PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^^^•^«••Mn^MMMNMMMMMIMftfi Uradniški In upravattd prortort: MÖ7 South Uwiiik Ava Office of Publication: MÔ7 South Lawndale Ave. Talaphona. Rockwall 4f04 LETO—tK» XL Cona lleta Je $1.00 et a SÜTOM aM^oleraa S auaVuii » CHICAGO 23, ILL.. PONDEUEK. $. NOV. (NOV. I), 1941 Subscription $$ •00 Yearly ÔTEV—NUMBER 211 oepienœ fer asa iliac et special sata of passage provfc led fer in aaeUee HOI, Act of Oet S, ItlT. authorised on June 4. ISIS. —i—— ..........3Ë* Prodiranje kijajskih ljudskih armad ogroža glavno mesto Kajšek dal diktatorsko oblast generalu Fu Tsoju; ameriške vojaške oblasti odredile odhod civilistov; pomorščaki pomagajo pri evakuaciji državljanov Nanking, Kitajska, 6. nov. — Diktator Ciang Kaišek je dal generalu Fu Tsoju vso oblast nad vojaškimi operacijami v severnem delu Kitajske. Kajše-kova odredba je sledila prodiranju komunističnih sil, ki grozijo Nankingu, glavnemu mestu Kitajske, s severa in juga. Močne armade komunističnih sil se valijo z obeh strani proti Nankingu, ki Je oddajlen od fronte ljudskih sil okrog sto milj. Prodiranje komunističnih sil je povzročilo paniko v glavnem mestu, kakor tudi na vsem o-zemlju med Šanghajem in Nan-kingom. Po sijajnih zmagah komunistov v Mandžuriji, ki so jih dosegli pretekli teden, je poveljstvo ljudskih sil vrglo svojo silo v prodiranje proti Nankingu. 0 Ameriške oblasti na Kitajskem so odredile takojšen odhod žena in otrok ameriških častnikov in vojakov, ki se nahajajo na Kitajskem. Ameriški poslanik je izjavil, da postoji nevarnost komunistične invazije vse južne Kitajske. Pod admiral < ki je s svojim rilitvom nasta njen v Šanghaju, Je rekel, da bo v ogrožena kitajski pristanišča poslal enote pomorščakov, "am- »t i ZZ „TlmT:¿qsT »že okrog 400.000 mol dfžav* a"* -.VKlî0Stl míhSklh armado, k! jo je Kajšek Dalje je Badger izjavil, da a-meriški pomorščaki lahko pristanejo kjer koli na tujem o-zemlju na podlagi mednarodnega zakona, kajti ameriški pomorščaki imajo status "mednarodne policijske sile". Dodal je, da bo morda izdal odredbo za ojačanje ameriške posadke v Šanghaju. Badger je rekel, da nima namena, da bi njegova posadka odšla iz tsingtaoške baze, pripravljen pa je, da preskrbi od- Tobin za nov delavski zakon hod ameriških in drugih državljanov z ogroženega ozemlja. Ameriške oblasti so podvzele te korake, ko so uvidele, da čete diktatorja Kajšeka niso več kos komunističnim silam, ki se naglo valijo z dveh smeri proti glavnemu mestu Nanking je oddaljen od Šang-haja 193 milj. Šanghaj, četudi je znan kot veliko pristanišče, je oddaljen 13 milj od paeifične obale, ob reki Vhangpu, ki se izliva v ustje reke Jangce. General David G. Barr, direktor skupne ameriške posvetovalne .misije na Kitajskem, je rekel, da se bodo vse družine njegove skupine vrnile v Združene države kakor hitro bo mo-! Truman naj se drži obljub Pravi Wallace > v brsojavki New York. — (FP) — V brzojavni čestitki, ki jo je Henry A. Wallace 3. nov. poslal predsedniku Trumanu k njegovi zmagi, je rečeno, naj ne pozabi izpolniti svojih kampanjskih obljub. Wallace, predsedniški kandidat progresivne stranke, ki je dobila nekaj nad milijonov glasov, pravi v brzojavu, da Truman z demokratskim kongresom lahko izvede svoj program. Truman je tekom kampanje obljubil, ako bo izvoljen, da bo zagovarjal kontrolo cen, preklic Taftovega zakona, protekcijo za goče. I farmarje, izvedbo civilnih pra- Na Kitajskem se točasno na- ^a zamorce in pomoč novi haja okrog 7,000 atneriških civi- izraelski državi, listov od teh okrog 4 000 v Na te obljube Je Wallacc Šanghaju in Nankingu Pripra- opozoril| naj jih ponovl v svoji ve so v teku za takojšnji prevoz pogUnicl novemu kongresu 3. Nadomestil bo protidelavski Taftov zakon Boston. 6. nov. — D e 1 s v s k i tajnik Maurice J. Tobin je izjavil, da bo vprašanje novega delavskega zakona prvi zadeva, ki bo predložena novemu kongresu, ki se snide prihodnjega januarja v Waahingtonu. Nov zakon bo nadomestil suženjski Taft-Hartleyev zakon. Tobin je rekel, da bo nov delavski zakon vseboval točke, ki bodo prsvične za delavce in delodajalce. Dalje je rekel, da detajlov novega zakona ne more navesti, gotov pa je. da bo to vprašanje med prvimi, ki bodo prišla na dnevni red 81. kongre-sa. On sam se bo potrudil, da pridejo njegova priporočila pred kongres. O tej zadevi je Tobin govoril s predsednikom Trumanom po telefonu takoj po demokratski zmagi preteklo sredo. "Delavski department." je rekel Tobin. 'bo zopet postal važna veja vlade, kar je bil pred dvema letoma, ko so ga reakcionarni republikanski in demo-krataki sovražniki delavstva razmrcvarili in ošlbili tako. da je postal le brezpomemben'pri vesek. "Demokratska zmaga bo vrni la delavskemu department u moč. katera mu pn pravin pri ameriških civilistov v varne kraje, nato pa za odhod v Ameriko. - Nacionalistična vlada diktatorja Kajšeka je naznanila, da r n . .skušajo komunistične sile ob-^ ! krožiti Sučov, veliko vladno bazo, ki je oddaljena 180 milj za-padno od Nankinga. Namen komunistične strategije je, da od-mož močno koncentriral v sučovskem sektorju. General Fu Tsoji je z letalom prispel v Nanking, kjer je kon-feriral z diktatorjem Kajšekom o resnem položaju v severni Kitajski. * Veliki porazi, ki so jih Kajše-kove armade doživele v Mandžuriji, so odprli pot komunističnim silam za prodiranje v province severne Kitajske. Zmage ljudskih (komunističnih) sil so oslabile KajŠekovo odporno silo in povzročile paniko v njegovi vladi. Poročila, da bo Kajšek kmalu odstopil in odšel v izgnanstvo, se vzdržujejo v vseh krogih kitajskih oblasti in tujezemskih poslaništev. Korupcija Kajše-kovega režima je glavni vzrok njegovih porazov. januarja in naj urgira kongres, da jih sprejme. Obenem je Wallace v brzojavki urgiral Truma-na, naj zavrže dvostrankarsko zunanjo politiko in naj se vrne k Rooseveltovi politiki prijateljstva in sodelovanja med narodi skozi Združene narode za dosego svetovnegs miru. "Ameriško ljudstvo pričakuje od HtJVolzvoljenega predsednika in demokratskega kongresa, da bosta izpolnila svoje obljube," je rekel Wallace, ki je tik pred zaključenjem volilne kampanje obdolžil Trumana, "da je ukradel program progresivne stranke." Truman sijajno pozdravljen Triumfalna vrnitev v glavno mesto Waahington. 6. nov. — Pred sednik Truman se je vrnil v glavno mesto kot junak dneva ob vzklikih milijonske množice ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravila po njegovi sijajni volilni zmagi, ki jo je dosegel pretekli torek« Njegov triumfalni povratek iz Missourija, kamor je odšel pred volitvami s svojo družino, ds prisostvuje volitvam, se sma-tra kot eden največjih v zgodovini Amerike. Iz Washingtons je pred volitvami odšel popolnoma neopaženo. nihče se ni brigal za kandidata, "ki nima priliko biti izvoljen " Ko se je vrnil, ga je pozdra vila ogromna množica ljudstva.] na postaji so se zbrali vsi člani ksbineta in raznih vladnih depart mentov. Kontrast pač nima primere v zgodovini Predsednik Truman, ki je povsem nepričakovano porszil governor ja Dewoys. se je s stopnišča pred Belo hišo zahvalil za sijajen sprejem in izvolitev ter obljubil.* da bo skušal izvesti Letalske nesreče zahtevale 32 iivljenj London. — V teku dveh dneh je 32 oseb izgubilo življenje v letalskih nesrečah in 49 oseb se pogreša. Ameriško vojaško letalo, ki je zadelo v neko goro, se je razbilo in 18 oseb je bilo ubitih. Drugo ameriško vojaško letalo, ki je treščilo na tla na Azorsklh otokih, je zahtevalo 18 življenj. Tretje ameriško letalo z 11 osebami se pogreša v Alaski. Poleg teh so se pripe- Amerika oborožila % i francoske djivizije Tajno vežbanje treh divizij Frankfurt. Nemila, — Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da je Amerika tajno izvežbala in oborožila tri francoake divizije z namenom, da ojača milita-riatično silo zapadne Evrope. Isti viri pravijo, da je Amerika "posodila" $5,000,000,000 Franciji v obliki bojne opreme. Poročila iz Washingtona pravijo, da bo ameriške zunanja politika slonela na v^aški sili zapadne Evrope. Ta razkritja so sledile poročilom, da Rusija vežbs močno nemško armado v vzhodni Nemčiji, ki je jpod sovjetsko okupacija Vojaška oprema, ki jo ameriške vojaške oblasti pošiljajo franposkim divizijam, vključuje nove motorje za tanke, munici-jo, radijske aparate in drugi material, ki je potreben za vzdrževanje treh vojaških divizij. Vse tri divizije so do zob oborožene in pripravljene za boj. Ameriški in francoski viri niso hoteli potrditi teh vesti. Med vojno je Amerika zalagala francosko armado z vsemi potrebščinami in orožjem. To se sedaj lahko nadaljuje. "Posojilo" v obliki vojaške opreme služi več namenom. SlužI v vojaško pomoč zapadnim izseljevanje španskih delavcev v argentino Diktatorja Franco in Peron sklenila novo pogodbo Buonos A ima. A r g e n t i n a«-~ Argentinska vlada diktatorja Perona je a španskim diktatorjem F r a n c o m podpisala sporazum glede priseljevanja Špancev v Argentino. Pogodba velja za dobo desetih let. Nova pogodba je bila sklenje na na sestanku diktatorja Perona in Francovega zunanjega ministra Martina Artaja. Na ta način bo Argentina, ki potrebuje več kmetijskih delavcev, rešila problem pomanjkanja poljskih delavcev, obenem pa bo pomagala diktatorju Francu. V Španiji je velika brezposelnost in delavstvo ječi pod peto krvoloka Franca. Poleg poljskih delavcev, ki se bodo kmalu začeli izseljevati iz Španije v Argentino, bodo imeli pravico naseljevanja v Argentini tudi Španaki industrijski de. lavci, ki v Španiji nimajo dela ne zaslužka. Argentina bo dobi-la tudi večje skupine španskih inženirjev in drugih izvežbanih delavcev. Argentinska vlada upa, da se bo iz Španije naselilo v njene province najmanj en milijon španskih delavcev v dobi dese «rJL/EÎSE. nrôÂlî! "h '•»■ ArH.ntin.ka indu.trlj. » S7ÄSÄ düf,m - i aspadnsga pitalističnega sveta. Ameriški vojaški Izvedenci in veščaki pravijo, da zahtevajo evroptke države ave milijardi dolarjev na leto ameriškega "jx>-sojila" za vzdrževanje močnih armad. Poleg tega pa pričakujejo, da bo Amerika z njimi sklenila vojaško zvezo. Tajno potiljanjo oroija v Palestino Pariz, 6. nov. — Ameriški in-teligeačni (vohunski) urad je naznanil, da je prišel na sled pošiljanja orožja, letal in drugega vojnega materiala v Pa lestino. Urad pravi, da orožje pošilja Rusija iz Čehoslovaške. Ameriška vlada je protestirala pri češki vladi, ki je zavrnila protest. tile druge letalske nesreče v raznih krajih Amerike in na Pacifiku. Španska vlada se je obvezala, da ne bo zahtevala od izseljenih delavcev, da se bi morali vrniti v domovino zs vojaško slutbo: Poleg tega je dala tudi druge koncesije, ki so v prid Argentini, Masno izseljevanje španskih delavcev se bo pričelo takoj, V zameno za barantanja s španskimi delavci bo Španija dobila velike kredite od argentinske vlade za izvoz žita v Španijo. V ta namen bo dovolila $20,000,000, kar bo šlo za nakup žita, predvsem pšenice, dslje zs železo, Is dje in drugo primerno blsgo, ki gs potrebuje Španija, Finska vlada dobila posojilo Washington. — Ek|>ortns-lm-portna banka Je dovolfTa finski vladi $10,000,000 posojila za pod-vig lesnih produktov in za razvoj papirnih izdelkov. Posojilo mora biti vrnjeno do leta 1959 Obrestna mera je 3'4 centa Domače vesti Nov grob na sapadu Salt Lake City, Utah,—Dne 14. okt. je za posledicami mr-tvouda umrl Vincent Kaunikar, član SNPJ, star 62 let, doma iz vasi Veliki Jelnik, fara Blagovica, v Ameriki 39 let, ves čas na zapadu. Živel je v Red Lodgeu in Hellingu, Montana, in v Salt Lake Cityju. V Los An-gelesu zapušča ženo, sina in tri pastorke, v Wyanu, Pa., brata Louisa in več sorodnikov, v sta rem kraju pa sestro. Nov grob v Minnoaotl Eveleth, Minn—Dne 27. okt. je naglo umrl Martin Skerjanc, star 82 let. Zapušča dve hčeri, pet sinov (tri v Minncsoti, enega v Seattlu, Wash., in enega v Flintu, Mich,), brata Johna v Pinevillu, Minn., osem vnukov in dva pravnuka, v starem kra ju pa dve sestri. Is Cleveland» Cleveland,—Po desetih letih bolehanja Je v bolnišnici umrl Anthony Terchek, star 27 let, ramskl, rojen v Clevelandu. Za pušča očeta Johna, brata In tri poročene sestre—Po kratki bo-lezni je umrl John Delinarich, star 62 let, rojen v Selci, obči-na Kaljo. Bil je samski In tukaj ne zapušča sorodnikov,—Pri družini William Jerse so se ogla sile rojenice in pustile prvoro-jenčka, pri družini Edward in Olga LeBarone (materino dekli ško ime Vaienčič) pa prvorojen ko,—V zadnjem poročilu o smrti Josephs Prešerna iz Collin-wooda Je bila pomota. Olasitl bi se moralo Presečen—ne Prešeren. pada," je zaključil T«>bin. Ä svoje kampanjske «»bljube Kako Teff-HerfUy taliron "protekllra" organlslrene d»levce. Kongresnik Thomas ni hotel pričati Poslužil se je "ustavnih pravic" Washington. 6. nov. — J. Par-nel] Thomas, reakcionarni republikanski kongresnik iz New Jersey a, ki načelu je odseku za neameriške aktivnosti, se Je poslužil svojih ustavnih pravic, ko ni hotel pričati pred federal no veleporoto, ki preiskuje obdol-žltve, da je prejemal denar od svojih uslužbencev. Znario je, da je v mnogih slučajih Thomas ostro krtačil ose be, ki niso hotele pričati pred njegovim odsekom, nato pa Jih obdolžil, da so "razžallli" kongres. Prav te pravice se je pro-slult Thomas sedaj sam poslužil. Thomas ne bo več načelnik "neameriškega odseka", kajti z zmago demokratov Je to pozicijo zgubil. Nasledil ga bo demo-kretski kongresnik, Verjetno je, da novi odsek ne bo Iskal co-piiue in 'komunistov" /a vsa kitu grmom, kakor je delal Tho-maso v odsek. Zaključek Thomasove afere odvlsl «hI veleporoto, ki ga Ishko obdolži krivde ali pa oprosti. Prvotna obdolžltev mu Je očitala, da je imel na plačilni listi osebe, ki niso nič delale, vračali |>a so mu morale gotovi del svojih plač. # Kaisek zbira razbite čete za obrambo Nanking, Kitajska - Vlada diktatorja Kajš«*ka je stinila vse , sile, da ustavi /nočno piodiranj«- komunističnih čet v renti alni Kitajski južno od reke Jangce («lavni i-llj zmagovite komunistične etmede je Hučov, velika vladna baze 170 milj se-verno od Nankinga, Računa se, da je vlada zbrale okiog pol milijone vojaštva na tem ozemlju Opazovalci poročajo, da so čete diktatorja Kalšeka ki so mu še «»stale od razbite armade v mand> urskih potezth, slabo Iz* veJbene In slabo opremljene, . K< fr uMJititiu radio naznanil oadaljneoiis|»ehr na vsej fronti. anglija molze brezpravne kolonijalce Imperialistom je le za profitet o reformah ni sluha Auckland. Nova Zolandlla.— Brltska povojna politika v Juž-novzhodni Aziji sloni na načelu, da Velika Britanija izvleče čim več more is svojih podaniških kolonij, v zameno pa jim da le neznatne koščke izboljšav, ako sploh kaj. Ameriški poročevalec, ki je obiskal britske kolonije v Hong Kongu, Malajl In na severnem Borneju, se je prepričal, da bodo britske oblasti skušale obdr-žati svojo izkoriščevalsko nadvlado nad temi kolonijami sa vsako ceno. To bodo stprile zato, ker imajo od tega velike dobičke. Britaka delavska vlada se trdno drži starega angleškega pravila, da se morajo kolonialna ljudstva držati v sistemu isko-riščanja, ki prinaša Veliki Britaniji ogromne dobičke. Dobički* so glavni, zato morajo kolonl-jalna ljudstva ostati podložna britski nadvladi. * V Malajl gre sa čim večjo produkcijo kavčuka in kositra. Do mačinsko ljudstvo šivi večinoma n« cenenemu rižu, dalo ja najKinio, ure dolge, plače pa nesramno mizerne. Lastniki plan tažnlh nasadov In mvov imajo vse pravice nad domačini. Bogastvo se steka v njihove šape, v žepe bogatašem ki llvijo v Angliji. od iMlertti ima država gotove dohodke v obliki davkov. Anglija se trdno drši važnih kitajskih pristanišč, tako tudi Hong Konga. S teh 'svojih bas kontrolira vso trgovino in pro dukcijo v južnovzhodnl Asljl ter grabi ogromne profite na račun bednih domačinov. Izkoriščanje v brltskih kolonijah, kakor v kolonijah drugih imjieriallstičnlh sil, je v polnem razmahu. V zadnjih treh letih, odkar se je zaključila vojna, pa so domačinska ljudstva začela vstajati, Znaki so, da se je za čelo gibati, ampak linperialiati-čni interesi se ne bodo podali brez boja. Kontrola atomskos sile ie ni reisna Pariz. — Skupščina Združenih narodov je sprejela načrt zapadnlh držav za kontrolo a-tomake energije s 40 proti šestim glasovom. Rusija in vzhod ne evropske države so glasovsle proti. Ruski predlog, ki Jo določal, «la se sprejme pogodba za odpravo atomskih bomb in posebna |x»godha za kontrolo a-tomsko sile, je bil zavržen s enakim številom glasov, Ruska delegacija je izjavila, da je predlo« zapadnlh sil fantaatičen Za deva še ni rešena, kajti vprašanje atomske kontrole ae bo ae-daj icšetalo na sejah posebne komisije in na konferencah ve-IgstJ Nadaljna odkritja atomske energije Des Moines, la — David E. Lillenthel, načelnik atomake komisije, je razkril, da so v teku važni novi razvoji v rasiskavah alomske energije Lilienthai je govoril na sestanku članov državne izobraževalne zvese. Dejal Je, da ae v državi lowl vršijo važna raziskavanja o možnosti uporabe atomake sile v in dustrijske svrhe Pronašlo se je, da so gotove navadne snovi velike vrednosti pri razvoju In praktični uporabi atomake ener-1 gije, Klične raziakave so v teku j v la/nlh diujuh kiajih Združe-i nih dr>av. m Uto. KN m pol loto. ILM m šetrt loto* m Chi m p» to Cook Co* 9tJ0 m tolo loto, »4.7» so pol letaj m inosemstve 111 M. ■ totosi lov Uto Unitod gy^OMop^Cyspo) sod is-00 por T*®» Olli countries 111 4M por oglsscr po so M vračajo. Rokopisi Utororno vsebine (¿rtiče, povesti. ■ 114.) to vrnejo pošUJototJu lo v slučaja, ¿o Jo prUoftO Advert fdrf ratos on i id unsolid tod árdelos wW not ka »itosii Ofbor manuscripts, to atarlos, piara, po«ms. oto« «ill ko retornad to sendet kr eelí-eddreseed and stamped envelope. M sale* ne rae, knr Ima stik s PROIVETA Zapadne sile zavračajo kompromis Zadnje dni nismo nič slišali o "berlinski krizi". Tudi "palestin ska kriza" je bila potisnjena v ozadje. Prav tako "mrzla vojna". Vzroki so vam znani. Kovači javnega mnenja so bili preveč "bizi" z dogodki v domači deželi: na predvečer volitev z napovedovanjem Deweyjeve. zmage, ki bo prišla na perutih njegovega "plaza", po volitvah pa radi brezmejnega začudenja in trkanja na prsi, češ kako smo so mogli tako temeljito zmotiti! Toda pustimo te javno kovače v njih žalni obleki. Mi bi le že leli, da bi od te tvoje omotice sploh nt okrevali, marveč se kar naprej čudili in kesali. Mi bi želeli, da bi se začeli pokoriti tudi radi tvojih drugih grehov in priznali, da to vsa zadnja leta, zlasti zadnjih par let temeljito farbali ameriško ljudstvo z rdečim strašilom, da so lahko v kalnem ribarili s svojo mrzlo vojno in ga mehčali za vročo vojno ter ga osedlali z velikim oboroževalnim in fnllitarističnim bremenom. In kljub temu, da zadnje dni nismo nič slišali o berlinski krizi, ,smo gotovi, da se bo ta "kriza" zopet pojavila v ameriškem tisku In radiu v bližnji bodočnott! — takoj ko ti ti kovači nekoliko opomorejo in pridejo k sapi. In da jih prehitimo, se bomo mi lotili te "krize" in jo skušali prikazati v taki luči, v kakršni v resnici je. Od njenega zadnjega mrcvarjenja v Varnostnem ivetu v Parizu nomroč še niamo nič komentirali o njej. ★ C« bi zapadne tile no bile tako "trmasto", nomroč Amerika in Anglija, odnosno njik diplomati, bi bilo berlinsko vprašanje zdaj ia lahko na poti rešitve. V zadnjem pogajanju za dotogo kom-promiia v Parizu je Rusija namreč pokazala dobro voljo in tudi toljo, da pride do "čattne" rešitve berlinskega vprašanja. To je pokazala, ko je pristala na zadnji kompromfe, ki so ga izdelali predstavniki šestih "nevtralnih" držav, članic Varnottnoga iveta —Argentine, Kolombije, Kanade, Kitajike, Belgije in Sirije. Tt kompromis v obliki rotoluclje je določal, da vto štiri okupa-cijtko tile obnove pogajanje za rešitev berlintke krize na podlagi uvedbe vzhodno nemško marke i.a ves berlin, po rešitvi tega vprašanja po zunanji ministri pričnejo razprave o celotnem nemškem vprašanju Kompromis ja bil v tam, da bi Rusija "polagoma" ali stopnjema dvignila tvojo "blokado'? Berlina z odpravo prometnih restrikcij po plovbnih kanalih in cestah. To naj bi storila ob času, ko se v Berlinu prično pogajanja med vojaškimi guvernerji glede denarnega vprašanja. Takoj, ko bi dosegli sporazum, bi Rusija odpra vila blokado tudi po železnicah. Z drugo besedo: volk bi bil sit in koza cela. Rešena bi bila tudi "čast" vseh prizadetih sil. Rusija ja na ta Bramugliov predlog pristala. (Juan Bramuglio jo kot zunanji miniater načelnik argentinske delegacije v Parizu in si ja največ prizadeval za dosego kompromisa. Sicer pravi, da bo t tem delom nadaljeval.) Rusija je pristala, ne pa zapadne Kakot je poročal Frederick Kuh iz Pariza, se je na tajni seji najprvo oglasil predstavnik Anglije sir Cadogan, ki je rekel, "da se mi ne bomo pogajali pod 'pritiskom'" in odklonil Rrtmugliov predlog. Enako stu potem storila tudi zastopnika Amerike in Francije. ★ Bil jo prav ta predlog, k', ga je imel v mislih Jože Stalin, ko je prejšnji teden udaril po Ameriki, Angliji in Franciji in prvi dve obdoltil. da se zato nečeta pogajati glede Berlina in Nemčije, ker hočeto provoctrati nov svetovni požar. Stalin Je sicer naj>oveda1, da bodo vojni hujskači sramotno pogoreli. Mi upamo, kakor mora upati tudi vsak miroljub, da se to zgodi — da bodo vsi vojni hujtkač« poslani pod klop ali pometani na smetišče. Na to Stalinovo obdolžitev so vsi zapadni diplomati reagirali po znanem kopitu Enostavno so zanikali, da bi bili v Parizu pristal! na kak kompromis, poten, pa se premislili. Tehnično so bili morda v pravem, to je, du je na prej omenjeni kompromis pristala le Rusija. Toda šli so še korak dalj in sploh zanikali, da bi jim Ml Bramuglio predložil kak komprnmia, na katerega je prej pri stal VlAinski * Protokol" pa Je zahteval, da so "nevtralne'/ drža ve molčale ko grob Čudno je to. raka) je molčal tudi Višinski, ko Je na odprti seji Varnostnega sveta vetiral resolucijo zapadnih HI. ♦ V resnici vse kaže, da se visoka anglo ameriška diplomacija boji vaakega sporazuma i Husijo ^'eštčto je tudi dokazov, ki govore, da ao se vladajoče sile Amerike m Anglije definltivno sprijaznile z mislijo, da je vojna z Rusijo "neizbežna". V to smet je sploh naperjena vsa njih jiolttika V oboroževanju je nedavno priče la slediti Ametiki tudi Anglija, in sicer tista Anglija, ki pravi, da bi se brez Marshallovega načrte znašla v zalo opasnem položaju in da hI si morala še bolj zadrgniti pasove, Vendar se je pa od ločila za veliko oboroževanje Angleška labontična vlada sigur no računa, da bo tudi stroške tega oboroževanja nosila Amerika — ameriški davkoplačevalci S tem v zvezi naj navedemo ¿tjavo Patrick* Cormana, gl. taj nlka-blagajnika unije klavniških in mesarskih delavcev ADF. ki je bil federacljski delegat na radji konvenciji Rritskrga strokov nega kongresa Potem je obiskal tudi zapadno Evropo In Italijo in ae po desetih tednih vrnil domov Po svojem povratku je Gorman dejal, da je dobil tam vtis, da ti zapadna Evropa z Anglijo vred želi nove vojne On se Je pre eoj šolal v desničarskih delavskih krogih, ki se bolj tresejo pred komunjjzmom kakor pa pred popolno dettrukcljo Evrojto, kar bi jI nova vojna sigurno prinesla • Chicago Daily New- je .1 nov prinesel intervju z Gormanom in ga citiral sledeče "Več angleikih delavskih voditeljev mi Je v privatnih razgovorih dejalo, da želijo, da bi prišlo do vojne O PwUwjn, , , paketov in drugo Stump Creek. Pa. — Čitala sam dopis Johna Šularja, v katerem opisuje glede pollljanja paketov v staro domovino. Naj o tem predmetu napišem nekaj vrstic tudi jaz. V staro domovino sem poslala že veliko paketov, kakor tudi moje sestre. Samo ena izmed setter ja jxwlala že 82 paketov, toda izgubil se doesdaj še ni nobeden. Pred Šestimi meseci pa sem poslala še en paket, s katerim pa nisem imela tako srečo kot z drugimi. Sestra mi je namreč pisala, da je prejela pravo zmes: kava, riž in sladkor — vse skupaj zmešano! Morda bo kdo mislil, da sem vse skujMj slabo zavila, toda temu ni bilo tako, ker Jaz vse skrbno zapokam, zavijem in zašijem. Vse kaže, da se je to zmešalo v Ljubljani, ko so pregledovali paket. V tem paketu je nekdo ven vzel en zavoj kave, cigarete in zlati okrasek. Meseca januarja pa sezn posla laj štiri vrače moko mojim in moževim sorodnikom. Tri to prejeli, ena pa te jo izgubila. O tem tem dobila iporočilo šele prod dobrim mesecem, nokar som takoj pitala Dobrovoljne-mu odboru v Now York. Takoj tem dobila odgovor, če bi o izgubi tporočila poprej, bi moko odposlali na pravo meato, vendar pa to mi vseeno pot leli potrdilo, da so na 5. oktobra odpotlali drugo vročo moke na iiti naslov, namreč moji svakinji, ki živi pri Kumu na Krasu, za kar tam jim seveda hvaležna. Iz tega primera lahko vidite, da ja Dobrovoljnl odbor točen in zanesljiv. Vse priznanje tej organizaciji! Prod nekaj tedni sem čitala dopis Antona Kebčta. On res tako zanimivo in šaljivo piše, da se človek mora smejati. Letos ni imel sreče s figami, naj-brže je nfe bo imel drugo leto, kajti z Rožmanom ne bo mogel pregnati požrešnih ptic. Če pa bi dobil "starega ata" za paznika, bi bilo bolje, kajti Italijanom je figa sveta. Danes imajo Italijani zopet kredit v Ameriki, v času vojne pa ga niso imeli. Spominjam se j. 1941. Z možem tva vprašala za ameriško državljanitvo, ker pa sva povedala, da je najin rojstni kraj prišel po prvi sve lovni vtTjni pod Italijo, nisva mogla dobiti državljanskega papirja. Ko sem to povedala doma, je bil eden izmed sinov zelo jezen, češ, saj nismo res Italijani. Ko pu je Italija kapitulirala, so nas pa poklicali in izdali državljanske papirje. Sedaj pa naj povem storijo o hrvaškem seljaku in njegovih hruškah Pred 31 let! mi je pravil sosed sledečo zgodbo: Neki hrva&ki kmet je imel lepe hruške in še lepšo mlado dekle, h kateri w> zahajali mladi fantje, pri tem pa niso pozabili no slastne hruške, Toda kmet. prebrisana glava, ai je mislil sam pri sebi, ne boste mi požrli vse slastne hruške in pričal je stražiti s puško pod hruško. Nekegu večera po so se fantje domenili, da kmeta uženejo v kozji rog. Dva sta prišla na o krog % steklenico sltvoke in kmeta izvabi lu «ti hruško, med tem časom pa sta druga dva obesila na hruško slamnatega pajaca, ki sta ga «meta privezanega na vrv, katero sta napeljala v zasedo, kjer sta se skrila. • Kme| se je vrrtil poti hruško, tedaj pa prefriganca začneta natezovuti vrv in hruške ao v velikem številu cepalc na tla. Anieriški žurnalist pofocfe iz VI. V deželi je popolna verska svoboda. Kriminalec, četudi v Črni suknji, prejme zasluženo plačilo! Piko« protestirajo proti Izjavi Tkomaaa Dow#ya. v kateri Je rekel, da bi Italija morala dobiti afriške kolonijo nazaj. Deweya ao opozorili, da Je fašlatlčna Italija napadla Etiopijo v čas« Mua-sollnljeve diktature. Kmet se prime za glavo in pra- večina zadovoljna s tem siste-vi: "Bogami, človek, pridi doli, mom, pa če je kaj vreden za drugače te takoj ustrelim." | delovno ljudstvo ali ne. Ako bi Slamnati mož na hruški pa se se bili vsi tako zanimali za Wal-ne zmeni za svarilo in naprej j lacea, kakor Slovenci, potem bi trese drevo. To pa je zadosti bil izvoljen s tako večino, da bi razjarjenemu kmetu, zgrabi za'se začudil ves svet. puško in ustreli; Tedaj pa fan ta v skrivališču spustita vrv in slamnati mož se zvali doli s hruške. Kfnet jo jaobriše v kuhinjo in pravi ženi: "Joj, žena, človeka sem ustrelil — takoj se grem javit orožnikom." i * In res pridejo orožniki in preplašen kmet z njimi. Orožniki jsosvetijo in takoj vidijo, da je ustrelil v slamnatega možic-lja. Eden orožnikov pa reče: "Oče, ubili ste človeka na svoji hruški, zato vas ne zadene nobena kazen, toda vi ga morate pokopati." Kmet je bil zadovoljen s tem predlogom in dejal je, da bo vse storil, samo naj ga ne zaprejo. Vsa {Milegavščina se je drugi dan ruznesla po vasi in sosedje so se smejali in zbijali šale na fačun "prebrisanega" kmeta, on pa je bil vesel, ko je zvedel, da ni ubil človeka, od tedaj naprej pa tudi hruške ni več stražil. Jennle Rohar. (Pred nekaj tedni smo v Pro-sveti objavili serijo člankov o Jugoslaviji, ki jih je napisal za svoj list IN FACT Gdorgo Sel-des, ki sedaj proučuje razmere v Jugoslaviji.. Danes pa objavljamo njegovo poročilo o odnosu države do cerkve. O tem predmetu smo priobčili v Prosveti že več člankov, med njimi poročilo skupine uglednih ameriških protestantov, toda v Ameriki je se vedno na dnevnem redu velika laži-propaganda o zatiranju vere in cerkve v Jugoslaviji, prav tako te laži širijo slovenski ubežniki, ki se zbirajo okrog A. D., zato bo to poročilo nedvomno zanimalo naše čitate-Ije.—M. M. ) vladno pomočjo.' Vlada ne vodi nobene ateistične propagande. Nihče ne skuša nikomur zastavljati pot v cerkev. 2. Postfmezni duhovniki so bili in so še postavljeni pred sodišče radi sabotaže, izdajstva, ali pa radi kolaboracije z nacisti in domačimi petokolonaši v času vojne. Izmed teh je najbolj poznan nadškof Stepinac. To so individualni slučaji in se ^e o-mejujejo samo na duhovnike rimsko-katoliške vere, prav tako niso del kakšne gonje proti duhov ništvu. Resnica je, da so mnogi katoliški 'duhovniki in prav tako drugih veroizpovedi med najbolj spoštovanimi osebnostmi v deželi, in sicer za njih Beograd.-Eno izmed glavnihank moramo povečati na 4,-100,0*0 parov v letu 1951. Tudi za izdelovanje usnja in gumija so nam potrebni stroji, prav tako so potrebni stroji za izdelovanje obutve same. Tudi te stroje moramo nekje dobiti. Napravila nam jih bo naša industrija srednjih in lahkih strojev, industrijo za te stroje pa bo o-premila naJa težka industrija. Pojdimo k stanovanjem. Potrebne so nam hiše. Mnogo hiš čimprej. Za zidavo hiš potrebujemo zidake, apno, strešnike, cement, betonsko železo in še marsikaj. Kako bomo vse to napravili? Mar bomo na roke delali zidake, da o strešnikih in cementu sploh ne govorimo. Vse to morajo izdelati tovarne s stroji. Ne le opeko, apno, cement itd. za stanovanjske hiše, temveč predvsem za tovarne same, saj gradimo vse tako rekoč znova. Za tovarniške in stanovanjske zgradbe potrebujemo ogromno materiala, ki ga zamo-rejo izdelati le najmodernejši stroji, in take stroje že gradimo Proizvodnjo cementa moramo zvišati na 2,200,00 ton letno. Pro izvodnjo mavca na 150,000 ton. Proizvodnjo zidakov moramo dvigniti nš 1,400,000,000 in prekoračiti proizvodnjo iz leta 1939 za 2.2. Stekla za okna bomo potrebovali leta 1951 4,600,000 kvadratnih metrov, votlega stek la pa 30,000 ton. Razen naštetega potrebujemo za tovarne, stanovanjske hiše šole, upravna in druga poslopja še mnogo drugega materiala za podobe, okna, vrata, za opremo, vodovod, kanalizacijo, rizsvet Ijavo itd. To so poleg lesa žar niče, električni vodi, stikala štedilniki, kopalne kadi, cevi odtočni žlebovi in še mnogo drugega. Od kod bomo vzeli Vse to v zadostni količini? Iz tovarn. Za te tovarne potrebujemo zopet stroje. Če bi napravili le stroje za obdelovanje zemlje, dalje stroja, ki nas bodo oblačili in obuvali, ter stroje, ki nain bodo pomagali graditi tovarru;, stanovanja, šole, kulturne domove in druge zgradbze, bi odpravili le Sindikalna konferenca v Kranju Razpravljali to o zboljšanju delavske preskrbe Ljubljana.—V nedeljo 26. sep-' ga kolektiva nadzorstvo nad po-tembra je bila v Kranju konfe-' slcvanjem menz in ekonomij, renca vseh poverjenikov za pre- Namen obratnih ekonomij je po-skrbo pri krajevnih sindikalnih Vsem jasen. S pridelki ekono-svetih za Gorenjsko. | mi j btnio obratne menze in re- Dnevni red konference je za- st.vraeijie lahko nudile delav-jel glavna in najbolj pereča cem in nameščencem cenejšo vpiaianja današnje preskrbe de- hrano, obenem pa bodo ekono-iavstvu. tako reorganizacijo mije močan pripomoček za in-menz v delavsko-nameščenske tervencijo na trgu in regulacijo restavracije, pomen in naloge cen. obratno industrijskih magazinov.l Za čimboijšo obdelavo ekono-obratne ekonomije v zvezi z je- mije je treba podvzcti čimprej senskim planom setve, delo ko- vse potrebne Ukrepe. Predvsem misij za preskrbo in družbenih je treba postaviti ekonomijam kontrol, vprašanje preskrbe s dobre upravitelje, ki se bodo kurivom in organizacije prevoza leanično zavedali svoje odgo- ter gradnjo stanovanj za delavce' vorne naloge. Z naprednimi n plan gradnje. sredstvi In s prostovoljnim de- Poverjenlkl so podali poroči- lom delavcev se bodo ekonomije la, koliko so posimezni kraji že | luhko res uspešno obdelovale. storili za reorganizacijo menz v Napačno so vprašanje ekonomi-delavsko namešč^nske restavra-1 je postavili v Kočevju, kjer je cije. Tako so pred kratkim imeli j rudniško ekonomijo upravljal v Kranju konferfhco upravniki posestnik 4 ha zemlje, ki jo je menz, ki so o tem podrobneje gnojil t umetnim gnojilom eko-razpravljali. Postavili so na- nomije in se je brigal samo za tančne roke za posamezna pod ' svojo zemljo, ekonomijo pa je jetja in obrate, do katerih mora1 popolnoma zanemaril. Prav ta-biti to vprašanje rešeno," Tako ko je bila v Kočevju popolnoma bo tovarna lntex uredila svojo zgrešena delitev zemlje po kr- restavracijo že do 1. oktobra, vsa -P«h delavcem, ki bi nuj poma- ostala podjetja pa najkanseje do'g«li pri obdelavi ekonomije, ko 1. januarja Prav tako bodo so pri svojem delu komuj mogli uvedla restavracije v najkraj- obdelati dobljeno krpo zemlje v južni afriki Pop«In» liriku N ISAKOV Službeno letim v Južno Afriko in radovedno ogledujem pa-noramo afriške celine, ki se počasi razgrinja pod letalom. Dvignili smo so s kairskega jo tudi do 15 nadstropij, povsod napisi in reklame neštetih tvrdk, dvonadstropni t r o 1 e j b u s l In tramvaji se komaj premikajo v gostem potoku počasi vozečih letališča in v štirih dneh bomo avtomobilov. Vsepovsod sam as-pieleteli vso Afriko od severa do falt in nobenega zelenja. Le juga Sodobna prometna brzina tamle v malem parku, stisnje pa ima tudi svojo slabo stran: letimo v veliki višini, oblaki nam pogosto zakrijejo pokrajino, ali pa se njene pestra podrobnosti izgube v mrtvih grafičnih obrisih. &eW> ko dosežemo svoj cilj. Južnoafriško Zvezo in se letalo spusti niže, lahko beremo na ob pokazali, kaj zmoremo, pa smolni gtrojj. 2> v prvi petletki začeli pripravljati tudi načrte za bomo Rušili 400,000 ha močvir-odstranitev gospodarske in teh- neRa zemljišča, prav toliko po-nične zaostalosti, v kateri so nas Vršino suhe zemlje pa bomo z s silo držali mednarodni izko- namakanjem spremenili v rodo-1 ^¿^¿„o delo. riščevalci. vitno. Tudi tu bomo kopali ka | Potrebni go nam ^ stroji, ki Vprašali smo se, kaj hočemo? nai0f p0 katerih bomo dovajali ^^ zvoziJi hrano t njiv v va Hočemo obvarovati in poglobi- Uadostno količino vode. Tega ti pridobitve narodnoosvobodil- dela brez strojev ne opravimo, ne borbe, predvsem svobodo in Poglejmo obleko. Nekdaj «e neodvisnost, ki je bila izvojeva-Le ¿i0Vek odeval v živalske ko-na s toliko krvi. Hočema utrdi- ¿e( pozneje se je nau€il tkati tev ljudske demokracije, hoče- blago iz živalskih in rastlinskih mo mir, hočemo boljše, lepše vlaken. Prejo in tkanine je iz-človeka vredno življenje. Ho- deloval najprej na roko, pozne-čemo, da bi vsak delovni človek Le je izumil stroj, ki ga je poga-imel obilen kos kruha, obutev,! njaj z roko aH nogo. Spomnimo stanovanje; hočemo, da bi vsak se kolovratov in krosen, ki jih delovni človek v polni meri u- hahko danes vidimo v muzejih, žival plodove civilizacije in kul- ponekod pa jih najdemo še po ture skratka, dvigniti hočemo podstrešJih, morda kje še v ra-materialno in kulturno raven bi, kar je zopet znak tehnične narodov Jugoslavije. I zaostalosti. Kakor je trdna volja po na- Danes izdelujemo obleko v to-predku, tako je trden tudi sklep, varnah na kompliciranih »tr<> da nočemo izkoriščanja človeka jih, ki jih poganja elektrika S po človeku, da nočemo gospo- pomočjo strojev ij^eUrm) vlak-darskega sistema, katerega zna- na ne le iz volne, bombaža, lanu čilnosti so neprestane gospodar m konoplje, temveč tudi iz lesa ske krize, posledice pa zavoje U mleka. S stroji ta vlakna valne vojne in vse strahote, ki .predemo s »Mi ^e^emo so S tem v zvezi. V borbi za na- tkanine, od najfinejših svilenih oredek iščemo zaveznike in po- preko vseh vrst platna za pert-močnike Zavezniki v tej borb» |0, posteljnino in gospodinjstvo so nam delovni ljudje demokra- do najrazličnejšega b «ga za ličnih dežel in delovno IjudstvoUoške. In otroške oble- sveta pomočniki pa eo ke, vfttevil številne vzorce za si in iz vasi v mesta in tovar-ne, potrebni so nam stroji, ki bodo prevažali obleko in obu tev, gradbeni material kakor o peko, cemnet in apno, dalje premog, rudo, les in druge surovine v tovsrne in izdelke iz tovarn v mesta, trge in vasi, potrebna so nam prometna sredstvi«. Zgraditi, moramo železniške proge, mostove, predore, via dukte, vagone, lokomotive, skladišča, postaje In drugo, Za grad njo vsega tega so nam potrebne tovarne, s težkimi stroji za tračnice, osi, kolesa, mostove In drugo. V prvi petletki bomo obnovili in izročili prometu 450 lokomotiv za tir normalna liri ne in 130 lokomotiv za ozkotir ne proge, dalje 2000 popravlje nih pothlški vagonov, 265 službenih in 14.500 tovornih vagonov. Razen tega bomo napravili 200 novih lokomotiv, 030 šem času podjetja kakor železarna na Jesenicah, tovarna verig v Lescah in hidrocentrala Moste. Delegati so poudarjat, da prav pomanjkanje stanovanj in urejenih menz najbolj zavira dotok delovne sil« z dežele v industrijo. Prav tako pa tudi pomanjkanje otroških jaali in domov igre in dela preprečuje vključevanje žensk v proizvodjo. Z ureditvijo menz nastaja obenem vpralai^je ureditve dobrih kleti, ki so nujno potrebne vsaki restavraciji kot shramba zimske hrane—krompirja, • zelja, pese, jabolk itd. V razprav: o nalogah obratno Industrijskih magazinov no udeleženci konference ugotovili vrsto pomanjkljivosti in napak pri njih poslovanju. Tako so ugotovili, da imajo magazini večinoma slabo urejeno dobavo artiklov po lokalni mreži in da se preveč zanašajo na dobavo ga-rantiranega blaga. Od tod tudi Izvira pogosto pomanjkanje nekaterih najpotrebnejših živil, s ksterimi bi bili lahko dobro oskrbljeni. Zivaheo razgovor se je razvil tudi ob vprašanju ureditve obratnih ekonomij in družbenih kontrol. Nekatera podjetja Imajo že danes zelo dobro urejene ekonomije, kakor Ifitex, (iumi-Sava in Standard v Kranju, pa tudi železarna na "Jesenicah, ki ima poleg tega že tudi organizi rano družbeno kontrolo, le da deluje ta še zelo na ozki osnovi. Podjetja v Skofji Loki med se-boj kar tekmujejo, katero bo dobilo čim več zemlje za uredi* tev ekonomije. Tako imajo nekatera podjetja že urejene ekonomije, druga pa so še brez njih zaradi nepravilne razdelitve zemlje. Krajevni strokovni svet v fikofji lxiki ims tudi že postavljen odbor družbene kon-trole, ki ima kakor povsod nalogo izvajati v imenu delovne V prihodnjih dneh bo ena najvažnejših nalog preskrbeti delavcem in nameščencem kurivo. O tem vprašanju Je bilo na knoferenci precej govora. To nalogo bo mogoče najlaže izvesti na tak način, da bodo poaa mezne sindikalne podružnice poslale v gozdove delovne ekt-pe, ki bodo pripravile drva na mestih, ki jim ga bodo določile gozdne uprnve. Sindikalne podi užnlce. ki bodo ekipe organi zirale, bodo z di vini tudi ratpo lagale in jih razdeljevale. Eno najtežjih vprašanj Je v večini industrijskih središč preskrba delavcev in numeščencev s stanovanji. S tem v zvezi na staja potreba po novih gradnjah stanovanjskih objektov. Na Jesenicah gradi stanovanjske bloke železarna sama, v Lescah pa so prosili za brezobrestno posojilo za gradnjo stanovanj. Po-inanikanje delovne sile bodo sami rešili t organizacijo prosto voljnega dela. / Ob zaključku konference so udeleženci sprejeli vrsto skli pov, ki Jih bodo zsčeli izvajati tukoj na svojih delovnih področjih. Tako bodo posvetili vso skrb pravilni reorganizaciji menz v delavsko nameščenske restavracije. Jesenski setveni plan za ekonomija bodo takoj izdelali In ga poslali ministrstvu za kmetijstvo v potrditev. Ta koj bodo pričeli z organizacijo ekip za sečnjo drv. Prav tako bodo takoj izdelali plan za gradnjo Dtanovan j in ga poslali (¡lav-nemu odboru ES najkasneje do 20 oktobra.JJčvrstili b'»do dalo komisij za nreskrbo in stanova nja ter družbene kontrole, Oskrbeli bodo delavske-nameščenske restavracije in obratne menze z zimskimi artikli» Posvetili bodo vso skrb obratnim ekonomijam, da bodo začele gojiti plemensko živino, |*rutnino In zaj Čjerejo. nem v kot širokega trga, glneva osamljena prašna palma. Juhaimasburg je mlado mesto (staro nekaj nad (i0 let), a po dobno k,akor stari London ima tudi Johannesburg svoj East« End, četrt slrumakov, To četrt najdeš tam, kamor spada—v za-ličju zemlje, ki pluva pod nami. I kotnem južnem delu mesta. Tu Neprod/rne gozdove Severne šaman iščeš vil. Krog in krog ua> Rodezije so zamenjali redki gr- nii stanovanjski brlogi, revne tr» mički, nato zeleno gričevje brc* jgovine In rozdrapani pločniki, po vsakega drevja in luizadnje se katerih se klavrnu premika it-odgrne do neskončnosti ravna mučeno, nlabo oblečeno delovno zelenorumena stepa. Pokrita je ljudstvo. t gosto od sonca ožgano travo in I Takoj prvi večer po mojem mo spominja na nušo krimsko j prihodu Mt,m ht. nehote seznanil ravnino. Tu pa tam naleti oko L svojevrstnimi stranmi tukajš-na oaze drevja, posejane z rdeči- njega življenja, mi In belimi hišicami farm, Le ukazalo se je, da sem priletel že v štirikotnikih vrtov, njiv In pfÄV nu gv0lj v#6iJ. jj^ jf v dozorevajoč« koruze. Ponelu»d Juinuafrilki Zvezi pravi poletni se lesketajo v soncu muhast« vi prMWuk. V trgovinah prodajajo Jug« rečic in zrcala ribnikov, umeine jelke ii papirja in iags-blizu njih pa so ragtroaene neke 1 tsjas. pravih jelk ni. svetle pike—oči vidno črede ovac I ¿e w Je -inj1 umttknil ali goveje živine. (pmnl| juini( IV0Wtimti noči. Me- Ta pokrajinska slika velja sko lfcMnMtV0 m j» VIU|„ M ulic«; vse raj za vso Južnoafriško Zvezo, M pomika proti Otntru, ki Ione v Vsa dežela je visoka planota, kl Ljektričnl razsvetljavi. Tlak In ponekod prehaja v puščavo In plt^njkt ^ rÄj#| (ok| -koti kate samo ob robu se vije gorovje, on- iegH m nw pr#hiješ: vse nori, stran katerega leži na kregovlh jVi*ga niece žogice, serpentine, dveh oceanov pas troplčnegs konfetije. Vsak moški ima v rastlinstva. gumbnlci roše, mnogi pa prlna- No glej, na obzorju so se spet UMjo *opk*, Tlak je naatlan poj u vil» griči, nepremično nad t oranžnimi lupinami, njimi leži gost oblak prahu. ^ morMm| da J(> u po. ~To je Johannesburg, ml za- ,#tni karneval v decembru na vpije na uho sosed, rejen Nizo- priv|| rvame, prebivalca severne zemec bakfenordečega obraza. /Pmeljske poloblo, izreden vtis. Pogledam v daljavo in opazim, Vendar pa v tej šumnl, kričeči da se tam nekje v smeri, kjer it, 1-hno pij-nl mrmtirt nisem leži mesto, blešče sredi stepe „piu,| £rtlWv,f*prev sem Jih po svetlorumene lise, dnevi srečava! na Vsakem kora- Kaj Je to? vprašam Nlzo- kq u |u p- llim m m stiskali zemca. k zidovom hiš in se plgšno ozl- Tu se nasmehu«. \ltk\i na vae strani. Očtvldno Je -To so »nameniti zlati rudni-1 y Jufcni Afriki boži* samo za be-ki "Nilydip", last uiigloainerrške jf družbe. o tain sem se dokončno pre- Ko prlletlino bliže, vidim, da prie- drugo Jutro, ko so se ogla-so tiste čudne lise v resnici vi- ÄVOI,ovl nešteti h' fcerkva In so likanski* geometrične piramide ^ i„,Bnitm, angleške in burske obdelane svetlorumene zemlje, družine zbirale v svetiščih, Hra-poleg njih štrle kvišku žerjavi, di lBtfM ,K,iHižnega občinstva ni-vidijo se bloki tovui nlških Mtm opazil niU enega črnca. Po /giadb In ogromni okrogli kovin iMnimal sam se: ali je sploh kaj ski rezervoarji črncev kristjsnov? Seveda so, Mesto se ie dolgo vidi In z vsa-1 mJ pojaanlli, čeprav jih nI ko minuto S*' bliža, širi in veča.|fnn0g0 (večinoma so črnci budi 2e so se k širokim črtam asfal- mU |mj i i»1" tovifiustih čelad ne vidiš Moški ho večinoma oblečeni v poletne obleko, ¿enake nosijo |»estra oblačila Nobene eksotično* t i ne opazim. Črnci, ki Jih siečujem In teh Je zelo tnnogo s<» tudi skotaj vsi oblečeni po evropsko, *amo da Je njihova obleka vedno portošena In oguljena Največ, črncev pa se sprehaja v svetlo-, modrih "delovnih uniformah". Pozneje so ml pojasnili, da se črnci ne smejo jiokazati v mestu drugače ko v evropskih oblekah Dolgo se vozimo mimo vil in vr lov V tej črtrjl žive b<»gatl ljudje Teh pa je v rnestu mnogo Johanrifshutg ni prestolnica (uradno je to Pretorls). Je pa največje mesto Južnoafriške Zveze, naj ve* je induntrijsko in trgmsko siedišče dežele, sredi Debela /arnorka v rdečem p!a šcu, ob katari sem sa vsadel, je olunlla kvišku kakor splašerta kokoš, zamahnila s koiai ico In— s glasnimi vzkliki zbežala k Iz hodu. Prav tako so drugI potniki skočili s sedežev in se prerivali za zamorko;. Nekdo je |M>tr-kal na okno sprevodniku, voz se Je ustavil, iu vsi potniki so se mahoma vsull ven. V avtobusu sem <«atal sam Skozi vrata je pokukal spre vodnik Kaj pa vi tukaj? - Kakšno vprašanj«! Peljem «e v "Alexender Township", P« »tem ae morata praaaati v drug avtobus. Ali n« vidite, da je ta voz sarno za domačine? (Konec prihodnjič.) TRI MESECE IN POL f»icd rokom je sarajevska pivovarna izpolnila svojo letno y "t njene rudarske In zlasti nje ¡ proizvodno nalogo Med koo-ne zlate Industrije sede> vseh ;kongresnim tekmovanjem »e Je The«.. C. Cameron l. sa.lopolk untie elektrlšklh dal.vcav CIO. «a ..^Išaalu prad ko« Jantm odetem v Now Yaek«. r..,.Malk Charlea Ker.»en rik-^l Camsronu sabranltl priiaale. da ^ bU» «.katar» ¿Uní unlli r.klíai^TT-ír ae nUé Imt naluu pokoriti sskl)u¿kom unliakoo« éUmstr^. največjih bank in podjetij • Sedaj pa sr bližamo eentralri». )i>NiUfvn| četrti Johannesburg. Iz zelenega vrtnega mesta smo zašli v kasarniiko mesto, golo, ' k amorto, šumtio in prašno t'li re so pieftAtlpSVlt^T ljudmi ška tlam podolme zgradbe se dviga- delovni kolektiv ohvezal, da bo iz|»olnil pMuzvodni plan do oktobia Dne IS septembra so i mi lahko Že sporočili, da so letno piotVvodno nalogo končati, rfp izvotlnj. re je povečsls za 20',, Prilwidnje Mo b< i proleVod n j a ra 25'. večja MAVRICA WANDA WAS1LEWSKA p—*,** vuu mmmtit u suls klobčič (Nadaljevanj«) In prav pri njej, kakor za nalašč, kakor v po smeh, je naselil Nemec »vojo ljubico. Če bi ta ljubica bila vsaj Nemka, tujka, ki bi jo bil pripeljal od daleč, če bi govorila tiijd^govorico, in bila prav tako sovražna in oiov^ti^f kakor vsi tisti z zelenimi plašči. Toda ne, moralo se je zgoditi drugače, moralo se je zgoditi, da je ta ljubica domačinka, ki se je prodala za svilene nogavice in frsncosko vino ter izdsla svojo domovino, svojce, lastnega moža komandanta In tiste, ki leže ubiti na dnu globeli, izdala vse. Vse drobovje se ji je obračalo in strašen gnus jI je nspolnjevsl ob misli, da je prav ta In taka našla zavetje pod to streho, da se valja po pernici, zapoveduje in igra milostljivo prav v tej hiii. Ne,'ne sramuje se, na poveša oči, na zarde-va, kadar se srečuje z ljudmi. Hodi okoli, zadovoljna in nesrsmns, in zahteva, da ji strežeš. —Počakaj, počakaj—je šepetala žena v raz-grevajoči se ogenj, ne da bi se zmenila za zmerjanje, ki se je razlegalo iz sobe.—Joj, prišel bo tudi tvoj dan, takten dan, da ti bo stokrat žal, da si se sploh rodils! , Ni se ozrla, ko je začutila v veži hitre, težka korake. Saj je tako in tako vedela, kdo prihaja. Samo obraz ji je okamenel. Oficir je stopil v sobo, ne da bi se bil ozrl na ženo, ki si je dsla opraviti s pečjo. —Ksj še vodno spit? Tista v postelji je razvajeno našobila ustnice. —Čemu bi vitajala? Tebe ni od nikoder . . . Pusto mi je. Ti odhajal, jaz pa sama s to zoprno babnico. Boš videl, ie zastrupila me bo. Sedel je na rob posteje. —Avia ... Tu si ti gospodarica, razumel. Zakaj bi so dolgočasila? Navij gramofon, saj ima! vendar toliko ploič, ali pa beri. Saj prebijem vendar vsak prosti trenutek s tabo. Saj veš, vojna j« . . . Vedno je kaj novega. Vsdihnila je. —Vojna, samo vojna , . . Končno bi si že lahko vsel dopust in mo odpeljal odtod. Oficir ja zmignil z rameni. —Ah ti, noričica. Sedaj ni časa za dopuste. Ce bi te pa poslal samo v Nemčijo, kaj bi tam počela? Bolj», da ostaneva skupaj. Ni odgovorila. Počasi se je dvignila in izteg nila roko, da bi vzela perilo, ki je ležalo na stolu. Presedel so ja na klop in jo gledal. Da, ugajala mu jo. Sicer ja ne bi vlačil s seboj že tri mesece. Bila je drugačna, popolnoma drugačna od žensk, ki jih je bil vajen, in drugačna od žensk, ki jih je sračsval v teh krajih. —Joj» poslušaj. Pusja, nekdo mi je rekel, da je tukajlnjai učiteljica tvoja sestra? Roka s nogavico je obstaja v srsku. Pusja je nagnila glavo na ramo z gracioznostjo bolno opice. Saj, prav to je bilo na njej privlačno. Krhka, majhna živalca. Z otroško roko je popravila lase na uho. Uh« Ija sta bila tako smešna, tako ozka, majhna trikotnika, podobna uhljem živalce. Tudi zobje ao bili trikotni, to je opazil šole sedaj, ko se že tri mesec« pozna z njo. Zda se je ugriznila x njimi v bledo ustnico. —No, in kaj potom? fte enkrat si je popravila laso. Zableščali so se trikotni, rdeče lakirani nohti, kakor krempeljci, pokriti s krvjo. —No, seveda, sestra mi je. Kaj zato? —Nič kaj rada nas nima, ta tvoje sestra. V Pusjinih okroglih črnih očeh se je užgala iskrica sumničenja. —Kaj pa ona ... ti je všeč'» Zasmejal so je s svojim hripavim smehom, podobnim krfkpdakanju. —Hej! Kfoa misliš' Debel« plavolask« mi no ugajajo. Noge ima kakot . . . Hotel je reči: kakor moja žena, pa se jc še pravočasno premislil. Pusja je z zadoščenjem pogledala svoje nekoliko kratke, toda vitke nog«. —D«, res je nekoliko piedebela —Nikoli mi nisi rekla, da imai sestro. • —Čemu neki? Ona je živela tu, jaz pa tam, skoraj nikoli se nisva srečali. Čisto drugačna je. —Kako drugačna? Pusja si je zamišljeno zataknila lase za uho. Zalesketalo se je «teklo uhanov. —Uči otroke, vedno gara in gara ... In kaj ima od tega? Nič; In vendar je z vsem zadovoljna, vse ji ugaja. —Skratka: komunistka? —Kdo bi to vedel. Morda je komunistka—je odgovorila leno in se nenadoma spet razživela. —Zakaj se pa tako zanimaš zanjo? Praviš, da ti ne ugaja, in vendar sprašuješ? —Pač sprašujem ... Ne zanimam se zanjo kot za žensko, to mi lahko verjameš .. . Pusja ni opazila posebnega tona njegovega glasu. Skrbno si je natikala nogavice in oblačila preko glave svileno kombinažo. Izvlekel je iz žepa zavitek. —Srček, oglasil sem se samo za trenutek, da ti izročim čokolsdo, iti moram, dela imam čez glavo. Pozabavaj se s čim do večera. Pridem čim prej. Našobila je usta. —Sama, sama, ves dan sama. Kdaj bo vendar konec vojne? —Bo že. —Tebi je lahko govoriti. Odvila j« pisani papir in zasadila trikotne zobe v čokolado, v celo tablico naenkrat, ne da bi jo lomila na koščke. —Navij si gramofon. Kosilo ti prineso. Na svidenje. Malomarno jo j« poljubil in odšel, Stražar je še vedno cepetal pred hišo in si skušal ogreti noge. Ko j« zagledal oficirjp, se je zravnal. Oficir je šel mimo njega in zavil proti trgu. Velika hiša, kjer je bil prej vaški sovjet, j« bila polna vojakov in podoficirjev. Vstajali so in po-zdravjali, on pa komaj da jim je odzdravljal. Po sobi so plavali oblaki dima. Oficir j« sunil vrata svoje začane delovne sobe. —Pripeljite jo. , Sedel je za mizo in zazehal. Zavidal je Puyji, ki še zdaj lenari v postelji, medtem ko je moral on vstajati ob prvem svitu in se ves dan ubijati z nedokončanimi opravki. Vojaki so pripeljali neko žensko v debelem kožuhu in temni obleki. Nezaupno jo je pogledal. —Je to tist^? Stala je pred mizo nekam težko in nespretno. Izpod rute so ji viseli na sencih osiveli lasje, obraz je bil preprost, grobo iztesan, navaden kmečki obraz. —Kako se pišeš? —Kostjuk Olena. Vrtel je svinčnik v roki in gledal izpod čela lensko, ki je stsla pred njim. Eno ali drugo: ali so se vojaki zmotili, ali pa se mu je po izraziti odločni obliki brade in po očeh, ki so gledal« naravnost v obraz, obetala dolga in težavna preiskava. —Si bila v partizanskem odredu? Ni se zmedla niti ustrašila; odgovorila je, ne da bi bila odmaknila pogled. Bila sem v partizanskem odredu. —Ahs .. . Tako, tako . . .—To nepričakovano hitro priznanje ga je začudilo. Mehanično je risal po koščku papirja, ki je ležul pred njim, venec fantastičnih listov. —Zakaj pa si se vrnila v vas? Po kaj so te poslali? —Nihče me ni poslal Sama sem se prišla. — Tako . . . Sama . . . Čemu pa? ' Tokrat ni odgovorila Temne oči so gledale naravnost v oficirjev suhi, koščeni obraz, v njegove brezbarvne oči, obrobljene z obledelimi trepalnicami. —No? Molčala je. (Dalj* prihodnjič) od kotel) do belih vod ProŠlkov V orane (Nadaljevanje) Bil sem teku zadet, da aern iianji dogodek in bil vesel na-pozabil na jod in nem tiho čakal. kdaj se bo Falarič ptika/al toliko, da bi ga mestna občina dala kidali Beračenje po hišah je bilo hkoraj brezuspešno, ker Je bilo v mestu preveč |>osvel-njakov. Spet |e bil Kalarič tisti, ki je skrbel z.« naju oba, Včasih je večeru: spregovorili smo nekaj besed, potem j« A ne j ugasnil luč in šli smo spat Nikdar ni prišlo do kakega daljšega pomenka Falarič se je malodušno zgr-bil, ko mu je Anej odbil posojilo; to je bilo vse, kar se je zgodilo. Ko pa sva odhajala iz hleva, me je hlapec ^poklical nazaj in mi skrivaj \tisnil dva zeksarja v roko. Pri tem ni iz-pregovoril niti besedice. Ta dan sva s tovarišem šla k Slami. 6e zmerom sem paradiral v grelnici s svojo uro in verižico. Ob splošni stiski moje okolice me je bilo tega vedno bolj sram. Razen tega sem vedno teže živel. Vendar sem se zelo bal že same misli, da bi le eno reč pro dal in tako prišel do denarja. Falarič je tu in tam uprl oči v moj telovnik; na njegovem obrazu se je takrat vselej zasvetila skrivna želja, toda rekel mi zavoljo tega ni nikoli nič. Po tistem prvem spopadu zaradi petih krajcarjev je postal z menoj Čudno obziren in prizanesljiv. Bil je tako rekoč izgubljen človek, ki je iskal utehe v žganju, v duši pa je bil neskončno dober, da je znal ceniti tudi moja mladostna čustva. Nekega dne, ko sva oba lačna ždela v grelnici, sem mu pa sam rekel: "Ti,, jaz bi pa verižico prodal . . Huje kakor moj predlog ga je ganil raskavi glas mojih besedi, ker je dobro vedel, kako težko se mi je ločiti od tega spomina. "Ali bi jo res?" "Res. Če se hočem odpeljati domov, moram nekje dobiti denar." k Zdelo s? mi je, da tega ni hotel slišati, kajti hitro je dejal. "To se pa lahko napravi." Takoj je poklical nekega grel-niškega gosta. "Ti imaš zveze, spravi to stvar v denar." S težkim srcem sem snel verižico in jo izročil. Falarič jo je vzel v roke in jo ¡jotehtal. "Čisto srebro—deset kron moraš prinesti." Posredovalec je izginil v mesto. Skrbelo me je, če se bo vrnil. Falarič mi je to bral z obraza in me hitro pomiril: "Bodi popolnoma brez skrbi. Mi smo sicer lumpje, toda drug drugega ne gbljufamo." In res, ni še minila ura, ko se je posredovalec že vrnil in prinesel tdčno deset kron. Banko vec me je spravil v nemajhno zadrego, ker so gostje zavistno strmeli vame. Zdaj sem bil bogat, tako rekoč prebogat za grel-nico. Bilo me, je skoraj sram. Pri tem sem spoznal Še eno dobro stran moje družbe: posredovalec ni zahteval od mene prav nič za svoje delo, čeravno mu je stiska gledala iz oči. Ko sem mu vendarle nekaj ponudil, mi je odmahnil z roko: "Kar obdrži, boš še sam po treboval." Posihmal sva s tovarišem živela dosti bolj redno. Vsako jutro sva šla k Slami in v grelnici ni bilo treba skopariti, življenje je postalo svetlejše, prijetnejše. Nemarno vreme pa je trajalo še dalje. Bil je že sušcc, a sonca še ni hotelo biti na spregled, t en a odrešilnega, mladega son ca. Grel niča je bila še vedno polna. V teh mrkih dneh sem imel priložnost še bolj spoznati našo družbo. Bil sem pričs dolgih, Čudnih razgovorov, ki jih sprva nikakor nisem mogel razumeti, a ki m> me navzlic temu močno privlačevali. Mnogi moji tova riši ko preliodili že vse evrop ske države. Pripovedovali so razne dogodke is svojega žLvlje Jinega prijateljstva. Vprašal 1M kratek čas izginil tn se je m u, «a, co je ie kaj jedel, ker vrnil v*ai /. nekaj krajcarji, s Ure čakanja so »nt potekale »il- nit j>a ni takoj odgovoril. Kem katerimi »va potem v grelnici no počasi; bilo je že |x>Idne, a šel v kuhinjo in kupil zanj za ilvr|a Sam irnom bil za bera-tovariša še vedno nt bilo na tri kiajcaije, ki aem Jih še imel, ker aem bil spregled, dan m* je že sjiet na- Kkledico prežganke In koa kru-' gibal k večeru, 011 še vodno ni j ha. Cel dan sem čakal nanj s prišel. Sele ko so prižgali luč. trm denarjem Kakor po navaja vstopil. Njegov obia* je bil di. *va tudi ta večer skupno vidno propaden. njegove oči ne prenočevala i»n hlapcu A ne m mirne, tiatega sovražnega izra za. ki ga J« imel zjutraj, pa na njem nI bilo več. Ve* drhte« Prihodnji dnevi so bili dolgi in težki. Vreme je bilo mrzlo in pusto, včaath je po malem od nek« čudne negotovosti a»m \ težilo, včasih je megla prltls obaedel na klopi, v tem hipu pa v uIll.r vtMfclh pa „ jt je Falarič >0 prisedel k meni in U /dignlls tako visoko, da je bilo r«kel s svojim čisto navadnim glasom: "Prekleto, kako mede Ali bo kdaj konec te zime'1" Vedel s« je. kakor da bi m* med nama ne bilo nič /godilo na . j^igu videti polovico Kara vank. Bilo je že proti koncu februarja, a /namenja, da ae bil /a pomlad, še ni bilo nikjer Pritiak goatov v gielnico ni sem bil presrame/ Ijiv, Nekega jutra je Falarič zaproail hlapca Aneia za nekaj drobiža. Izčrpal |e bil v»e mož noatl. da bi kjer koli našel kako pomoč tei .se je zatekel k temu sredstvu Anej je odločno odbil. "Denarja ti ne dam. To sam predobro veš " Anei nama ie dajal prenočišče Vs.ik \eč««r naju je čakal pri njem ko* kruha s kakim mesom. tudi steklenica z žganjem Je bila vedno polna Zato je bila gntnvn velika predrznost, zahtevati od njega *e kaj dru-Sega Kalaiha In Aneia h co |»>pu»til. po*t«l je celo večji No. Njegove aive »m m» ,n,e vi obrasl ki |ii< «*«« 1 se niuen» tr»vo ve/«l>, staro, globoko prt s staro prostodušno»!jo Opatij videl, ko m» pojavljali Zivlje- latehstvn dasiravno tega nista sem, da je močno emrdel po /ga (nji 1«. pitalo hudo Drla nt bi-' nikoli |M>k.i/.tla V*«k n;u. Hitro Hm pu*abu na ju- lv luigci, tuOt to«$« m p«4±v hlevu j% bil podotoft nja, poznali so vse narode od Severnega do Sredozemskega morja. "Italija je revna dežela, toda za nas enega ni preslaba. Ljudstvo je dobro, gostoljubno. - Denarja sicer ni, lačen pa ni treba biti. Brž lu> se malo posveti, grem sjset tja dol . . . Francija ... Na Francoskem ni tako. Francoz je nezaupliv, trd, nedostopen. V Parizu se da živeti. Nemčija . . . Ako nimaš v redu papirjev, si izgubljen. Če prideš k Prusu brez papirjev, ti pokliče policijo. Tam moraš delati. Dežela pa je bogata in denarna. Balkan . . . Tam je revščina doma, tja ni da bi hodil . . ." Med gosti je bil mož srednje starosti, ki so mu pravili: socialist. Ta je včasih govoril cele ure o boljši bodočnosti človeštva. Pravil je, da bo prišla revolucija, ki bo vse odrešila. "Takrat bo tudi za nas prišel čas. Razlike, ki zdaj obstoje, bodo izginile in vsi bomo imeli enake pravice. Takrat ne bo več ne bogatašev ne revežev." Socialist je premoknil, kakor da bi opazoval vpliv svojih besed. V sobi je vladal molk. Potem je mož nadaljeval: "Ta čas se hitro bliža. V Nemčiji so bile volitve. Ali ste videli, koliko smo pridobili? Dunaj je tako rekoč naš.—V mo-ravski Ostravi je bil štrajk. Na Češkem se pripravljajo stvari. Na gornjem Štajerskem bo danes ali jutri izbruhnilo. Po vsej Evropi vre . . . Jaz vam pravim, naš čas se bliža . . ." Zadušljivo ozračje v grelnici se je pričelo vedriti, tista mora, ki je tukaj zmerom tiščala na naše prsi, je pričela popuščati. Dihali smo laže in prosteje. Večini gostov so oči zažarele, ko da bi zagledale pred seboj ble-stečo podobo upanja in sanj. Tovariš Falarič, ki se dotlej' ni udeleževal teh razgovorov ter je s sklonjeno glavo slonel za mizo, se je nenadoma vzdra-mil, usekal z roko po mizi ter bruhnil iz sebe: "Najprej je treba udariti po sodnijah iny davčnih uradih. To je treba zdrobiti. Vse tiste knjige in spiske je treba zažgati, uničiti. Na cesto z njimi, vam rečem. Kmetje na to komaj čakajo. Če bomo to storil}, bodo šli kmetje z nami. Jaz jih poznam . . ." In ponovno je lopnil po mizi. Iz njega je bruhnil kmet, pravi kmet, glas zemlje, iz katere je izšel in s katero je po svoji mladosti bil še vedno tesno zvezan, čeprav je bil že davno posvet n j ak-proletarec. Z omotično slastjo sem vsrkaval vase te divje, hrepeneče pogovore tovarišev. Večino tega, kar sem slišal, nisem dobro razumel, ali pa mi je bilo popolnoma nerazumljivo, toda tuje mojim občutkom vse to ni bilo. Najbolj pa so me prijele besede tovariša Falariča. Bil sem km«t, kar me je bilo. Sod-nija, davkarija so bili pojmi, ki sem jih koj začel mrziti. Vsi, ki so živeli z menoj na vasi, so jih sovražili in se jih bali. "Gruntne bukve morajo ven . . ." je znova bruhnilo iz Falaričevih ust. Tovariš je spravil pogovor na tisti tir, kateremu drugi gostje večidel niso več mogli slediti. Bili so ali pravi mestni ljudje, aH pa so navzlic kmečkemu poreklu bili že tako odtujeni zemlji, da te gorečnosti niso več mogli pravilno pojmiti. Čutili so s Falaričem le toliko, kolikor je to ustrezalo njihovi revolucionarni nezadovoljnosti in vnemi. Bil pa je med nami nekdo, ki se ni strinjal, neki čmeriftv sta- rec; ta je v grelnici hodil nekako svoja pota. • "Iz vsega lega ne bo nikdar nič," je vrgel med nas. Njegov glas je bil skoraj zloben. "Zakaj . . .?" je zadonelo sovražno po sobi. "Zato, ker ljudstvo ne bo nikoli edino. In potem: v špano-viji še pes crkne . . ." Socialist, najbolj izveden v teh stvareh, si ga je takoj izposodil ter mu na dolgo in široko iokazoval, da se moti. Dasi-avno mu je skoraj vse pritrjevalo, starca vendar ni mogel prepričati. Uporno je ponavljal: "Tega ne verjamem, tega nikoli ne bo . . ." Potem so ga pustili pri miru. Družba je postala nejevoljna, da se je našel nekdo, ki je motil njeno vero in njeno hrepenenje. Bil je pač obupanec, kateremu je življenje ubilo vsako upanje v pravico, v človeštvo. Dolgo sem le/nemo poslušal, kaj pravijo drugi. Vse, kar sem čul, me je privlačevalo, manjkalo pa je pri vsem tem še nekaj, kar me je tiščalo in česar mi vsi ti razgovori niso pojasnili. Tudi članki, ki jih je socialist včasih na glas bral iz "Arbeiterwille"', tega niso prizadeli. Revolucionarna ideja, ki smo jo vsi skupaj dojemali, mi ni pojasnila stališča do narodnega vprašanja. Mene pa je bole- dolge, a tudi zasmehljive obraze. V'grelnici sta se govorila oba celovška jezika, nemški in slovenski, dasiravno je prevladovala nemščina. Veliko domačinov, če ne večina, je bilo Slovencev kakor midva s Falaričem, tuji posvetnjaki pa, ki so bili le mimogrede v Celovcu, so bili večinoma Nemci, nekaj je bilo tudi Čehov. Ko sem videl, kak vtis sem napravil s svojim vprašanjem, sem se poražen stisnil za mizo. Tisti starec, ki ni veroval v našo boljšo bodočnost, je prvi Sovražno siknil: "Slovenci—Slovenci so vsi čr-nuhi." Drugi so neprijazno nekaj mrmrali. Tedaj se je nenadoma dvignil izza mize tovariš Falarič in grozeče stopil pred izzi-vača: "Kaj si rekel?" Jezikač je sprevidel, kaj je napravil, in se je bojazljivo skrčil v kot. Falarič se je srdit vrnil k mizi, rekoč: (Dalje prihodnjič.) DANCING FOR YOUR ENJOYMENT Trianon's Old Time dancing parties are the talk of Chicago! If you can dance you'll thor- oughly enjoy a visit to the south side Trianon ballroom on Wed-la zapostavljenost Slovencev , in j nesday night, where you can nadvlada Nemcev. Nikdar se take part in the Old Time danc-tovariši tega vprašanja niso do- taknili. Zato sem nekoč naravnost vprašal: ing sessions. The young folks as well as the older men and women are hav- "Ali bodo tudi Slovenci de- ing the time of their lives every ležni pravice in enakovrednosti, | Wednesday dancing such steps kadar bo prišel tisti čas? . . (as the schottische, the polka, old Vprašanje je skoraj porazno time waltzes and the circle two vplivalo; okrog sebe sem videl step. . Music for he Old Time dancing party on Wednesday night, November 10 will be furnished by Lawrence Duchow and his Red Raven orchestra, who are known for fheir RCA-VICTOR recordings. . r , As an extra feature on that night Duchow will bring Wisconsin's champion "Waltz Quad-krille" team to the Trianon for an exhibition of that dance. The Trianon ballroom is located on Cottage Grove avenue at 62nd street and can be reached by surface lines, elevated and bus. Old Time dancing on Wednesday night is continuous from 8:30 to 12:30. v«h cr v pnvuiu - 33=E TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila ta voooliee ln shod«, vttttnlee. časnik«, knjife, koledarja. leUke Itd. e slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TJSKABNI . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo Uakamo .... Cene smerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacij« na naalov: SNPJ PRINTER Y M" ll S. UwarfaU *..•». . ■ Cfcm«« tt. IIMw* TRIANON (ottaüi (.no v l m? t*/) "PROLETAREC" Socialiaiično-delaTski tednik Glasilo Jugoslovanska soc. zveze in Prosvetne matica. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana $3 sa celo. Sl.TI aa poL 11 aa šotrt lota. NAROČITE SI O A I Naslov: PROLETAREC CHICAGO ta. ILL. mm "PROSVETA" 2157 S. LAWMDALE AVE. Chicago 23, 111________ .19. Vaša naročnina na "Prosveto" je pot«kla z V slučaju, da J« od atraai upravnlšiva kakšna pomota« tako) obvestita, da a« lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOi Sa Zdrut. driave in Kanado 9M9 Za Chicago ln n----S.tt 1 tednik In 1 I tednike In 4 tednike In I tednlkev Is 4.4• til S tednika In 9 tednika In. 4 tednike U T.lt 4.71 I tednlkev In. Za Evropo )ei Dnevnik 111.00 — Tednik tLN Ji kupon, peiloštte potrebno vsoto danarla al Order v piaaau ta si narošlto Pre*vete. Hat ki Jo le on« ¿lan« is In iatom ki te tfoToii)« ta ki Uve Prišteti se snu ali staaujejo na V nebensa slučaju na vol kal I Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prlftotl. preneha biU član SNPJ, ali čo sa preseli proč od družine in ko zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotična družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniMvu lista, ln obenem doplačati dotične vsoto listu Prosveto. Ako toga no store, tedaj mora upravniitve tnilali datum ta to vsoto naročniku aU pa uatoviu dnevnik PROSVETA. SNPJ. ttl? S. Lavndala Avo. Ckicopo iS. Prilo4ene poMjaoi naročnino sa Ust 1) CL Naalov Oaze vil« lodsUk in pa sisisHk člene* aojo I' Noe notečntk ___ Radar aa preselile, rs«loj svoj sis n m novi