USTEK Vojs&i spomki, fJanal Uol.ec>] (Dalje.) Odkorakali smo iz Bežawe še prod svltom in prekoračili bukovinsko mejo pri vasi Babin. Stopili smo tedaj prvič na tla deželioe, ki je skoro po vsem podobnn, 8e ne že jednaka, naši slovenski domovini. Dičijo jo kot Slovenijo z gozdovi poraščeni griči, na gosto je posejana z velikim številom bogatih vasic. Zastopani so v njej menda vsi avstrijski jeziki, vse veroizpovedi in narodnosti. Saj se je je ra^no radi te mešanice oprijel priimek: mala Avstrija. Meni ugaja Bukovina nad vsr, kar se ti6e kraiev in prebivalstva. Prebivalci so razen Židov zdravo-krepke rasti, dobrosrčni, prijazni in zvečine imoviti, ker je deželica posebno ob Dnjestru še skoraj rodovitnejša nego Galicija. Marširali smo skozi Zasta.wno, mimo vasice Jourkoutz (rusinski Jurkowci) v vas Pohorloutz (Pohorluwci). Tukaj smo si odpofiili en dan, v noči naslednjega dne smo se plazili skozi vas Okna v bližino Dnjestra. To pot in nekaj dbživlja.jev sem že popisal pod naslovom »Hlačo." V ',eh postojankah nismo uživali nič kaj prijetnega, ker nas ,je prevefi solila sovražna artilerija ter nas mufiila neznosna vroftina. V vročini so so pa plodile Rrne mnhe. katerih nadležnost po dnevi in po no6i nismo obč^.tili nikjer lako kakor v Bukovinii OTd Dnjestru je io golazni nepopisno veliko, da se jej ne more človek sploh ubraniti. Naročili smo si pozneje iz Cernovic tanke mrežice za obraz in roke, sicer bi bilo izkljufieno , kaj po dnevu pisati ali fiitati. Saj ni čuda, da so se ti 5rnuhasti sitneži tako razmnožili, so pa5 uživali preobilno hrane mrtvih trupel, ki so se solnčila v omamljivo sladkem smradu med našimi in ruskimi jarki. Lahen poletni vetrič, ki je potresaval komaj vidno listje na drevju, ,je naganjal sedaj nam in zopet Rusom srarad s celimi roji muh. Slednjič je to pihljanje muh in smradu le začelo presedati ruskim nosovom. Približal se je njih odlposlanec z belo zastavico našim postojankam in oddal pismo. Divizija je dovolila premirje za nekaj ur, da se pokopljejo ti mrliči ter se prežene ostudni smrad z muhami vred.  Za Casa premirja srao se prijateljsko pogovar- iali z ruskimi častniki, kakor bi se ne bili sploh nikoli bojevali ter pobijali med seboj. Po pretoku odločenega roka se je potuknil vsak v svoj zaKop; krogle so poSele bnmdati nad glavami svojo staro smrtno pesem. Polkovni štab se je bil nastanil pod mostom vozne ceste. 0 kaki vodi ali mokroti ni bilo tukaj niti sledu, čisto suho je bilo ter precej zavarovano pred pozdravi artilerije. Nekega popoldne se je venSar le pooblačilo in vlil se je dež kct bi poveznil na zemljo polno vedro. Pod raostom srao bili pod streho; nikdo se ni domis111. da bi znal potoček narasti vsled deževja in tudi nas nekoliko omočiti. Zunnj je še vedno vlivalo, grmelo in bliskalo, da smo se tiščali skupaj kakor pre- plašene ovce. Kar prišumi nekaj od levice, šo pred- no smo se utegnili dobro ozreti, nas je že hladila potofinica preko kolen. Na plauo smo jo ubrali na dež med blisk in grom. Pozabili smo bili podl mostoiu vso prtljago, s to \e pač odromala voda za vedno z Bogom. Odslej se nismo tiščali več pod most, ampak smo se preselili Kar v prve jarke ob ovinku ceste. Izvolitev tega prostora je bila presneto neugodna, ker nas je obmetaval sovražnik z artilerijo ravno od strani. Je itak pravzaprav vse jedno, 5e se puca na človeka od spredaj, od strani ali od zadej. Nekako prirojeno je pa6 umrljivemu zemljanu, da priCakuje nevarnost vedno le od sprednje strani. A1 naravnost nekaj res nevzdržljivega je za vojaka, Se ga začne smoditi ter paliti nasprotnik od strani ali celo v hrbet. Rusi so pa mojstri, kar se tiče flankiranja (streljanja od strani). Tako so tudi nam nekega dne koj od zore do poiioldne pošiljali en šrapnel za dnigim v našo odprto stran. Neprestano je pokalo in treskalo, da Je presedal ropot še meni, ki posedujem sicer debele in močne živce. Popoldne bi pa bil vendar le rad dremal. Da se zavarujeva s Franclom pred svinčeno točo. sva si pustila izdolbsti v obcestni breg luknjo in sva pofienila v njo. Sva že dremavsala, pa pristopioa naš oberstleutnant od bataljona., me porine malo na stran in se vsede tik mene s pripombo: ,,No. zraven njega svetosti bom pa že gotovo varen." Neprenehoma je blebetal, ne pustivši nnju pri miru. iia bi spala. Artilerija nara je muziciraia kax brez presledka: častnik pa se je vedno posmltal, fteS: \ ^ ,,NiČ, nič! So naši, ne Rusi, Pa kaj? Saj sem ob strani njega svetosti ..." Ni še izrekel do konca besede ,,svetosti", je že počilo ravno nad nami, mož je odfrknil iz luknje nekaj metrov na stran. Iz rame mu je brizgnil debel curek krvit šrapnelska krogla ga je precej v živo navrtala in mu spustila nekaj norfiave krvi. Sem ga pobral, zavlekel v luknjo in mu zadeial preobilni odtok krvi. Ce bi ne bil potisnil gospod mene nekoliko na stran, bi jo bil skupil tedaj jaz. ,:Njega svetost" je slučajno obvarovala mene same^a, ne pa Šaljivega gospoda oberstleutnanta. Ranjenec je zahteval na vsak nafiin, da sem ua moral spremiti iz nevarnosti v vas Okna, odko-<1er se je odpeljal v bolnico. . . . Sklenil sem, da ostanem nekaj dni v selu, da so odpočijem, se umijem in enkrat pošteno na variiem prespim. Le eno popoldne sem se oddihnil, pa mo je naprosil naš provijantni stotnik, naj pospreaim v rusko vas Balaurutowka njegovega provijantnega poroSnika, ki pelja tjekaj živila za pol našega tamkaj v rezervi ležeCega bataljona. Sem mu prikimal, lcer bi bil rad vsaj enkrat stopil na ruska th.. Pregledoval sem karto in že po njej razsodil, 'da je dovoz v to vas po dnfivu ftisto izključen radi poljasnega vidika, ki bi utegnil biti malo preveč zapeljiv za msko artilerijo. OdloSila sva se s poroCnikom, da se odpeljeva v obrambi ter varstvu teme. Pot na karti tjekaj je merila komaj dobrih 15 km. fTeraa jo. zaprla žrela topov. Le tuintam je peketnil kak posamezen strel iz puško. Naših vozov ni celo pot opazil nobeden sovražnik, vozili smo v miru in nemoteno po lepem kolovozu in dospeli okoli 11. ure ponoči do mogočnega pogoriš&a. Kakor sem pogruntal na karti in iz cele okolice, bi naj ležalo to ogromno pogorišče na ruskih tieh. Moralo je biti pred požarom jiama odkazana vas Lala,nrutowka. Prebrskal sem vse razfvaline, a nikjer živega bitja, ki bi mi znalo povedati: sva že Ji na cilju ali ne. Še psa in mačke nisem zasledil nikjer; ]e od ognja osmojeno drevje je štrlelo molče v temino in bilo v dokaz, da so bivali tukaj ljudje. O naših dlveh stotnijah pa ni bilo nikakoršnega sledu. Povsod grobna tišina, ovita v za oko le malo prodirno temo. Porofiuik me je vedno drezal z vprašanjem: ,,Kam pa sedaj? Kje pa sva? Sva li že v Balaurutowki in kje so naši, kje sovražnik?" Na vsa ta pomisleka vredna vprašanja sem le akomigaval z ramarna ter se slednjič odločil, da o&tanem na vsak naSin v tem pogorišču do jutranje zore, ko se bo vidlelo in se bova lahko porazgledala po okolici. Poiskal sem na sredini nekdanjega sela obsežno obzidje pogorele pristave. Zidovje je bilo postavljeno v četverokotu z enim vhodom, precej visoko in neporušeno. V to trdnjavo sem zapovedlnl zapeljati. spreči, in sr podati k počitku do svita. S poročnikom sva zlezla na voz, se pokrila ter zasanjala prvič na ruskih tleh. Tz najleošesa spanoa me vzdrami naSa straža, naj hitro vstanem, ker frfiijo krogle že v zidovje na gosto kot dež. Povsod je čuti krik, hrup in peketauje konjskih kopit. Tzmotal sem se iz noftnih ovojev, si omaoncal oči in nastavil uho v nofi. Res! Streljalo se je prav na gosto, kričalo in vikalo kakor pri kakem iznenadenem nočnem napadu. Sklical in zdregal sem na noge vse trensko moštvo, ga razvrstil ob obzidju z za strel pripravljenimi puškami in se postavil suumt cr. prežo z navitim samokresom. PoŠepnil sem Š6 hitro vojakom: »Streljati le tedaj, 6e bi požnoral jaz prvi p© sovražniku!" Prežali smo napeto, prisluškovali in švigali z. o6mi preko obzidja, odkod bi se nam pa6 mogel pripJaziti kak osumljenec. Bojni hrup je pojenjaval razJočno slišno; le tuintam je še tlesknil kak strel posamifi. 2e smo si oddihavali nekako pomirjeno, ko nam udari v uho šklebet konjskih kopit v smeri kolovoza, Tči vodi mimo našega zidovja. Vedno razlo«Sneje, vedno jasneje je peketalo po csuSeni kolovozni zemlji naravnost proti nam. Roke vseh so se hlastno oprijele orožja; sapo srao pridržali v nogotovem piičakovanju: Kodo in kaj? Izza ovSnka kolovoza se je prikazal prvi jj«B« dec. Metal je glavo in o5i na okrog kot ris. Sl€w3ili so mu drugi, bilo jih je mnogo, jezdila sta po dvain dva za prvim, ki ,je oSividno bil njihov vodja. Bili so odrlaljeni knkih 60—80 korakov; s^oznal sem jih^. najveSje krvoloke niske armade — Čerkeze! (Konec sledi.) WV-."~,