nem zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Simbol prijazne prihodnosti [ Vugi in hkrati zadnji dan v Velefiju - po stavnem žunr na Lavinski Q(Mt^ppsiiia^inl^!la^batnfeTnimoidoče sem spraševala, kako {so) se počut^o na gimnaziiadi. The besi. Tudi smetana stovenskfb gimnazij znebiti prebavljiva. fantje. Mislim, da bo. Stvar je lepo stekla in upam, da bo po dobrem začetku Se 1 boljši konec. ^ -Vesna, MursfoSöböia rn^mmsw :EF' P« iK'x rt SE H) Povprečne predstave, žur spremenjertEjjijančevanje, drugače Mr " m dobra orgamzaaia. »fc Spjcal Ozračje je nabito z neukrotljivo energijo mladih#: .v: * Tanja, Kranj Mm E Pričakoval sem Višjo kakovostno raven. Večina obupno dolgočasna. Däetantstvo na vsakem koraku. '■•Xv-xiFiFX'X-X'X-X'X-XvX'XvX-XxXxXxX’XvXyX'Xv Ä M i . « #.• _ ::S:::xSS:ä^S:Fx-.-.'. nflina, Ljubljana ;*XyX vXv!; * vXvXy v' X;X;X ;X;X;X Ul Bom jedmatälÖr^ianizacija: 2, kakovost predstav 2 (svetle izjeme), folk ,.....pazatežen. IE vXxXvXxFl’XvXvX’XvXv... .v.\v. ;.v.Xy ,yX Na koncu koncev pii: Stvar ni tako napačna.... Xy! Anja, Ljubljana Dejan, Celje H elena & J. 3) M 3 Dg im arka,Mandiča* dijaka tretjega letnika velenjske gimnazijade, saj Sam se irna za opdmfšti čralg a oščmhajstfetnila, ki se želi po Xvif/X .vwlviv!1' ••XvX _.«X\-X-X i ■ XO^VX-. • '•'■IvXvl'iXv. . ■ • pN ■ v ■ gimnaziji vpiiäti la Saleš ke doline pa ga poznajo Söi iapeta* vOditeijdpiöyedövizije. Je ideja o gimnazijadi velenjska? Z e lani se je namreč govorilo o nekakšni gimnazijsu^Mrtäfyi^ gri^iMfali Primorci, pa potem ni bik? n/č,+, M: Ne. ni naša ideja. V Kopru so hoteli že lani organizirati športno gimnazijado, ||jäd jč v vodo. Letos je naša šolska skupnostdala pbdodöldä organizirati srečanje gledaliških skd|in^|tX; 'vXjX;..;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.-.;.;. X. [j n n Pw^dä^vbnri prof. Florjančičeve in Ilc Marije - laborentke je potekalo l.UUl kemijsko laboratorijsko delo, ki je bilo zaradi veläc^ä^nirtiärijä razpotdjhnb ‘---^ tudi na posamezne dneve. S pomočjo kemikalij filtracij, metode čiščenja snovi, priprave razt<^bliSiF^Sp^pj^S-i^^^ spoznali osnovne laboratorijske tehnike. Poleg tegb piijeSä 0Š ßprrtF * 9 JSL---*-- 1 • *•*••••’ jxrtekala obvezna izbirna vsebina z naslovom idefe:;: a v.\v.v.\\v.v.v.v.v.v.v.*.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.\v.v.v" oolstvo je dalo učencem na izbiro celoletneiiidpiip'pin latinskega jezika, poleg tega pa so potekali jtidi tečaji fräni^i&he, iatinšičine, nemščine in angleščine, kjer so učenci spoznali jezi k, poslušali fcaseteter brali tuje revije. '___ ' Znanje račUftaln&fVš je danes vse bolj potrebno, zato so učenci imeli (f j) možnosifibblškovati skupino, ki se je ukvaij&la s programom THE BASE '---■ pod vodstvom p>0t|Hočevarja ali skupino a programom WORDSTAR. Dve skupini pa sta sp bbadali s PASCAli-Ffe^^Fti^ urah seznaniti z osnovami programiranja, osnovnimi tehnikami, algoritmi ter tabelami. Dijaki, ki jih zanima zgodovina, so se lahko pridružili skupini, ki je opravljala raziskovalno nalogo v muzeju OR Aprila pa so imeli možnost spoznati I ' *”* X** 1 v!> preteklost z razlaganjem muzejske^zbirkew:;;:;::;;;. Kaj skrivajo barve so lal$fi:b:Ä^ vodstvom prof. Guštinove v likovnitiblävnäoL Na šoli i^j$::B^stan ki h razpravlj€^i^::ßii«^|ri^n i^i Sijte ^bS^^sjOtprSS in tujo literaturo: Bri^Wtv?Sv:S£.... :::S:::x::::::v... #':'i prtiäkSete tiä^ö, ki imajo manj denarja. Je pa tudi 9tV6r okusa. illII. ÄEadaÄii Mladim je barvanje las nepotrebno, ker so naraiy^;ii|^{^^^;;^i:iw;;V^^ii^öijte toliko jeansa. Dijake pa bi imel rad v kakršnen^i ot^čilu. m jq prot. Branko Vtblnc Učenci bi morali hodit v šolo primemo urejanf. Oblačenje je osebna stvar posameznika. Tudi star pregovor pravi, da obleka narodi človeka. Prof. Stanka ||ri||ič Nič me ne rnoti.vrede. pa.yidim, da so učenclbpo i|ečenj.Kkor:se!V:iii^rtju vidi neka kÜtorä:1uä pregovor pravi, da obleka naredi človeka. •Hi:!:: •:•:••••••••■• p;:: Prof. |gine Fink \ K X*X*X V vaših letih barvanje las ni potrebno, čepn^: jei^9p|| Na obleko ne g&dam, razen če ne izstopa, tl fÄWretikiv Prof. Eva Starič Prof. Marjan Kavčič Preveč nosijo kavbojke in superge, ki niso zdrave. 3 m L4:: Nekateri se oblačijo boljeJic^.pjrqkf^c^:. itas je pkus posameznika. Mislim, da bi lahkp: pojave obdte :in pggel v nosu. {2^^ Irma Šribar m % urejengsftifrčfetost Kdl Oblačenji:|p norrnalnb;.; Biab^fljje fes; spföi^ m£ehi opa^l|ij nisem pa proti dolgim lasem. X*. Pompihribna je razti&tö; Ära: qi barva lase, Ši ijjjh pfežgodaj in s tem si jih le uničujef Oblačenje je nekatete želo modno in upadljivo. Ne moti me pa obleka; niti ne at % Xi; Do Prof. Dragic^ Kfahjb nekofflere je tg osebna stvar, nekje pa mora ustrezat normam neke šble. prof. Erika Medi« ..... !v. %?*" X;.. n S''.: 0L im y^ndrcja Jernejčič m r~^—n O l l &=, JS) imnazija^ ti st käkor 2G|ra>4e naše stare mame. Pretežno (oblačno, včasih* ampak res zelo redko, posije sonce. Ppgpld dblüje; Itirikilt lejho giÄinle bliska, občasno je še kakšna nevihta. ^imhazija||yoji vrhovi so ^aWbjb ih obijObijbj bič pa kot slovenski politiki: vse ne storijo (določeni so fžvžeti^ Programi so togi, VbS^orha bbhW učiteljevi (ali pa ie po tej ne), učence se ne vpi^i njö||ai vse je obvezno in pika. 50 Ekskurzija je bila in bo. To ste vedeti že v 1. letniku!" pjNa, v 1. letniku smo izvedeli, da borno šli v 3. letniku na ' izlet po Jugoslaviji. Nismo pa väieii, da se bomo vozili po slovenski meji; In če ste že spremeniti relacijo, zakaj niste načrt spremenili tako, da bi si SAMI izbralippje (dzirdrhaS upoštevali naše predloge), ki se nap |dij6 žanlhplin : •V še nihče hi pohvalil. kaj bi se trudili, če je pa tako lažje|lb pše že p iet tako dela, delajmo tako še naslednjihl 000. pogovori in pogovori seveda ne uspejo. ^Brezposelnost in boj za Stolčke trt^p 09 Vpta, le če jim kdo zagrozi s čim močnejšim, višjim npr. s sanitarno inšpekcijo, se nenadoma po he vem O) @= Da te so že N ÖL koliko letih v straniščih pojavi toaletni paj^r kap! §|§ [| Judje, ali je to res edini način? Učitelji iLjdavno tega ugotovili, da ni boljšega sredstva pri poučevanju kot kazen, slabe ocene; graja, kritika, prisila. (Vsaj videti je tako). ^li bomo tudi učenci ugotovili, da so samo w*>K-w*Ä* "I J M podobna sredstva primerna in nujna za to, da se kaj spremeni? Ali pa je bolje, da tavate einguis in si mislite svoje. JJokuSalec golaža, ki zaradi (nc)varnosti ostaja anonimen Sjib si profesorji pridobivajo priljubljenost med dijaki? tri kaj c^ake ittoti pri profesorjih? ■■ v** zanima? Preberite, kaj je 23 anketiranih povedato b ÖUÄ Priljubljenost: ^ 1. pravičnost 7 .... 2. dobra razlaga in znanje 7 3. prijeten nastop 2 4. izstopa po kakšni značilnosti 4 x 5. zunanja urejenost 3 Slabe značilnosti: 1. nepripričljivo podajanje snovi 7 2. krivica pri ocenjevanju 9 3. forsiranje ljubljenčkov 6 4. urejenost po videzu 0 5. zamujanje pouka 1 R gojana rvebolj 1. e e »IN m m M ss m © | Orejšnji dan je bilo vroče za umret, zvečer pa se je od ne U vem kod vzela nekakšna nevihta in nesramo shladila ozračje za kar nekaj stopinj. Naslednje jutro je bilo hladno, pa sem vseeno navlekla nase iste cunje kot prejšnji dan. Mama mi je sicer solila pamet, da me bo zeblo, ampak ker jaz njenega mnenja glede vročine in mraza ne upoštevam, ker je dvoje dolge srajci in nič zmrznjen tip, ki pri 30 stopinjah Celzija nosi rokave, je ostalo pri mojem namenu. V tanki ee , rif— \ £=3 Pt zeblo in še petkrat zeblo. In dalj ko sem sedela tam, bolj se mi je dozdevalo, da bi tokrat za spremembo lahko ubogala nasvet mame. Prepih skozi na stežaj odprta vrata me je neusmiljeno "napadal" in kmalu sem imela čisto ledene roke in popolnoma plave ustnice. "Pa bi jih zaprla!" boste pametni. Saj sem jih poizkušala, a kaj, ko so mi jih takoj zatem spet odprli. Bolj ko sem jih zapirala, bolj so mi jih odprta! i. Očitno so se tisti dan vsi po vrsti zakleli, da bodo uporabljali le ta vhod tn nobenega drugega. Zdaj pa naj še povem, kdo so to oni -glavni krivci prepiha. PROFESORJI!!! in noben drug!!! No, malo tudi dijaki, ampak tem se oprosti njihova mladostna "razigranost". Človek razume, da se jim nujno mudi v tisto gnečo pred vhodom in na cigareto ali sendvič, toda pričakovati bi bilo, da bodo vrata zapirali vsaj profesorji! NE! KJE PA! Še na misel jim ne pride. Vrat sploh ne "šmirglajo". Če so, ali pa če niso, njim je vseeno. Dokler sami ne občutijo ledenice, ko slučajno malo dlje postojrjo na hodniku, je vse v redu. ko pa jih maio zazebe, zarulijo tja proti »INI E viru mraza: "ZAPIRAJ “TC V Z Q A-r A I i a v n A i m! PA KAKO, DA Sl NE MORETE ENE STVARI ZAPOMNITI!" Pa bi še nežen s j: ft LS rekla, če bi se jim tako mudilo kot se dijakom. Toda po penzionersko u m i rjent hoji sodeč, imajo časa na pretek. No, vsaj še nobenega nisem videla, da bi tekelr Edini pohvale vreden je bil prof. Puce$j|ki je tdjub temu^ da je nesel dve posodi polni vode, vestno z nogo dregnil tudi vrata in tako ustavit prepih, (profesor Pucelj - iskrena hvala), No, pa tudi prof. Mohorčiča sem tam okrog 6. ure le podučita, da me zelo zebeL in da naj, če hoče, da ne zmrznem, vendar zapre ta preklemani vhod. Bil je hitro prilagodljiv in pri naslednjih dveh izhodih se je že spomnil, kaj mu je bilo naročeno, (profesor Mohorčič- "svaka vam čast") Ostali pa, kot da so v preriji -daleč naokoli nobene ovire, kaj šele vrat Bg) o stopnicah so se zaslišali koraki in na prizorišče je stopila m profesorica. Ni važno kdo (me ne uči). Ker so vsi ostali m __ pfpfesonca. Ni važno kdo (me ne uči). __ ^=3 istega kova kot ona, ne bom navajala imen, ker bi bili na seznamu vsi, razen prej omenjenih dveh dušic. Torej, prof a ta pa tä se je napotila ven in jaz sem napeto gledala za njo in srčno upala, da me bo rešila prepiha. Toda, ko je že izginila iz mojega vidnega polja, je veter še vedno "vlekel". Ugotovitev: ni zaprta vrat Sepravi jih moram sama. Stekla sem tja, jih zalopdthilar a še preden sem uspela priti nazaj do mize, že je butnil v šolo profesor ta in ta. Po kurji polti na moji koži sem Ugotovila, da se tudi ta ni zavedal, skozi kaj je ravnokar prišel. Zopet sem zapiranje opravila sama, ^ - ker se nisem hotela vživeti v vlogo sneženega moža. (pS) Po približno 5 minutah se je zopet zvrstilo nekaj (f^5) ,, učiteljev in ni treba pisati, kaj je sledilo. ‘'Vljudno bi jih ^ 13 prosila, naj zaprejo za sabo," boste spet pametni. Da, prof. Mohorčiču sem to še rekla, toda poizkusite to na katerem izmed ostalih! Obrnil se bo in ti s pridigarskim tonom povedal, da si za to ti tam. Preostalo mi ni torej nič drugega, kot da sem ob vsakem izhodu glasno namignila: "Joj kako je mrzlo!" vi fH in pri tem milo šklepetala z zobmi. Pa ne mislite, da odrasli razumejo take namige, kot sami trdijo. NE! Učinek mojega vzdihovanja je biienak, kot če bi rekla, da sem za kosilo jedla šp^t^Kaj očernp. Vdana v usodo eom komaj čakala konec trpljenja ^ in kaj se je zgodilo?! Ko sem ob dveh in pet minut končno lahko z VRATA!!! 9uia vu+c ♦ 111 Viti f )U 34IC UČ-«! c_r\r ' '.g: :J| l!| ^ina CZ Jfg J|g .lgte^z* t :y ••••:;x:. 'V::;X:X::::;::::.;X:: □Si © m xi Problem ostaja problem. Tako bi lahko rokti zakeyenje.:Nekje na polovici letošnjega šolskega leta je bil^ pa štit; o kajenju. Alt so bili odgovorni realni, bi težko potrditi. Od 561 anketiranih še je za redne kadiIce ^5;tiČbncpvg Za občasne 35 in nekadilce 503. Kasneje so v razgovoru z Sjbšpd ravnateljico učenci izjavili, da je na; šoli od 50 de 6d bednih kadilcev. 36 jih kadi samo zunaj doma, 22: ph tUdilidömaiih Med starši je 211 kadilcev (vsaj eden). Najmanj kadilcev je>med starši četrtega letnika. Učenci so najpogosteje začeli kaditt v srednji šoli na zabavah (39). Na dan jih največ pdkadi pdehe do deset cigaret. Mnenje o kajenju nasploh je dokaj podobno. 391 jih meni, da je kajenje škodljivo, 98 pa, daje tostvarposamezrokavO kajenju na šoli se je 151 učencev odlpčilp za,: t87 prdt^ 2i25 pa upošteva kadilce. Vse učence moti kajenje v gardšfpbl, zato so se v pogovoru z gospo ravnateljicdddloči) za kajenje zunaj;šolskih prostorov (za šolo). Pozimi pabddo tiČenci lahko kadili v dveh odprtih atrijih. Lepo bi bilo, če si bi kadilci urediir pepelnike. Kajenje v garderobi ali kjerfcoltna šoli bd sankcionirano z ukorom pred izključitvijo. __ ________mA_______ © E LADINSKI KULTURNI CENTER NOVO MESTO je bil ustanovljen da zapolni vse bolj zevajočo Vteel na pidröljü Mbrnega življenja novome||c9:iiÄli j®^ElWM^^žnost družbeno političnem in izobraževalnem področju. CÄ r||!Plii: ilÄÄPIfE] boljših r k^btooramškims žašndvam in rezult m o zopet ib sledilo programs kim Zasnovam in rezultat našega dela je desitiihutha p|||a MKC TV enkrat tedensko WMM ppa^lradijska |ddaja na Studiu D, nastopi glasberiih škupib pb sobotah zvečer, okrogle mize, družabni večeri novomeškifr študehlw> foto razstave.... ^^ebctar pa naše ideje in načrti ostajajo večinoma . i !*$ i i: iJfcZi____________—i-1______ L J) neuresničeni, kajti mladina rabi za svoje delovanje in tudi za zabup svoje lastne prostore. Žatp je naša najvainejša naJpga pribcUti prostore restavracije Problem prostorov je hkrati p r o b I Om p^dstdy; kt p a so pdvežahaibdl z organizacijo (gre za društvo, ki kot tako ne zadbVp|j|je potreb mladinske organizacije, drugačna oblika papra^o fbtmalno še ni določena). ot dokaz, da mladina Novega mesta ni pasivna in da si zasluži svoje lastne prostore in s tem : mm oc^> možnosti ustvarjanja, pripravlja MKC TEDEN MLADIH NOVO MESTO 92. | (gpznphite se s programom tega projekta in z načrt) MKC, naredite nekaj zase in za populacijo npVomblke mladine, odzovite se našemiipovabilu (? ^ §| in se nam s svojimi idejami in interesi pridržite, saj Wih.r.h bomo labko le skupaj dokazali kaj smo si izbojevali, QCTT3 £=3 kar nam pripada! Za MKC Novo mesto S o. H' ermina Golob, 4.c .:x: v srednjo šolo odprli Postali smo novopečeni glmnazlfci, vsi navdušeni nad novo šolo, novimi prijatelji in nekoliko .*•••* •.•.v.’.'.'.’.’.v vjj>.v .vjXir.W*." a .\v."i . vX-.'.v.-.vIvly' |XvX\\ . • . ■ . tedni so |pkä^ali; da le ne T>cHi|Eg^g||||^.:^p^!8pi da bomo L3 morali hvalnico napisati učite|||nE pepSpläl^iiWppi, pa S čeprav smo jih svoj čas presnetEiEi/EÄ UlOrve ocene so pokazale, da se je začelo zares, vendar vse ir ni šlo po naših načrtih, saj je bit rezultat tekme vselej v Ü prid nadrejenih, le kako ne bi bil, saj |rdVi lapg roivšel e j psotavljajo onftft&ko smo ovrgli plan š| ||š^hierd|i:|Sktiko M si rekli "LETS DO IT!" Profesorjem smo napovedali vojno in začel se je "boj, ne boj, mesarsko klanje!"; Seveda smo mi vedno (a res vedno in brez izjeme) vse znÖye cfe nfemelroeli sreče, saj so profesorji vsako jutro vstajali na levo nogo. m MAIS, CEST LA VIE! v.v.v v.\\v X\XX\vX v.v.vX . . . \ff teh stiskah smo spoznavali svoja prijäteljp 1 ušpiči m W med nami so se počasi tkale drobhgpllpš#: čudovito sodelovanje. Z leti smo izkušnje v vseh vrstah ’Olonkanja" nalogah, vendar podrobnosti o tem ne bomo izdali» se zavedamo, da smo le ena od mnogih genOir^ bodo sedele v teh klopeh. Podobna iš||šnjp smo st |ab|iiali tudi pri "špricanju", saj je bilo nemogoče presedeti m iivač Ur na |eden v za^M »inica||ki ^pipPüipzajo n !#n ativom. Pči dpravič eva njlfs mo pogla blja$|svoj o domišljijo, vendar vsega je enkrat konec. Sledila je niB vrste katastrofa, saj je razredničarka sprevidela, da vsa naša opravičila le niso sprejemljiva in nekdaj preprosti odgovori niso več zadostovali. Zaradi teh nadlog je postajalo pri razrednih urah vse bolj naporno, kajti izviren izgovor za izostanek je zahteval velikoMida in napenjanje možganov. Rezultat vsega tega je bito livada liečftljivlh pisav različnih U Uprofesonev vna§emi*ogerii dnevnBtu inparedovalnica, > spominih ^ ki je zelo spominjata na s^MßiiÄislÄW' m 00 Pa vendarte«, ;taKQ SO minevali dtw!,:W, meseci in leta, l##liipliiWMW^WÄSÄin|ibre volje. Predvsem ti dnevi so nam dajati spodbudo, da vztrajamo, čeprav je bBo včasih tudi težko. (Sedaj smo tik pred zaključnim izpitom in pa izpitom za ^sprejem na fakulteto. Prepričani smo, da nam bo uspelo*. ! Z nami ste imeli tdlave in zaved#§ ie| liPldÜökateri siv las zračil na naš račun W 0l^ab4|gid||m, da ni bil zamanlfuidili se bomolÄIÄ IIP y ^•!v?AvXvI:r' 'vXv.;!My. ponos mladi državi Sloveniji!! piMW ZA VSE! m ddkaliSÜpIdä smo mi tisti bodoči;j|!$elektualci^|ii|i^P' v Sir nMm -riiir iirii yaŠa 4. D SiFIlf 'SPF Sl' SE rtifS (ne)komun'kac'i' v družini neke šestnajstletnice ali štirje vi'y) ljudje v hiši, da o tišini sploh ne govorimo. O C- a c 1—1 Spraševalec: "Kaj mislite o komunikaciji v vaši družini?" (O IA HA i * u n i kači ja v naši družini? A, Ü fcajj^:|09||ar3a|jdi?::^eveda se, kaj se ne bi? :Mij|WM&IMl|ef|p&j|§Qdk;ar sem v pokoju, s M šele vidim, kako malo pravzaprav. Zjutraj prva vstanem, čeprav mi ne bi bilo treba, in zbudim Staneta in "tarnalo“. Nobeden od njiju ni preveč zgovoren, ko vstaneta. Iz Staneta šeiispem spraviti kaj takega tot HJlrujen sem kot konj", to je pätudi vse. “Zloži" se na kavč,::jj|pgiii^ Delo IP:, m prejšnjega dne. "Tarnale" ii:::||ytr^ii|ilo#!|: upam nagovoriti, ker je naš pičena kot säii |dpČ| naj u, ko se prikaže iz svojega brloga, oba zaloti s qjgarwfcb V S starejšo je ravno tako, ampak ker s^a;:|p^a|čehiii^ se Iv, Sčasoma malo unese. Ravno tako je čl joioii|S|m, Stopi v dnevll sobo, kuhinjo ali kariliU i;i|||ii:ik^::me;:ki|pprej gledaš?" Čez di|i|p:i|i!manj;,||iä čepim v dnevni sobi, pletem, gIedam^i^jl^jtizjjiei:^^^ pm ppigledat kakšna soseda... Nina||i!i|pil|^jS::lrä|pii| svoji kamrici, tako da je včasih cel dcp|pih.sj^h,ne;:iN||W Nekako ob enih se spravim k štedilni)lii;ililj(^;ll^il), kdaj bo kdo prišel domov. Kat sem nlp||i:^^iEÄB ali dvakrat mi je celo povedala, potem pa širno ll[ "Kaj MM vem!", tako da si je zdaj sploh ne:$|p^|^^®i$li^ii|||ph se res počutim, kot da imam gostii|b!||p gre zvečer ven, saj pove, kam gre, kdaj bo nazaj... ||j V|č ne -ilirašu|!|i||er vem, kaj bo rekla: "Mami, saj znariškriiti zase, resllliirii je (PJ) pa sploh s k r ivnbst nai Rrep r i ča na sem, da m$ ne bi nič pridala, če je ne bi vprašala. Se takrat še počutili: krivo! *"7r~yj Miljm, da bi se najraje odselila, če ti le imela kam iti. liane je W raVpo tak. Pride, kadp pride. PcS|j||ti|!|p|!|||iprosti, pcplbil sem poklicati;" "Vsaj kaj pojej," mu rečem. "Ne, sem že." krasno. Razgovori se le o svojih težavah v službi, kako ga šef jezi in kakšne grozne krivice se mu vsak dan dogajajo. o Vedno pa ima pri roki nasvet zame, kako naj naredim kakšno stvar, ker "on že ve, kako je treba." Skratka, meni nihče a ničesar ne pove. Včasih se počutim kot zadnje tele v hiši"! tane, 52, inštruktor: Ni je. No, Milena me še kdaj posluša, ampak punce... S Kat sdvčašlh damrmalno pogovarjati. Nine si pa razumem; ko je bila nehal s tem, senp®|tn#lnÄittti"^fcÄi!Älll tujka. Včasih a K^se§p|^gre#a^:: da w takh 1 = kot odgoVdi °NiG^ lju6ica, pogovarjava ser ^lha^#Biših 0= opažam tudi pri Kat sledove te oddaljenosti in Hladnosti. £= Izmika se mi. Ko jo hočem pogladiti po laseh, ko ji hočem taztožiti. kat® hudo je vsak dan, ko se bojim, da bomZddj ^ Zdaj na cesti. Slišim samo: "Ja, oči. Dobro. oči. Ššt, zdajebo | Jonas! OS, daj nehaj" 1 \\ //časih mi prekipi in se "zderem" nad njimi. Kdo se ne ti, če - Tv.r-v.lr.;.;.; WW:i"Evsak dan domov, V ;$c|heh in utrujeni da ga tam čaka tiii|ftg§ipozn(^;::^|||^:in . _ _ 7v Rv * .viv.v.v.v _... . ........ |p|lEÄ8lllF' Kje pa hodiš?" N@. res ne vem, kaj je z nami. Sploh s0 ne znamo pogovarjati ali kaj." Eiil gpši, M|&bsolventka: "Ha, ha! Pri nas? S kom naj pa Mama me kar naprej samo zaslišuje, kot Km da bi bite kakšna zmešana pubertetnica, "tarnalo" pa pustijo, zp$\ 1 r >*,, ^riteiPfuDč|; Vinjenih letih še nosa nisem pomolila iz hiše po vame, to je. Ko pride Miro, ga vsak JÜ'||ma ga vleče v dnevno sobo: "Kako si, boš * lili®Vrt^::Kehp Äd vsiljivi, si ga skoraj ne upam več povabiti ™— domov. Odl|fs«I§ morala odpovedati stanovanje v Ljubljani, K je Vsesamdlo N|jše. Svojega življenja sploh nimam več. Da *:; : bi se s kom zares pogovarjala, mu povedala, kaj mislim - o |||em lahko samo lanjam. Mail sem poskusite razložiti nekaj odpri|a s tem, da#tiiid mojih WiMfeibSe in me zateJla s svojih!problemiMb\ naj človek s tako družino? No, š Hrčkom se šd nekako dobro /jo razumeva, včasih malo tudi spletkariva proti "tastarim", \JJJ) ampak ona je le devet let mlajša, kaj naj z njo? Joj, res - če bi o .Mm B! *8 %? iqgela denar, bi pobrala svoje stvari in se odselila!" estnajstletnica: "Nič. Ker je ni! No, vsaj prave ne. Veste, kako bi definirala svojo družino? Štirje ljudje, ki po naključju jedo in spijo pod isto streho. To je vse, kar nas druži, vse, kar imamo skupnega. Kaj mislim s tem? No, od prijateljic slišim, kako je pri njih doma. Dobro* "tastari jim težijo," komu pa ne, ampak.,, "Joj, Kat; vče^j šem mami povedala za Vikija. WŠv koliko Časa sva # pögöviii^ Dve uri!" "Zadnjič sva šla z očetom V tyoWjaiho iti mi p dal denar, da sem mu Men^ se jo takö jw?^redM 2^elöl|K|t| takega se pri naiip more zgoditi. Niti predstavljati st ne morem, da bi se. In tfcicji če bi se, se bi mi zdelo čudno* neresnično in narejeno. Saj izmenjamo nekaj stavkov vsak dan, pa vržemo kakšno debato o politiki, to je pa tudi vse. Res! Osnovna napaka je, da nihče nikogar ne posluša; vsak pa bi rad, da bt ga nekdo le poslušal. Mama me prestreljuje ž Vp raš ah j|kd o^kam - s ■ i e • ir vx-.* ee m i •xxxxxxvxi-xxixx ■ .*xix ki ga je naredil, Šd jip ž rijega vlil slap potu, tega:^:|s;;^pnijpii|e znano hropenje. In ko je končno kazalo, da bo za hefe^ safeMnbiObmfi^vdkija prišel sprevodnik. Debelinko je na vso nesrečo karto žopdt žarinitigibboooko v brezrokavnik in znova je ves rdeč v ddraž nd vah mpč|šl: Tudi grozo s sprevodnikom sem prestala, čeprav; mi je paralo živce, y se skupaj je postajalo tako smešno, da serrittoi^ Čudne grimase, ki šo krivile moj obraz, ki bi še bit täkp ^d dd srca nasmejal, sem skušala skriti v visok ovratnik buhcte> DebejihkOipaŠe ža moje pačenje ni: zmenil - nasprotno - ka^jp je^ kot äa sä^ole pogovatjath Ker pa sem bila nekoliko molče||b|pyb^E::ae;|e:i|||el obračati kdtišbnčhica za soncem in iskati druge žr^ ^ pogpVpr^ nekajkrat je že zajel sapo za "otvoritveni" stavek, a jo je vsakokrat; skrušeno izdihnil, ko je ugotovil, da ga nihče he>opazi (Čudno» kajheppa tako opazen je). Počasi se mi je začel smiliti, toda ni bilo potrebe, kajti znal se je zaposliti. Znova se je zamotil s kupom "pomembnih" opravkov. Zvonil je z nogami in -saj ne da bi Štela- ampak najmatij šestkrat prekrižal roke na ogromnem tretobSterzapteteno^t^ zopet razklenil. Nekaj časa je dihal glasno, nekaj časa glasneje» tipkaj časa pa najglasneje, tiho ni bil niti sekundo. Potem se je zabaval z ogledom hohtov, še nekajkrat preveril, če kravatna igla še takPstgjifeot je treba in če klobuk po kakšnem naključju ni padel s police. Vlak je začel ustavljati, a postaja je bila še toliko oddaljena, da sem bila deležna videti še otep prahu iz plašča in ravnanje brezrokavnika. Potem sem morala izstopiti .Debelinko pa je naprej zabaval gospo, ki sem ji velikodušno prepustila sedež. q)EDA ti> z Medim Spet so to bledi mršavi obrazi hladnim smehljajem krog ustnic bleda tišina bleda nebo z bledim mesecem na bledem obličju lobanje vorij po kadilu mrtvaškem prtu bele perutnice upanja valovijo smrtno zadete vblodnem smrtno težkem vetra spet so tu mrtvaški obrazi z mršavimi grabežljivimi rokami Stezajbčimi se k bledim jutranjim zarjam nebesnih sonc mrhovinarji brodijo po krvavem drobovju žrtve bleda tišina nekdo poriva nož v goltanec bežim bežim tečem v krogu senc teme bežim čutim priganjajoči režeči dih na tilniku življenja dih ki omamlja in davi in boli bežim bežim pred bledimi postavami v noči spominov bežim po stezah neba slišim sikanje izmučenih teles ki šepetajo Beda Beda S asa J Hočem pisati pesem o Naravi Ne postavljam je na piedestal, nočem je poveličevati ne govoriti velikih besed. Ne mislim je imenovati mati in ne naslavljati z Božanska. Mlorda mi pomeni in majhen čudežek, ampak tak drobcen, za vsakdanjo rabo. Ona je... moj dom. Ko sem z njo, Čutim tisto toplino, mir, ki razgrinja ljubezen. Prebujena in umita hodim z Njeno roko v svoji ih šva eno, skupaj sva človek in skupaj svahiamva. Kaj drti^a je človek kot Narava? Ona ga je ustvarita: th: zato je del nje. Ne ločujem teh dveh pojmov^ ne govorim - človek proti NäFävk Saj ne mislim P0$taVtiatt:dogem in oznanjati nekega svojega nauka hle postavljam končnih živiš. resnic. Samb- Čutim tako. : Ko sem ž Njo in lahko opazujem vse tisto vrvenje neizmerljive življenjske sile, tisto kipenje in valovanje, čutim, tako čutim, da sertiiv r^^ VSd^^mimaih^el6113 in SVOBODNA. "Kot ti šel ob mladi ženi," ki kar naprej rojeva |in ubija, ŽIVI znjo, lahko rečem, da živim, tudi jaz sem mlada žena^ptinaenergije in Vibracij, polna LJUBEZNI, očiščena in srečna, tako srečna. To ni omama, je le popolna sproščenost, predanost. Vse, kar počneš, je -Svobpdeni:svoboden, svoboden in kričiš in poješ svojo pesem. Včasih sem Johnatah Livingston Galeb. Objem njenega večera, modrega in zasanjanega, je tako topel ih tako nežen ih vendar - ona ne sklene svojih rok okoli tebe, ampak se razpre, zletiš in si prošti Svoboden od predsodkov in častihlepnosti in zavisti in jeze. Enostavno ne moreš pasti, ker nisi preveč srečen, si le SVOBODEN, ljubiš, Živiš, Včasih se zazrem v njena obzorja, v njen obraz ih S6 mi zvrti od divjega občutenja energije in večnosti, ki trepeta in puhti iz njene travnate :kdže ib modrih žil in eksplozivnega trebuha noseče žene. Vse, kar takrat hočem, je - hoditi. Iti z njo, gledati jo in se opajati z mislijo, da nisem od nikogar in ničesar odvisna, kajti sem z njo in jaz sem - absolutno sama in vendar polna nje. Takrat mehihčpbe more prizadeti, ker vem, da je to odvisno od mene, zavedam se, da je ih vedno bo zlo, ki ga ne morem uničiti, lahko pa ga presežem. Sem tišto, kar sem. Ja, zasužnjena sem, materialno pogojena in okužena s predsodki, ampak tudi ona ni samo čista. Tudi Ona je prekrita z umazanimi, Z molji pretkanimi plašči (prekleti molji hočejo le preživeti, pa ne najdejo načina, ne najdejo stika...). Ä odkrij ta plašč! Pod njem je tisto življenje, moč, ki prebudi in umije mojo in potem se igrava skupaj kot dva naga, prvobitna otroka. ... in daleč, daleč grem čez polja Šima, presrečen, kot bi šel ob mladi ženi. Rimbaud _______________ S asa j V tem trenutku mi ni skoraj čistb mč do tega^ da bi ti pripdvedavalä %; kar sem se bila namenite: Pri moji veri, skoraj raje bi $e Ste ždajtežuphlku spovedovat, kar veš, da r jiäredIVöjN^ bedasto resničo, ki me je še nedavnim kakih tristo na uto potisnite ob tia. Nič ne pjfptlr^i^imjš p»^tetop>ielo. Ce kaj sovražim na tem božjem svetu sovražim stvati^ krite ^tietp priklenejo, tako da revček še dihati ne moreš, ati kaj jaz vem, Kakbrkc^iže dogajalo še nisi videl: |akole, kako bi rekla, za osvežilno spremembo, sem obyeč0fih hodita veh z enim takim toškanim pobčkom, ki pa k resnici sploh ni biippPfČteii kaj jaz: V6h^^ h stoenaindevetdeset centimetrov in pol. B^Pöööv; (?6j:tK: osem; centimetrov me je prekašal. Tip, da te kar kosti|botifp: Ne pretifavam. Poleg svojih stoenai ndevetdeset centimetrov je ba;ptoktota dober frajer in Spfdh. Gtsto pravi maček zame, ti rečem. Mddro-šive Očke, ravno pravšnji noš in usta, zobje pod kotom devetdeset stopinj, pa ZOfo Srčkana ušeska rte Obeh straneh in sploh. Neverjetno, tudi koža mu je bila kot ulita. Kakšna sreča! Prekleti "močOtH Cisto vas usujejo. Govorim čisto resnico. Jaz sem kar v "fršlok* padala, ko; Sva čisto sama v mraku blodila po sveže pokošenih travnjkih, ko sva se do onemoglosti lovila okrog tistih dišečih, mehkih kupkov sena. Oh... No, če zdajle pomislim, dosti res ni manjkalo, da bi naju kdo zamenjaj Za dya nora otročiča, res no. Če vsemu temu ne verjameš, ti nisem se je enkrat tam okrog trinajstega avgusta. Fan^ tj tega jaz kriva. Vprašaj luno alj zvezdo, tisto zvezdo, ki sije vsako noč ravno nad tistim hrastom^ pod katerim Sva Sanjarila. Bog, kako sva bila zatrapana, do onemoglosti ; Ih takrat, kp je Pito temno ko sam vrag, da niti centimetra nisi videl pred sabo, takrat, ko so öd sarpega božjega mrazu čarovnicam popiti zmrzovali, ali pa ritkostenela, saj vendSpne morem vede^ takrat je bito Šele lepo. Kot v pravljici "Mat, ti tega še otešjdla!" Še zdaj rrii prihaja pod nos vonj njegovih mehkih las ih sploh. Fant, Pilo je kot v nebesih ali kaj jaz vem... Yeh riSkaj tednov sem hodila kot ne vem kdo. Sploh.nS verilv kaj; no... skratka - "Ženska čist odštekana." "Prekleta pokrovka! Ta tip te je popolnoma obsedel. Niti pedenj nisi videla pred sabo! Sploh mi ni jasno, kako si mogla biti tako naivna, tako naivna, slišiš!? Kje si pustila svojo pamet, da si živela samo zanj, da si se celih petindvajsetkrat zaradi njega spričkala z mamo? Poleg tega še osemkrat z očetom. To je strašno. To je grozno. In mama ti tega še zdaj ni odpustila. Nezaslišano..." Sovražim moške, ki te usujejo do nezavesti. Trola se je ustavila. Tukaj smo, tukaj živi moj dragi. Srce mi poskoči. Pogledam skozi okno in ga zagledam. Tam je, jupi! Torej je le prišel! Kaj ni včeraj nekaj govoril, da bo šel najbrž kasneje? On pa je sedaj tu... Oh, kako me ima rad, oh, kako ga imam šele jaz rada... Srce mi že drsi v gate, čisto sem zmedena. Od same preklete živčnosti začnem mencati prste na rokah. Mimo mene se prerivajo neki ljudje, ki jih sploh ne opazim. Bedasto začnem nekaj pogledovati na uro, pa ne zato, da bi hotela vedeti, koliko je ura, ampak kar tako, brez veze, iz same živčnosti ali kaj jaz vem. "Prosto?" Sploh ne registriram. Zdi se mi, da sem v tem trenutku prekleto odsotna. "Imaš prosto?" Končno uštekam. Pogledam gor in odkimam. "ShitI" zaslišim, ampak me sploh ne gane. Zagrabim "taško" in jo vržem na prost sedež poleg sebe. Pod majico tolče ko sam vrag, sploh ni za nehat. Končno se primaje "moj dvometraš". Ja, skoraj, no. Hvala (Bogu! Odmaknem aktovko. Pozdravi, sede in nič ne reče. Pogledam ga. Hmm... nekam čuden je danes... Ga že naravnam na "ta prave strune!" Sprašujem ga nekaj čisto vsakdanjega - o pasji hrani ali nekaj podobnega, vendar "shit", ne vžge. Še vedno sedi kot nekakšna nepremičnina ali kaj jaz vem. To me malce ujezi, zato utihnem. Ko trola ustavi, vstane in kar odide. Mene pa pusti tam, kot kako nebogljeno bitje. Tudi to me čisto usuje. Stopim s trole na pločnik... ops" "Oprostite, gospa!" Vsebina cekarja se raztrese po tleh. Pomagam ženski pobirati nekakšno zelenjavo, v bistvu en sam peteršilj vse povsod po tleh... To me do konca dotolče. Vsaj enkrat v prekletem življenju se človeku zgodi, da posvečajo pozornost samo njemu... Pogledam proti stopnicam. Tam nekje stoji in videti je, kot da me čaka ali nekaj takega. Kako je nesramen. Lahko bi mi prišel pomagal pobirat zelene lističe peteršilja... No, kakorkoli že.., sicer bo pa že še slišal... Stopim do njega in že odprem usta, da bi ga nabro^^ hp, ja, nekaj ta^9>;T9krat dvigne pred mano mezinec svoje desriš roke. Na njem zaglediitn svoj prstan. Hudiča, kaj je zdaj to? Saj bi ga vendar moral imdi obešend^ ri&^itižtei?! Pogledam rinko, nato še njega. Čisto nič mi ni jaspd: Še usta sem pozabila Zapreti. Zdaj se spomnim in jih zaprem. "Vračam, kar ni mojpga," reče in me takÖ grdo pogleda, da mi kar obrvi skupaj Vzamem prstan in ga nataknem na svoje staro mesto. Začnem se smejati. Tale moj pobič ima pa res dobre "tore." Ha-ha-ha. Ogledujem svoj prstan na starem mestu. No, ja, kakšnega boljšega bi pa že lahko imelal Sicer pa... moj dragi... on bi mi lahko kakšnega kupil... Pogledam gor, da bi ga vprašala, zakaj mi ga je dal. Izginil je, ni ga več tukaj. Stegujem pogled kot ena smotana žirafa in tam nekje daleč je že. "Resnica je kruta!" se zareži in izgine za vrati lokala. To, kar sem ti tamle zgoraj opisale,; fne da sem za kakšnih šest metrov zdrsnila v preveč. Prekleto hitro sem se, kako se že temu reče - soočila z resnico ati nekaj podobnega. Kakorkoli že, s samomorom kako, prilezla v razred, W okno. In prav tpibl ISia tucl bom pristala tarn : storila, ko bi bila prepričana, da me bo kdo pokrfl, ko :: x:x: x*x:x:-:x:x:x:x:x .vXv .vXvXvX;: D* :jx:-xjx:. ..vX-Xx • vvXx x£xj:' :x;:;x;:x;:;: j?-'... x*._ !!!!!!::::;•:; ...:xj El! JETI ".".V :0 v/iv.;. V, \ .v :x STEZICE : «c» r- GPSpO GIMNAZIJE V NOVEM MESTU Ethik! 1991*92, 3. številka mentörStVÖi LektorsSo: Tipkanje; Oblikovanje: |p|pata|| PetakoviČ M Marjan Bauert vodjä noViharske delavnice prof. Natalija Petakovič ÄfNövomesto Aleksander Unetič Študijski oddelek STEZICE NOVO MESTO © labod TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO Mali Slatnik 48, Novo mesto Tel./Fax: 068/27-446