Paitumn plačana * leto XXIV. S S AflM Številka TRGOVSKI LIST 22b Naročnina hi JngasJavlJo: jgigj *%■ H& MM M|i HMWK8k Qj| K9 ■■ Ur*dniityo: LJublJasML celoletno d hi lno- BB m^W HU H9 BL^ |H MH Gregorčičev«, ulica 23. IVI, esrmst-vo: 210 din), za V« leta jjggi HI tRMl 1®SF ®fflr ffli tBbL Mjf iHRBI «Hv BH 25-53. Uprava: Gregor« BO din, za 'U leta 45 din, tičeva ul 27. Ttel. 47-61. meaeCno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo.— Plača In toži se v Ljubljani. Casopla *a trgovino, Ind ust rilo, obrt In denarništvo nlct v L%bljwftt!urak fgfiaia ;£/£*%!*______________________Uubllana. petek 21. februarja 1941________________Cena£X*£fn f50 Same velike naloge Kdor bi se danes hotel lotili javnega dela, bi bil v resnični zadregi, kje naj bi se lotil dela, kajti povsod čakajo same velike in težil« naloge na rešitev. Ne bomo tu govorili o številnih in zelo važnih političnih ter kulturnih vprašanjih, temveč se hočemo omejiti le na nekatera gospodarska vprašanja, ki so vedno bolj nujna in ki ne morejo na noben način dočakati svoje rešitve. V prvi vrsti je treba tu omeniti obremenitev gospodarstva z javnimi dajatvami. Vsa javna telesa, od države pa do najmanjše občine zahtevajo višje dohodke, t. j. višje davke. Zadnji plačnik teh davkov Pa je gospodarstvo. Niso pa vse gospodarske panoge v tem srečnem položaju, da bi se njih dohodki povečali, temveč mnoge panoge so v absolutnem gospodarskem nazadovanju. Ce se torej hoče pravilno razdeliti davčno breme, če se hoče denar jemati tam, kjer je in če se noče preobremenjevati gospodarstva, kar mora v zadnji posledici imeti slabe učinke tudi za javne finance same, je treba vse vprašanje vsestransko proučiti, da bo pravilno rešeno. Gotovo je, da se to no more doseči le z enostranskim dekretiranjem, temveč le s sodelovanjem gospodar-ftkih ljudi in organizacij. Vse pa kaže, da potreba ih> tem sodelovanju že ni prodrla na vsa ona mosta, na katera bi morala in zato se je bati, da bo ostala velika naloga harmonizacije javnih potreb z davčno silo gospodarskih podjetij nerešena. Je pa še cela vrsta drugih velikih gospodarskih vprašanj, ki so enako rešljiva le z resničnim sodelovanjem oblasti in gospodarskih organizacij ter ljudi. Tako se n. pr. vprašanje preskrbe prebivalstva z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami, nadalje vprašanje nabave potrebnih surovin za industrijo in obrt ne moreta rešiti brez plodnega sodelovanja zsebne iniciative in oblasti. Že colo pa je nerešljivo vprašanje cen, če ne pride do tega sodelovanja. Danes j-e že izven vsakega dvoma, da so F.e vsi predpisi za ustavitev draginje ponesrečili. Ta je še naprej na pohodu in z njenim naraščanjem je treba računati. Nesporno je tudi to, da ae vprašanje notranjega posojila, ki je ozko zvezano s sanacijo denarnili r-avodov, tudi ne moro ugodno rešiti brez sodelovanja zasebne iniciative in oblasti. A notranje posojilo nam je nujno potrebno, ker brez njega sploh ni mogoče ustaviti naraščanja obtoka bankovcev. Se bolj evidentna pa postaja potreba sodelovanja zasebne iniciative z oblastmi, 6© pomislimo na povečanje proizvodnje, na oživljenjo gradbene delavnosti, na nova javna dela. Ce bi se posrečilo, da bi se vso to res dosep'- bi mahoma bilo doseženo velikansko zboljšanje našega gospodarskega položaja in tudi vse uvodoma omenjene naloge bi bile mnogo laže rešene. Povečanje gradbene delavnosti bi dalo nove zaslužke, novi zaslužki pa »o najbolj normalen in naraven vir novih davčnih dohodkov. Sedaj ob koncu zime, ko se že pričenjajo priprave za nova gradbena dela, je zlasti pripraven čas, da so s tem namenom napravijo potrebni koraki za ustvarjajoče sodelovanje zasebne iniciative in oblasti. Vendar ni treba, da bi ljudje zabijali denar v malo vred- ne nepremičnine, če bi pa mogli denar porabiti mnogo bolje za sebe in za celoto. Pri vsem nezaupanju zasebnikov bi se moglo v tem oziru vendarle mnogo storiti in tudi doseči. Seveda pa jo treba pokazati dobro voljo in priti ljudem naproti, da bodo resnično zainteresirani za nova dela. Nešteto načinov je, da se to zanimanje vzbudi, toda predvsem je treba nekaj storiti! A to nekaj se do danes ni storilo. S lemi besedami je začel ban dr. Natlačen v svojem ekspozeju svoje poročilo o stanju gozdarstva v Sloveniji. Čeprav smo že na kratko navedli njegova izvajanja, smatramo vendarle za potrebno, da objavimo ta del banovega elcs-pozeja v celoti. Ban je izvajal: Naš gozd jo ogrožen! V dravski banovini jo okrog 4~>% površine ]>okrite /. gozdovi, v primeri s plodno površino celo 40'S"«. Skoro 27 % vseli gozdov spada med zaščitne gozdove, ki so na slabih tleh in v hudih strminah in za katere veljajo glede izkoriščanja strožji predpisi. Lastništvo gozdov Državnih gozdov v upravi drž. gozdne direkcije v Ljubljani je le 1.483 ha. Banovinska posestva in ustanove imajo 063 ha, vse občine 4.400 ha in Križevačka imovinska občina 8.803 ha gozdov. Ljubljanska škofija ima 18.327 ha gozdov kranjskega verskega zaklada in 7.740 ha škofijskih gozdov, skupno torej 2(5.007 ha. Cerkvenih in samostanskih gozdov je 20.027 ha. Razlaščenih gozdov pod upravo Začasne drž. uprave v Ljubljani je okrog 22.000 ha. Vzlic tem velikim kompleksom vendarle prevladujejo pri nas mala gozdna posestva. Izkoriščanje gozdov Gozdovi se že dalj časa tako močno izkoriščajo, da jo ogrožena tudi že trajna proizvodnja primerno količine losa; zaloge lesa v gozdovih namreč vedno bolj padajo, zato pa pada tudi letni prirastek. Izkoriščati bi se smelo le toliko, da ostane nedotaknjena ona minimalna zaloga, ki jo gozdarstvo imenuje »normalno« zalogo. Po statističnih kalkulacijah pa je danes v našem gozdu za 10—20% kubičnih metrov zaloga lesa na ha manjša, kakor bi morala biti v normalnih razmerah. V gospodarskem letu 1938./39. se je po uradnih kalkulacijah posekalo v dravski banovini ca 2.110.000 in* lesa. Od tega odpade na igličasto drevje 1,003.000 m*, na listnato pa 1,017.000 m". Od mehkega lesa odpade na les za tehnično porabo 830.000 m", na les za kurjavo ca 140.000 m*, neporabljenih odpadkov v gozdu pa je ostalo ca 108.000 m". Od trdega lesa so je porabilo za tehnični los ca 220.000 m8, za drva za kurjavo vštevši les, podelan v oglje, ca 717.000 m“, odpadkov pa je bilo ca 80.000 m*. Za lastno porabo je služilo tehničnega lesa ca 236.000 m8, prodalo pa »e je ca 820.000 m*. Drv za lastno porabo je bilo ca 513.000 m", prodalo pa se je c« 353.000 m". Zato pa oslu ju jo nerešena vsa velika vprašanja in zato smo še vodno pred istimi velikimi nalogami kakor pred enim letom in pred več leti. Vedno pa je osnovni razlog isti, da se namreč še ni ustvarila podlaga za pravo sodelovanje gospodarskih organizacij in javnih oblasti. Tolikokrat smo že to naglasili, da se moramo že bati očitka, da postajamo dolgočasni, ker ponavljamo vedno eno in isto. Toda pri najboljši volji ne moremo I Vrednost posekanega losa na panju, izkalkulirana po povprečnih cenah, je bila 1. 1939. približno 200 milijonov din. Vzrokov za propadanje naših gozdov je več. So med njimi taki, ki jih poznamo že iz prejšnjih let. Kakor nei>oučenost kmetskih in drugih posestnikov, nerazsodnost v gospodarstvu, gospodarske stiske, poškodbe po ujmah in požarih, previsoke cenitve posestev pri dedovanju in drugi. Sem spada tudi preveliko število žag in drugih podjetij, ki se bavijo s predelovanjem lesa in ki povzročajo, da se več seka kot znaša letni prirastek gozdov. Nekateri vzroki pa so se pojavili tudi šele v zadnjem času. Sem šteje zlasti povečan izvoz, pa tudi povečana poraba jamskega lesa. V najnovejšem času pa se močno pojavlja stremljenje po razkosanju večjih gozdnih posestev, tudi iz strahu pred neko novo upravno reformo. Ta strah pa je neutemeljen. Za razkosane manjše komplekse se namreč ne zahteva trajno gosjK>darjenje, ker špekulativni kupec izrabi in poseka zaloge, ki jih je prejšnji lastnik moral hraniti. Množe so od vseh strani pritožbe nad silnim neredom v cenah. Tega pa menda niso krivi trgovci, ki so nasprotno največje žrtve tega nereda. ' v V > 1 i -.-*f. ’ [jeli V* CVV bi 1 ^ f Posebno velik kaos pa je povzročila prepoved, da se sploh ne smejo nobene cene zvišati. Na la način je nastal silen nered. Tako se jo dogodilo, da je trgovec, ki je prodajal ajdovo moko na podlagi cene 4‘20 din za kg ajde, dobil sedaj dobavljeno od privilegirano ustanove ajdo po ceni 6'25 din, torej za več ko 2 din draže. Trgovec pa ceno moki ne sme zvišati. Posledica ne more biti druga, kakor da ajdovo moke sploh ne bo več prodajal. Važno hranilo bo šlo na ta način iz prometa. Določila se je n. pr. cena izvoznim prašičem na 17 din. Izvozniki morajo to ceno plačevati producentom, če ne so kaznovani. Tako zvišana cena prašičem mora seveda dvigniti ceno masti. Ta pa se ne sme dvigniti. Posledica: masti začenja na trgu primanjkovati. O posebno velikih neredih v aprovizaciji se poroča z dežele. Tako imajo v onem kraju preveč petroleja, drugod pa imajo nakaznice za petrolej oz. ga sploh ni delali drugače, ker so nekatere stvari tako nujne, da jih jo treba tako dolgo ponavljati, dokler se ne izvedejo. Ne bi doživel Rim svoje velike zgodovine, če ne bi Katon venomer ponavljal, da se mora Kartagina razrušili. Sodobui opomin: Carthaginem esse delen-dam jo jKMsiv, da se mora ustvariti živo sodelovanje zasebne iniciative in javnih oblasti. Ni druge rešitve in še enkrat — ni druge rešitve. Banska uprava si mnogo prizadeva, da omeji propadanje gozdov. Treba pa bo poostriti in sistematično urediti nadzorstvo zlasti nad gozdovi brez strokovnega upravitelja. Nadzorne okoliše sreskih gozdarskih referentov bo treba zato zmanjšati. To pa je seveda odvisno od drž. proračuna. Banska uprava namerava za več občin namestiti gozdnega čuvaja, ki bi bil podrejen sreskemu načelstvu in ki naj bi pomagal pri podrobnem nadzoru gozdov. Pomagal naj bi tudi posestnikom, ki so nevešči pravilnega ravnanja z gozdovi. Takšna namestitev pa'bi se mogla izvesti le j«>stopoma. Celotna obremenitev bi znašala približno 1 milijon din. Apeliram na gospodarske korporacije in strokovna društva, da sodelujejo pri povzdigu gozdarstva. Opuste naj vsako akcijo, ki bi bila na škodo proizvodnji lesa ne samo v močno hribovskih in planinskih krajih, temveč tudi v manj hribovitih, ki trpijo na pomanjkanju. Ob koncu svojega poročila je ban pozdravil ustanovitev zadruge gozdnih posestnikov, ker da bodo s tem gozdni posestniki zavarovani pred izkoriščanjem. nikjer dobiti. Podobno je z moko. Okraji, ki sami pridelajo mnogo pšenice, so dobili večje količine, kakor agrarno slabi okraji. To nepravilno dodeljevanje je dostikrat posledica one resnično zaljubljenosti v zadruge. Te se favorizirajo na vse pretege. Zaradi tega malo premišljenega favoriziranja zadrug doživljamo, da imamo zelo malo veljaven predpis, da so mora blago deliti firmam in zadrugam z ozirom na količine, ki so jih dobivale 1.1939. Ko pa je bil ta predpis že izdan, so se ustanavljale nove nabavljal-ne zadruge in to že lahko dobivajo vsako zahtevano količino blaga. Veliki križi in težave so tudi s krušnimi nakaznicami. Da se daje tudi zdrob na karte, je posebno za družine s številnimi otroki silna nadloga. Isto je s testeninami itd. Pri vsem tem pa je treba omeniti še to, da drugod v državi vseh teh težav ni. Nakaznic za kruh drugod sploh nimajo. Ravno tako se v drugih banovinah moka prosto prodajo, maksimirane cene ne veljajo, pri nas pa je vso omejeno, vse reducirano, vso na nakaznice, da je stiska prebivalstva vedno večja. Mnogo nereda je, mnogo nadlog, a vsega toga ne bi bilo treba, Kajjmnaš^dana^ številka^ Opozarjamo zlasti na na-# slednje članke: Novo razširjenje kontrole cen. Naredba o nabavi in prodaji surove kože. Prisilni odkup pšenice in mlevskih izdelkov. Naš dolg Nemčiji se močno povečal. Obtok bankovcev se ne-znatno dvignil. Davčni svetovalec. Ban dr. Natlačen o kontroli cen. Zdravstveno stanje Ljubljane. Enotna tastatura za naše pisalne stroje. Izdajanje izvoznih in uvoz-nih potrdil. Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v četrtek dne 27. februarja 1941. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, ▼ sejni dvo-rani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica št. 27* Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Razprava o nedeljskem počitku. 3. Sklepanje o kraju in času zvezne skupščine. 4. Sestava kandidatno liste za zvezno skupščino. 5. Slučajnosti. Prosimo vso člane glavnega odbora, da se seje zanesljivo udeleže. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani. Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik; Dr. Ivko Pustišck s. r. Novo razširjenje kontrole nad uvozom Iz Beograda se poroča o načrtih novih naredb, s katerimi naj so razširi kontrola nad uvozom na novo predmete. Te naredbo vsebujejo šest skupin predmetov ter se nanašajo na uvoz: barv, črnila, firneža, lakov, lepil in kita; kemikalij za fotografijo, materiala za fotografiranje za biosko-pe, fotografičnih, kinematografskih in drugih projekcijskih aparatov; papirja, knjig, geografičnih kart in slik; predelanega voska, živalskega, rastlinskega in mineralnega ter blaga, izdelanega z uporabo masti, olja in voska; izdelkov iz kamna, keramičnega materiala in drugih mineralnih in, fosilnih materialov; stekla in steklenih izdelkov. Direkcija je poslala vso te načrte zainteresiranim gospodarstvenikom zaradi njih ev. pripomb. Kakor se zagotavlja iz Beograda, bodo ti načrti poslani svelu za zunanjo trgovino v odobritev šele potem, ko dobo gospodarski ljudje povedali svoje pripombe. Upajmo* da bo to zagotovilo tudi držalo. če bi se ustvarilo resnično sode* lovanje trgovcev in oblasti. Zakaj se nekateri temu upirajo? Naš gozd ie ogrožen \f rednost L 1939 posekanega leta 200 mil. din Nered v cenah in aprovfzacf/i Združenje trgovcev za okolico v sodnem okraju ptujskem ima redno letno skupščino v četrtek dno 6. marca 1941. • poli devetih dopoldne v gostilni »Narodni dom« v Ptuju. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo predsednika. 8. Poročilo tajnika. 4. Računski zaključek za leto 1940. in proračun za 1. 1941. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Sklepanje o uvedbi nedeljskega počitka v trgovinah. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine članstva, sicer je eno uro pozneje nov občni zbor, ki sklepa pravoinočno ne glede na število članstva. Članom, ki bi brez tehtnega opravičila od skupščine izostali, bo uprava združenja v smislu čl. 8. pravil naložila 50 din kazni v korist fonda za trgovsko-nadaljevalni tečaj. Samostojni predlogi članov se bodo obravnavali le tedaj, Če bodo tri dni pred skupščino upravi pi emeno prijavljeni (čl. 378 obrt zak.) Sklepni račun za leto 1940., pro račun za leto 1941. in zapisnik zadnje skupščine so na vpogled pri predsedniku združenja vsak dan od 8. do 12. ure do vključno 5. marca 1941. Ptuj dne 17. februarja 1941. Predsednik: Tajnik: Ivan Itašl s. r. Joško Uršič s. r. Ban o kontroli ten Cene v trgovini na drobno se počasneje ko cene V informacijo svojih bralcev ©b-avljamo v celoti, kar je ban dr. •iatlačen v svojem ekspozeju pred tonskim svetom izvajal o kontroli cen. Dejal je: Pregled o naraščanju cen kaže, da se ceno v trgovini na drobno dvigajo mnogo bolj počasi kakor cene surovinam in polfabrikatom. To zaradi tega, ker je iz različnih razlogov povpraševanje po surovinah, zlasti osnovnih, večje kakor ponudba. Po zakonih svobodne trgovine, ki danes pri nas v glavnem še veljajo, v takih primerih cene narastejo do višine, da del kupcev v povpraševanju ne more več sodelovati in izstopi, zbog česar se povpraševanje s ponudbo zopet izravna. Isto je pri življenjskih potrebščinah: pšenici, koruzi drvom, usnju narastejo ceno do take višine, da jih slabše situirani sloji ne zmorejo več. Ker pa brez teh predmetov biti ne morejo, zahtevajo zvišanje mezd in zaslužkov. Ko se jim ustreže, ponovno stopijo v nakupovalno tekmo in dviganje cen se nadaljuje. Temu dviganju cen teoretično ni postavljena meja, dokler ne uspe z drugačnimi sredstvi kot s cenami doseči ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Med ta druga sredstva spadata pregled nad obstoječimi zalogami in njih porazde- litev med konsumente po njihovih potrebah. Prvi poizkus take organizacije se je napravil s pšenično moko. V zadnjem času pa prehranjevalni zavodi kontrolirajo tudi že trgovino z oljem, sladkorjem, rižem in deloma tudi s koruzo in koruzno moko. Posebno občutno je trenutno nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem po surovih kožah. Temu bodo morale slediti težave v oskrbovanju prebivalstva z usnjem. Tudi milarska industrija se težko oskrbuje z maščobami. Nasprotno pa je tekstilna industrija z izredno energijo umela rešiti vprašanje nakupa tekstilnih surovin, ko so zmanjkale. Seveda so bombaž in polfabrikati, ki jih in dustrija zdaj nabavlja na svojih tržiščih, izredno dragi. Pred vojno je veljal kilogram bombaža 12 din. Koncem preteklega leta so neka tere naše tovarne kupile strumiški bombaž po 80 din kg. Pa tudi preja turškega bombaža, iz katere se je v naših tovarnah izdelovalo bla go pred vojno, bo več ko trikrat dražja. Pri takem položaju ni mi sliti na to, da bi se cene tekstilnemu blagu ustalile. Kakšna naj bo bodoča politika primere, ki so med seboj tesno povezani po zakonu o vzročnosti. S tem, da se določi n. pr. cena koruzi, Je določena tudi cena živi svinji, ž njo pa cena svinjskemu mesu in masti. Cene masti zopet morajo biti v pravilnem razmerju s cenami olja in drugih maščob. Ni koristno, če gredo cene pšenični, koruzni, rženi in drugim mo-kam vsaka svojo pot. V kolikor inozemske cene posegajo v naravni razvoj naših cen in ga kvarijo, bo treba ravnovesje doseči s premijami in taksami. Uradi za kontrolo ccn, ki so ustanovljeni pri banskih upravah morejo v proces tvorbe cen posegati samo do neke meje. Po uredbah o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije in o kontroli cen oni nadzirajo cene detajlne mu blagu, in še to ne vsemu. Ce se cene detajlnemu blagu danes dvigajo mnogo bolj počasi kakor cene surovinam in polfabrikatom kakor sem dejal v uvodu, potem je to zasluga uradov za kontrolo cen. Ti skromni uspehi bi mogli biti večji, če bi se sedanja kazui-stična kontrola cen popolnila sistematično politiko cen, če bi se tvorba cen uravnala v osnovali uradom pa bi se prepustilo zati ranje zlorab in preganjanje ne cen? Cene naj bi se ne določale izolirano, za vsak poedini primer j upravičenega bogatenja posebej, temveč skupno za vsej Naš dolg Nemčiji močno narasel Zadnji izkaz o stanju naših kli ringov izkazuje skoraj na vsej črti močno povečanje naših dolgov zlasti pa Nemčiji (za 18,52 milijona RM) in Italiji (za 5,7 milijona din). Nova postavka je naš dolg Finski. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk (vse v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi; Bolgarska din Francija fr. fr. Franc, kolonije fr. fr. Nizozemska fl. Norveška din Pasivni kliringi: Madžarska din Poljska din Romunija din Slovaška Ks Ceško-Moravska Ke Turčija din Nemčija RM Italija din Belgija din Danska (zbirni) din Danska (likvid.) din Finska din Liubliana v zrcalu zdravstvenega poročila 15. II. 8. II. 9,87 0,86 3,83 3,92 4,98 4,98 5,78 5,69 0,48 0,48 87.75 86,97 18,51 18,52 3,34 3,51 25,70 25,57 71,82 68,26 4,12 5,89 76,72 58,19 88,02 27,30 4,28 4,00 2,84 2,82 2,60 2,60 1,00 — Italija dobavi v kratkem še 666 vagonov riža Kakor poroča »Jug. Kurir« bo v kratkem končana dobava druge partije riža v količini 666 vago-gonov v okviru kontingenta za leto 1941. v višini 20.009 ton. Ker jso nam Italijani prvo in drugo dobavo že dobavili, je verjetno, da bo do konca leta vsa dogovor jena količina dobavljena. Ker je neoluščenega riža ena petina, se bo dobilo 584 vagonov oluščenega riža. Cena riža bo ostala 12 din za kg v velikoprodaji. Promocija Na ljubljanski univerzi je bil včeraj promoviran za doktorja filozofije novinar in publicist Milan Rakočevič, ki se že dokaj let udejstvuje v Ljubljani kot dopisnik beograjske »Pravde«. Dr. Milan Ra kočevič, ki je doma iz Kraje jele v črni gori, se je s srcem in umom poglobil v vse pahoge našega življenja, kar najbolj zgovorno izpri čujejo njegova poročila. Odlično je tudi že marsikaj prevedel Iz našega slovstva. Delež čestitk dr. Mi lanu Rakočeviču odpade tudi na »Pravdo«, ker ima tako ugledne ga in spodobnega sotnudnika med nami. Mostni fizikat je izdal letno poročilo o zdravstvenih prilikah v Ljubljani, ki izpričuje ogromno delo osebja fizikata in tudi njegove lepe uspehe. Ljubljana je zdravo mesto. Med vzroki umrljivosti je na prvem mestu ostarelost, rak in novotvorbe zavzemajo tretje mesto, umrljivost zaradi jetike pa pada leto za letom. Smrtnih primerov zaradi te socialne bolezni je bilo 1. 1918. še 21 na 10.090 prebivalcev, lani pa samo še 7'05, kar pomeni, da spada Ljubljana med najbolj zdrava mesta na svetu. Naj sledi iz obširnega poročila še nekaj podatkov, ki obeležujejo socialno in gospodarsko življenje: Voda mestnega vodovoda je zdravstveno povsem neoporečna Lani se je povečalo vodovodno omrežje za 6429*86 m. Skupna dol žina vodovodnega omrežja znaša ob zaključku leta 1949 — 178.939*66 m. Na vodovodno omrežje je bilo lani na novo priključenih 239 hiš Skupno na vodovodno omrežje priključenih hiš ob zaključku leta je bilo 6983. Skupno število vseh stanovanjskih hiš v Ljubljani znaša 6093, torej je na vodovodno omrežje priključenih 91 %. Iz zdravstvenih razlogov je potrebno, da se razširi vodovodno omrežje prav v vse predele mesta, v vsako hišo. Potrebno bi bilo celo, da se razširi v vso bližnjo okolico. Iz javno-zdrnvstvenih razlogov poudarja mestni fizika!, da dosedanji način preskrbe mesta z ledom za hlajenje ni povsem varen. Prebivalstvu se mora nuditi za hlajenje povsem čist, zdravju neškodljiv led, ki mora biti poeeni in katerega prevoz z mesta produkcije do konsumenta mora biti reden, hiter in higiensko neoporečen. Umetni led proizvaja doslej v večjem obsegu le mestna klavnica, deloma za svoje skladišče pa tudi zaloga Gostilničarske pivovarne Laško. Asanacija V poglavju »Asanacija« je navedeno: Podaljšanje kanalizacij skega omrežja, dovršitev regulacijskih del Ljubljanice, regulacija ozkih cest, osušitev oziroma regulacija močvirnih predelov, stoječih in počasi tekočih voda, predvsem pa asanacija novo priključenih mestnih teritorijev s še deloma kmečkim značajem spada med nujne javne dolžnosti mestne občine. V območju mesta je še preko 400 posestev, ki imajo pretežno kmetijski značaj. Higienske prilike na teh posestvih, predvsem pa stanje hlevov, gnojnih jam, dvorišč in stranišč, ni najboljše. Pred tremi leti ustanovljeni asa naeijski odbor nima pravih uspe hov zaradi pomanjkanja denarni! sredstev. Stanovanjski higieni dela težavi pomanjkanje malih zdravih.stanovanj. Lani je bilo sezidanih v Ljubljani 129 stanovanjskih hiš in izvršenih 69 stanovanjskih adap- tacij. V novozgrajenih hišah je bilo pridobljenih 376, z adapta cijo pa 30 stanovanj. Skupno je bilo lani na novo pridobljenih 4.JG stanovanj, kar je malo v primeri z letom 1939. s 658 stanovanji. Obratovalnicam in prodajalnam živil izreka poročilo priznanje, ko navaja, da so v splošnem snažne, opremljene s tekočo vodo, zračne, svetle in da ustrezajo tudi vsem drugim higienskim predpisom. V Ljubljani je 7 hotelov, 6 restavracij, 252 gostiln, 16 kavarn, 54 bifejev, 17 krčem in vinotočev, 13 ljudskih kuhinj, 71 pekarn, 65 mlekarn in 141 mesarij. Število prebivalcev je znašalo konec leta 1949. po policijskih prijavah 87.780. Ploskev mestnega pomerija znaša 66 kur' in 855 m2. Na 1 km3 odpade približno 1300 prebivalcev. Prebivalci stanujejo v 6693 hišah. Politične vesti V središču vsega političnega zanimanja je položaj na Balkanu po podpisu bolgarsko-turške deklaracije. Vse presoja to deklaracijo predvsem s stališča, kateremu velikemu vojnemu taboru je v korist. Negotovost je tem večja, ker oba tabora zagotavljata, da sta z deklaracijo ter zbližanjem med Bolgarsko in Turško zadovoljna. Zlasti se postavlja vprašanje, če bo sedaj Bolgarska dovolila prehod nemških čet skozi Bolgarsko in če je Turčija sedaj pripravljena prehod nemških čet in napad na Grško tolerirati. Turški listi precej odločno zanikajo to vprašanje in pišejo, da je deklaracija ovira za prehod nemških čet skozi Bolgarsko. List »Ismia« naglaša, da ostanejo obveznosti Turčije do Grške in Vel. Britanije nespremenjene. Nejasnost pa je kljub temu o .ala, ker ni iz Sofije nobenih decidiranih izjav, čeprav so nekateri poslanci zahtevali v sobranju pojasnil. Ti poslanci so tudi izjavili, da je pontonski most čez Donavo pri Ruščuku že gotov. Iz izjav bolgarskih poslancev se nadalje vidi, da je bolgarsko ljudstvo zelo proti vojni in da se levičarska propaganda zelo močno udejstvuje. V zvezi z vsemi temi vprašanji se zelo razpravlja tudi o odnošajih Nemčije in Grčije. Zlasti ameriški listi pridno poročajo o novi nape tostl in o pritisku Nemčije na Gr čijo, da ta sklene mir, ker je želja Nemčije, da ni na Balkanu nobenega konflikta. Ti listi poročajo tudi o poletih nemških letal nad Grčijo. Nasproti vsem tem vestem pa je izjavil zastopnik nemškega zun. ministrstva, da so odnošaji med Grčijo in Nemčijo čisto nespremenjeni in da tudi ni razloga, da bi se spremenili. Bolgarski zunanji minister Popov je po podpisu bolgarsko-turške deklaracije izjavil, da je posebno srečen, da je po tako iskreni in prijateljski izmenjavi misli prišlo do bolgarsko-turške deklaracije o prijateljstvu. Čeprav je njena vsebina skromna, bo vendar pripomogla k utrditvi prijateljskega porazunia, ki obstoji med Bolgarsko in Turčijo. Deklaracija je nov dokaz miroljubnosti obeh držav ter prijateljskih odnošajev, ki slone na obojestranskih interesih. Bolgarski list »Zora« piše, da se s podpisano deklaracijo zavaruje mir na vzhodnem delu balkanskega polotoka, kar je v skladu tako z željami Nemčije ko Sovjetske Rusije. . Reuter poroča iz Ankare: Glavni pomen izjav o bolgarsko-turskem odnosu je po mnenju turskih političnih krogov v tem, da se Bolgarska zavezuje, da ne bo napadla Turčije ali Grčije. To se vidi tudi iz vsebine sporazuma. Bolgarska vlada si prizadeva, da Prepreči vsako neugodno akcijo. Politični krogi pa odklanjajo komentar o možnostih nadaljnjega razvoja bolgarsko-turških odnošajev glede sklenitve obrambnega dogovora. Angleški poslanik Rendel je dal bolgarski vladi naslednjo izjavo britanske vlade: »Vlada Nj. Vel. pozdravlja nevtralno in neodvisno Bolgarsko, ki bi bila obvarovana od sedanjega oboroženega spopada. Zaradi tega se britanska vlada veseli ozkega in prijateljskega so delovanja bolgarske vlade z njenimi sosedami. Vel. Britanija nima nikakšne namere, da bi ogrozila bolgarsko nevtralnost ali da bi zapletla Bolgarsko v vojno.« Iz Berlina poroča dopisnik »Novosti«, da je bolgarsko-turška deklaracija bila od uradnega Berlina očitno sprejeta z zadovoljstvom. Ta akt dokazuje, da se hoče ohraniti mir. Po mnenju Berlina pomeni ta akt udarec za Anglijo. Z njim naj se ustvari nova politika v južnovzhodni Evropi. Na vprašanje novinarjev, če je treba pričakovati neke spremembe v odnošajih med Nemčijo in Turčijo, je govornik zim. ministrstva odgovoril da se morajo pustiti balkanskim državam svobodne roke. Nemčija je vedno spremljala razmere na Balkanu z interesom, noče pa preiti mej tega interesa ter zaiti v prostore drugih narodov. Nemčija misli, da je dobila s to deklaracijo v roke nov generalni adut za politiko miru, ki jo vodi proti balkanskim narodom. Ne sme se izgubiti izpred oči činjenica, da so balkanski narodi odločni za ohranitev svojega miru in svoje nevtralnosti. Bolgarski dnevnik »Zarja« piše v uvodniku »Pomen deklaracije« med drugim naslednje: Deklaracija je pomembna za vse balkanske države, ker prihaja v času, ko so se pričakovale na Balkanu velike iz-premembe. Zlasti so se pričakovale spremembe v odnošajih med Sofijo in Ankaro v zvezi z grško-italijan-sko vojno. Turški listi so odkrito naglašali, da je Turčija proti prehodu tujih čet skozi Bolgarsko. Deklaracija pa je vrgla sedaj novo luč na odnošaje med Turčijo in Bolgarsko. Veliki pomen deklaracije je, da se z njo potrjuje stari sporazum med obema državama in da so se odprle možnosti za razširjenje gospodarskih in političnih zvez. V trenutku napetosti izjavljata Turčija in Bolgarska, da se hočeta vzdržati od vsakega napada ter ohraniti mir in večno prijateljstvo. Bolgarska in Turčija se zavezujeta, da se ne bosta bojevali. Hočeta nadalje razviti medsebojno zaupanje in do skrajnosti razširiti svoje trgovinske zveze. Pričakovati se morajo v kratkem gospodarska pogajanja med Ankaro in Sofijo. Vladi v Ankari in Sofiji sta izmenjali svoje misli o vojni in sedanjih dogodkih ter sta se sporazumeli o nekih konstatacijah brez škode za njih pogodbe 7. drugimi državami. Objavljena deklaracija zato ne razveljavlja pogodbe Turčije z Vel. Britanijo ter z državami sabaadskega pakta iz 1. 1937., ravno tako pa bo Bolgarska ohranila svoje prijateljske zveze s silami osi, Sovjetsko unijo, Jugoslavijo in drugimi državami. Vsako manifestacijo miru pozdravlja bolgarski narod z navdušenjem. Ohranitev miroljubnih in prijateljskih sosedskih političnih in gospodarskih odnošajev med Bolgarsko in Turčijo vliva optimizem in mirnost. Iz Aten poročajo, da se na Grčijo ni izvajal noben pritisk, da bi sklenila mir. .ra bojiščih v Afriki ni posebnih sprememb. V Libiji ni vojnih operacij, razen letalskih. V Somaliji so britanske čete znova napredovale in prešle reko Džub. Iz Etiopije se poroča o uspehih upornih Etiopcev. Na albanski fronti traja ofenziva Grkov še nadalje. Grki poroča-o skoraj vsak dan o novo zavzetih p-stojankah in o ujetnikih. Vojna pa se v Albaniji polagoma spreminja v pozicijsko vojno. Na zapadnem bojišču zopet oživljeno letalsko delovanje in pod-morniške akcije. Nemci poročajo o številnih potopitvah ladij. Sedaj se govori, da bodo Nemci najprej skušali s silno poostreno podmor-niško vojno, ki naj bi zaprla Angliji vsak dovoz in šele potem bi sledil vdor v Anglijo. Nemci da so -v ta namen začeli kar v serijah izdelovati male podmornice z le 40 do 60 ton nosilnosti. Zun. minister Eden in šef angleškega generalnega štaba sir John Dill sta prišla v Kairo. Laval je izjavil dopisniku »United Press«: Stvari se v Franciji razvijajo v smeri definitivne rešitve francoskega vprašanja. Marcel Deat, eden ustanoviteljev nove francoske stranke v Parizu, je objavil v »L’Oeuvreu« članek, v katerem pravi: Odkrito povemo, da imamo raje, da g. Laval takoj vzame vso oblast v roke. Trenutek, ko se bo to zgodilo, je bil samo odložen ter bo pod silo razmer prišel njegov čas danes ali jutri. Politična modrost g. Darlana bo pripravila vrnitev g. Lavala. Samo on ali skoraj samo on zastopa v Vichyju željo za lojalno sodelovanje z Nemčijo. V težki borbi, ki se vodi v Vichyju, mu dajemo vse svoje glasove. Ce bo g. Darlan izgubil ta boj, potem je to znak, da ljudje v Vichyju namenoma izbirajo med edinstvom in državljansko vojno. V Hainanu je sedaj zbranih 50 japonskih vojnih ladij ter okoli 500 vojnih letal. V Egiptu so se začele formirati poljske čete. V te čete se je prijavilo veliko Poljakov iz vseh delov sveta. Važno1 Trgovci i* src*# Ljubljaii*-oko-lirt» se obveščajo, da s« nakaznice xa nakup sladkorja dobijo pri sri*-skeirt načelstvu. Hrenov# nlira v sobi št. 12. Združenje trgovcev za Ljubljano-okolico. Izvozne cene za govedo povečane Na predlog direkcije za '/.uuaiijo trgovino je trgovinski minister izdal odlok,' s katerim se zviša cena goveje živine, ki se izvaža v Nemčijo in Italijo za 050 din pri kilogramu. Cena za prima vole znaša torej 12-50 din franko Maribor ali madžarska meja. Živina M', telita na Dunaju oziroma na Reki. Valutna potrdila za izvoz v zasedene države Devizna direkcija Nar. banke je objavila naslednjo okrožnico štev. dd 13: V dopolnitev okrožnice dd št. 5 z dne 17. januarja 1941. se obveščajo vsi pooblaščeni zavodi, da je potrebno, da se pri izdajanju valutnih potrdil za izvoz v Ni*o-»eutsko, Belgijo, Norveško in generalni guverniua ravnajo po naslednjih navodilih: 1- valutna potrdila za izvoz katere koli vrste blaga v prej navedene države se morajo glasiti na državo, v katero gre izvoz; 2. na isti način se morajo izdajati valutna potrdila tudi v primerih, v katerih je prodaja jugoslovanskega blaga izvršena holandskim, belgijskim in norveškim firmam ko tudi firmam iz generalnega guvernmaja s posredovanjem firm iz drugih držav, pa tudi iz Nemčije, z ozirom na to, da se mora ves izvoz v navedene države plačevati v celoti (100%) po noveiii računu nemških mark v Berlinu, t. j. na podlagi tečaja 17'82 din za 1 RM: 3. za predmete, ki so pod kontrolo izvoza, se morejo valutna potrdila izdajati samo firmam, ki so si predhodno priskrbele izvozna dovoljenja od pristojnih oblasti v državi. Na konec se opozarjajo pooblaščeni zavodi, da se morajo ravnati po povedanih navodilih, da bi se mogla voditi natančna kontrola o načinu, po katerem so bili posa mezni zneski plačani po Nemški obračunski blagajni v Berlinu v korist jugoslovanskih izvoznikov blaga v Nizozemsko, Belgijo. Norveško in Generalni guvernma. Vreče vseh vrst kupujem, kakor razne odpadke in cunje - Plačam po najviSjih dnevnih cenah Zavržen Jo*e (GrafeMO U«WJww. PniafcoM uLŽ Konkurzi ■ poravnave Razglašen jo konkurz o premoženju posestnika Antona Vajdiča v Ptuju. Konkurzni sodnik dr. Poz-nifc, upravnik mase odvetnik dr. Fermevc. Prvi zbor upnikov dne 28. februarja ob 9., oglasitveni rok do 20. marca, ugotovitveni narok dne 3. aprila ob 9. Uvedeno je poravnalno postopa nje o premoženju mlinarja in posestnika Maksa I*etovarja in posestnice Elizabet© Petovar v Ormožu. Poravnalni sodnik dr. Fabiani, poravnalni upravnik odvet nik dr. Šijanec. Narok za sklepa nje poravnave dne 20. marca ob 9., rok za oglasitev do 13. marca. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 19. februarja objavlja: Uredbo o izplačevanju prejemkov banovinskih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju — Uredbo spremembah in dopolnitvah uredbe o mletju in kruhu — Pojasnilo čl. 1. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom Odločbo o ukinitvi izvozne carine na deske, plohe, letve in skobe — Naredbo o kontroli izvoza živalske krme — Naredbo o spremembah in dopolnitvah naredba z dne 29. X. 1940. o kontroli uvoza bombama, bombaževe preje in preje fiocca w. w. — Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike v resoru ministrstva za soc. politiko in ljudsko zdravje — Navodilo za sprejemanje dnevničarjev na delo v resoru ministrstva za gradbe — Dopolni- tev pravilnika o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrte — Popravek v uredbi o prisežnem obrezcu tolmačev. — Popravek v uredbi o likvidaciji Jugoslovanskega Feniksa. Kontrola cen /e razširjena skorai na vse predmete, razen strogo luksuznih Na podlugi čl. 1. uredbe o kontroli cen z dne 4. februarja 1940. je minister za oskrbo in prehrano odločil, da se uporablja kontrola cen v smislu te uredbe za naslednje predmete: živila: moka: pšenična, ržena in koruzna; otrobi: koruzni in pšenični; testenine domače proizvodnje vseh vrat, odprte in zaobaljene; riž, jedilno olje vseh vrst, svinjska mast za jed, kava surova in pražena, čaj tujega izvora, kakao v zrnju, prahu in maslu, sveže meso, slanina in salo, suhomesnato blago in klobase po seznamu, ki ga določi urad za kontrolo cen, kruh in sladkor. Obleka in obutev: Moška, ženska in otroška iz tkanin, ki so pod nadzorstvom cen ko tudi njih posamezni deli; plašči vseh vrst iu izdelki iz tkanin, ki so pod nadzorstvom cen, plašči vseh vrst iu izdelki iz kože pod nadzorstvom cen, lašči vseh vrst in izdelki iz kavčuka ter iz kavčukastšh Dia- nin, tuljci za moške klobuke domače proizvodnje, moško perilo, žensko in otročje iz tkanin pod kontrolo cen, pleteno moško, žensko in otročje perilo, bombažno in volneno, nogavice bombažne in volnene vseh vrst, obutev vseh vrst, izdelana iz kože pod kontrolo in sicer iz mastne kože vseh vrst, telečjega boksa in boksa juncev (goved) vseh barv in vrst ter kombinacij teli kož, obutev deloma ali |w>polnoma izdelana iz gumija in kož in vsi gumasti deli za obutev. Tekstilno blago: surovi bombaž, domač in tuj, ovčja volna surova (prana in neprana), domača in tuja, bombažno predivo vseh vrst, domače in tuje, volna in volnica za pletenje in vezenje vseh vrst, sukanec za šivanje vseh metraž razen svilenega, molino amerikan vseh vrst in širin, srbsko platno bombažno, izdelano iz prediva do vključm, št. 40 vseh vrst, beljeno platno bomt ažr< v vseh izdelkih in širinah, gradi vseh vrst, barv in širin razen gradla za žimnice in zavese, cic (kreton), poldelčn vseh vrst in širin, flanela, borhent vsel. vrst in širin, šajak in sukno za narodno nošnjo, sukno za meščanske obleke (moško in žensko) domačega in tujega izvora, hlačevina, cajg, loden (liubertus) vseh vrst, kanapes, frencli, oksford in ze-fir, vseh vrst in širin, popelin vseh vrst, bombažni in il umetnega bombaža mercerizi-ranega prediva, inlet (angin) vseh vrst in širin, naglavni robci vseh vrst, razen onih iz naravne ali umetne svile in mako-prediv finejših vrst, klot, serž, podlaga za rokave in žepe, jadroviua, vsa razen samo bombažna, surova juta, tkanine iz jute za zavijanje in vreče, konopljino predivo in kučiua, vreče iz vseh vrst snovi in vseh velikosti, pokrivala iz flanele, bombaža, volne, mešanice volne in bombaža razen luksuznih izdelkov. Kurjava, razsvetljava in pogon: vse vrste premoga, koksa, lignita in briketov, sveče vseh vrst razen voščenih, električni tok za razsvetljavo, gosiKKtinjstvo in pogon. Koža: surova, suha, soljena, iu sicer: goveda, telet, juncev, bivolov in konj, kožni izdelki in sicer I. poplat-ni: a) vse opankarsko usnje, II. vrlina, mastna kravina, čoklovina in telečja, mastni vratovi, okraje-vina, hrbti, črna in rumena, gladka in negladka in mastne cepanice, boks goveji in telečji, črn ali v barvah, dulboks vaterprut, šport boks in ostale vrste nepremočljivega usnja, vse domače proizvodnje. podplatno iu vrhno: pcdplati v polovicah, kruponi, vratovi, okraj-niki ali v garniturah, podloge telečje in notranjiki. VI. sedlarsko: jermenski kruponi v kosih; material za strojenje kož, iu sicer tanin ter čreslovina. Gradbeni material: opeka in strešniki, negašeno apno, cement, leseni gradbeni material po se-zmunu. ki ga sestavi urad za kontrolo cen. železo in železni izdelki: paličasto in trakasto železo vseh vrst iu dimenzij, betonsko železo vseh vrst' in dimenzij, fasonirano, hišno in T-železo, nosilci U, T in vlečena žica, žgana in nežgana, pocinkana v klobčičih vseh dimenzij od 1 mm naprej, bodeča žica in kvadrasta v vsaki izdelavi, bela pločevina, črna pločevina, pocinkana, žeblji iz železne žice cd 4 mm naprej, žične vrvi od 8, 10, 1G, 24 mm do 150 m dolžine. Steklo in stekleni izdelki: Okensko steklo, steklo za svetilke. Elektrotehnični material: podzemeljski armirani kabli, gola bakrena žica vseh tež, izolirana bakrena žica vseh debelin. Kmetijsko orodje, semena, umetna gnojila itd.: sekire, lopate, lopatke, motike, srpi, kose, vile, železne in lesene, grablje železne in lesene, plugi za živalsko vprego in plužne glave, brane in roblcači vseh vrst, robkači za koruzo, škropilnice za trto in sadje, reporeznice in sla- moreznice, prašilci, deli vseh teh strojev, vrvarski izdelki za kmetijstvo, semena, vse očiščeno: lucerna, deteljina, živalska repa (krma) vseh vrsta grahorica, umetna gnojila vseh vrst, žvepleni cvet, rafija, modra galica, manila, guma za vezanje rastlin, meja za vrt. Barvni material: firnež, terpentin. Kavčuk in kavčukasti izdelki: surov, naravni in sintetični, regenerirana guma, stara gumasta obutev in odpadki iz gumija, avtomobilske gume, gume za motocikle, bicikle, zunanje in notranje gume vseh vrst, gumaste cevi in vsi gumasti deli za škropil niče. vse vrste gumastih cevi z* vodo, alkoholne pijače, bencin, olje, gumaste pipice, gumasta lepiva vseh vrst in barv, gumirano platno vseli vrst in barv, termofori, blazine za bolnike in vrečice za led. Milo in tehnične maščobe: milo za umivanje in pranje razen luksuznega, tehnične maščobe: loj, kokosovo olje, mastne kisline, žvepleno olje, kolotonija, kostna mast, ribja mast, svinjska mast, neuporabna za jed, druge živalske masti (maščobe) iu odpadki masti, vsa mastna olja rastlinska, ki se uporab« Ijajo za izdelavo mila, če niso pod kontrolo kot jedilno olje. Papir in papirnati izdelki: ovojni papir vseh vrst po seznamu, ki ga sestavi urad za kontrolo cen, papirne vreče razen iz luksuznega papirja, kartoni, beli, leseni, sivi (patent), vsi lcnjigo-veški in dvakrat satinirani. Razno: parafin, čisti iu mešani kositer, šivalni stroji za domačo porabo, razen luksuznih izdelkov in na električni pogon. Z uveljavljenjem te odločbe prenehajo veljati vse prejšnje, s katerimi so bili postavljeni pod kontrolo cen posamezni predmeti. Urad za kontrolo cen bo izdal potrebna navodila za izvajanje te odločbe. Davčni svetovalec Cenzura pri pridobnini (i. l. L. v L. Vprašanje: Te dni me je davčni uradnik opozoril, da bo mojo odmero pridobnine še enkrat pregledala neka cenzura, ki bo baje imela pravico odmero še zvišati, ako bo iz opisov posnela, da je to potrebno. Uveljavljanje cenzure sem svojčas popolnoma prezrl in prosim, da mi prelolmačite tozadevna zakonska določila. Odgovor: Cenzura je z zakonom predvidena pravica višjih davčnih oblastev, da v primeru, kadar ugo-tove pogreške, te pogreške, v kolikor so se izvršile na škodo države, popravi. Za pogreške, katere napravijo v odmernein postopanju davčne uprave na škodo davkoplačevalca, mora ta sam v pritožbi zahtevati, da se popravijo. Do zdaj smo cenzuro poznali samo pri družbenem davku, sedaj je pa razširjena tudi na pridobnino, kolikor se odmerja, oziroma bi se po čl. 53a. zakona o neposrednih davkih morala odmerjati na podlagi poslovnih knjig. Postopek za ugotavljanje davčne osuove je namreč v teh primerih v glavnem identičen z ugotavljanjem čistega donosa pri družbenem davku. šesti odst. čl. 127. zakona o neposrednih davkih, ki uvaja cenzuro, se glasi: jOdloki o odmeri pridobnine, ki jih izda davčna uprava na podstavi poslovnih knjig (čl. 53a. lc.), spadajo pod naknadni pregled po finančni direkciji. Na [»odstavi takega pregleda se smejo izvršiti naknadno popravki in predpisi, če od dne vročitve prvega odloka o odmeri do dne vročitve odloka o cenzurnih naknadnih popravkih nisla minili več kot dve leti. Take odloke more oddelek za davke naknadno pregledati in popravili v istem roku (računajoč od dneva, ko je bil vročen odmerni odlok prvostopnega davčnega oblastva). — Zoper naknadno popravljeno odmero sme vložiti davčni zavezanec v 30 dneh tožbo pri upravnem sodišču, če je odmero popravila finančna direkcija, pri državnem svetu pa, če jo je popravil oddelek za davke.< Cenzura je po tem zakonskem določilu mogoča le v primerih, v katerih izvrši odmero pridobnine davčna uprava sama. Davčna uprava odmerja pridobnino ne le, kadar ugotovi dohodek po poslovnih knjigah, ampak tudi v primerih, kadar dvomi o verodostojnosti davčne prijave in podatkov kakor tudi poslovnik knjig, po katerih je narejena bilanca. V teh primerih ugotovi davčno osnovo s primerjanjem s podobnim podjetjem, obratom ali poklicem. Kadar pa davčna uprava niti na la način ne more ugotoviti davčne osnove, jo ugotovi davčni odbor po prostem preudarku. V tem primeru torej, v katerem po zakonu ugotavlja osnovo davčni odbor, cenzura ni mogoča. Cenzura se ne vrši samo na ta način, da bi finančna direkcija ali ministrstvo pregledalo podatke, kateri so v spisu, ampak ima pravico pribaviti tudi druge podatke, katere smatra za važne za odmero pridobnine. V ta nameu ima pravico odrediti tudi ponoven pregled poslovnih knjig, zaslišati strokovnjake in izvedence. Tudi davčni zavezanec sam je dolžan, dajati cenzurni oblasti vse podatke, katere ta potrebuje za pregled odmere. Cenzura se uvede s tem, da odmerno oblastvo predloži finančni direkciji odmerne spise. Obenem s spisi predloži tudi morebitno pritožbo davčnega zavezanca, ki jo finančna direkcija reši hkrati s cenzurnim odlokom. Finančna direkcija je dolžna, da v cenzurnem odloku tudi odloči o vseh točkah, katere davčni zavezanec v pritožbi navaja. Cenzura je v teh primerih obligatna, omejena je le v toliko, da se izvrši v rokih, ki jih zakon nata:.čno navaja. Mogoča je pa tudi iakulta-tivna cenzura po oidelku za davke. Ta fakultativna cenzura se more vršiti — seveda v zakonskih rokih — tudi nad cenzurnimi odloki finančne direkcije. Cenzura se v praksi za 1. 1940. še ni dosledno izvajala, za 1. 1941. je pa pričakovati, tla se bo v polnem obsegu uvedla tako, kakor je predpisana. Čitajte »Trgovski lista! Denarstvo Stanje Narodne banke / Izkaz Narodne banke z dne 15. •ebruarja navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih diin): Kolinska podloga se je neznat-«0 povečala na 2,789,2. Devi*« iiven podlost* mi se ••manjšale za 43,9 na 785,2. Vm*ta kovanega denarja se je iivignila za 31,1 na 343,4. Skupna vsota podojil se je /.manjšala za 16,0 na 1.696,5 in sicer so menična posojila padla na 1.644,1, tombardna pa na 52,4. Eskont bonov za narodno obrambo *e je povečal za 5 na 7.096,0. Itaima aktiva so se jiovečala za 32,0 na 2.134,1. Obtok bankovcev se je povedal w 6,7 na 13.659,0, skupna vsota vseh obveznosti na poka* pa je padla za 107,1 na 3.895,5. Skupno kritje se je dvignilo na fc5-42®o, samo zlato pa na 2093%. Obrestna mera je ostala še nadalje nespremenjena. Padanje vlog v nizozemski Poštni hranilnici Že nekaj mesecev padajo hranilne vloge v nizozemski Poštni hranilnici. Tako je bilo v decembru vplačanih vlog za 7,5, dvignjenih pa za 29,1 milijona goldinarjev. Brez upoštevanja pripisa obresti ob koncu leta so padle vloge za 21,6 milijona goldinarjev, Kov ih hranilnih kn jižic je bilo izdanih 4476, vrnjenih pa 13.466, Dviganje vlog je jiosledica tudi zmanjšanju zaslužka ljudi, ki motajo zalo uporabljati svoje prihranke v vedno večji meri. Romunska narodna banka bo izplačala za preteklo poslovno leto enako dividendo kakor v 1. 1939. Karadl pravočasnih ukrepov romunske vlade ni romunsko bančništvo nič trpelo od zadnjih do godkov. V grškem uradnem listu je bil objavljen novi zakon, ki dovoljuje bankam, da v celoti izplačujejo hranilne vloge. Zunanja trgovina V Beogradu je skupina italijanskih gospodarskih ljudi, ki se pogaja z našimi pristojnimi oblastmi, da bi se priznale za uvoz fjoke to te carinske ugodnosti kakor so priznane za nemško stanično volno. Iz Brajle je že bilo poslanih 54 nagonov bombaža iz Turčije. V kratkem bo poslana tudi druga pošiljka bombaža 40 vagonov. Podpisan je bil odlok o izvozu 93 vagonov svinjske masti v Sovjetsko Rusijo. Direkcija za zunanjo trgovino je dosegla sporazum s Sovjetsko Rusijo o prevozu kavčuka iz Japonske v Jugoslavijo. Po tem sporazumu bi se plačala prevoznina v kavčuku. Z Bolgarsko se vodijo pogajanja Ba nakup 100 vagonov pšenične moke, ki bi jo mi plačali z modro galico. Vsa proizvodnja nafte je znaša la v Romuniji i. 1940. 5,720.000 ton. Gospodarska pogajanja, ki so se ie dalj časa pripravljala, so se začela med Japonsko in Sovjetsko vnlio Med SSSB in USA se vodijo pogajanja za dobavo manganove rude USA. Od 1,225.000 ton te rude, ki jih je lani uvozila Amerika, je dobavila Rusija 312.000 ton. Švedska je prepovedala izvoz papirja, kartona in kuvert. Izvoz rotacijskega papirja pa ni prepove dan. Proizvodnja luksuznih avtomobilov je v Kanadi ustavljena. v barva, plenira in Ze v 24 urah 52r«s: Itd. Skrobi la avetlolika srajce, «vr»l sike in manšete. Pere, noži, mnnga in I lika doniafe perilo jtovarna JOS. REICI ^•Ijaaski nasip 4 0. Selenburgova ul Telefon St. 22-72. Izdajanje izvoznih in uvoznih potrdil v zvezi s kontrolo Direkcile za zun. trgovino V zvezi s pravilnikom o uredit- vi odnosov med Direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko je bilo izdano uradno obvestilo, ki med drugim navaja: Direkcija za zunanjo trgovino ler od nje pooblaščeni organi rešujejo samo prošnje za izvoz in uvoz onih predmetov, ki so z na-redbami ministra za trgovino in industrijo postavljeni pod njeno kontrolo. Registrirani uvozniki in izvozniki morajo vlagati svoje prošnje na direkcijo na predpisanih obrazcih. Stranke morajo pri vlaganju prošenj postopati kakor sledi: I. Uvozniki: a) Pod kontrolo Direkcije za zunanjo trgovino spada zaenkrat uvoz naslednjih predmetov (v oklepajih številke car. tar. postavk) : 1. parafin (183/1), 2. liombaž (38 in 272), 3. bombažno predivo (274 do 276), 4. fiocco w. w. (328), 5. kopra (23), 6. voski (49, 65 in 173), 7. svinjska mast, neuporabna za jed (60), 8. loj (67), 0. kostna mast, surova, sulfu-irana in hidrirana (68), 10. olje iz parkljev, surovo, sul-furirano in hidrirano («>S), II. degrasova mast (68), 12. ribja mast, ribje olje, sper-macet in spermacetovo olje, pre čiščeno in neprečiščeno (69), 13. živalske tolšče (70), 14. kolofonij (100/4), 15. vsa mastna olja (101), 16. kokosovo olje, kokosova mast, palmovo olje in olje iz palmovih koščic, surovo in hidrirano (106), 17. oljne kisline, tekoče olje in ostale tekoče tolščne kisline in njim podobne snovi s tališčem pod 40» C (107), 18. stearinske in palmitinske kisline in njim podobne snovi s tališčem nad 40" C (183/2), 19. premog, koks in brikeli (169/1, 2, 3, 4, 5), 20. volna (71 in 308), 21. dlaka domačih in angorskih koz in ostalih živali (72), 22. umetna volna (310), 23. volnena preja (311 do 314) 24. fiocco w. t. (328), 25. umetna gnojila (203, 211 262 in 263), 26. žveplo (127/1 in 2), 27. modra galica (215/2), 28. kavčuk (100/1, 386), 29. avtomobilske gum j (389), 30. zračnice in pnevmatike (393/1), 31. surove in sveže kože (76), 32. usnje in izdelki iz usnja (370 do 381), 33. krzno in izdelki iz krzna (382 do 383), 34. lubje za strojenje (97), 35. strojilni ekstrakti ter materije za strojenje kož (230). Uvozniki teh predmetov morajo vlagati za uvoz iz klirinških in neklirinških držav neposredno na Direkcijo za zunanjo trgovino ali na od nje pooblaščene organe prošnje. Za predmete od 28. do 35. pn šele od 3. marca dalje. b) Uvoz vseh ostalih predmetov spada še nadalje samo pod kontrolo devizne direkcije Narodne banke ter morajo uvozniki vlagati prošnje za uvoz na dosedanji način na devizno direkcijo. 1. predelano meso (58), 2. mesnate In ribje konserve (143), 3. ferosilicij (536; 1 za Nemčijo), 4. rjavi premog (169 za Nemčijo in Italijo), 5. lignit (169 za švico). 1». ovčja volna (71), 7. živalske dlake (72^, 8. pct\e> (73), 9. kože surove in suhe (70), 10. kože od divjačine (76), 11. rogovi, parklji in kopita 77),. 12. čekani (78), 13. odpadki od surovo kože (*0), 14. strojene kože (173). Ib. krzno (382), 16. oves in ječmen (33), 17. suha in živinska krma (37), 18. prekrupa (103/3), 19. otrobi, živinska moka in ostali ostanki iz predelave žita (127), 20. oljne pogače, oljne droži, ter ostali ostanki pri predelovanju kmetijskih proizvodov (128/2 in 4). Za vse te predmete morajo izvozniki vlagati prošnje za izvoz v klirinške državo neposredno na direkcijo za zunanjo trgovino ali na od nje pooblaščene organe, razen za one predmete ped št. 16. do 20., za katere slopi ta režim v veljavo šele s 3. marcem t. 1. Prošnji se mora priložiti pismo pooblaščenega denarnega zavoda, naslovljeno na direkcijo za zur nanjo trgovino za devizno direkcijo Narodne banke, v katerem prosijo za izdajo valutnega potrdila za predmetni izvoz. Tako pismo pooblaščenega zavoda ni treba priloiytj?ji,kp se vrši izvoz preko centralne prodaje direkcijo za zunanjo trgovino. b) Izvoz vseh ostalih predmetov v klirinške in neklirinške države spada še nadalje pod kontrolo devizne direkcije Narodne banke ter morajo izvozniki vlagali svoje prošnje za izdajo izvoznih dovoljenj, kakor dosedaj, preko pooblaščenih denarnih zavodov na to direkcijo. Uvozniki in izvozniki se posebej opozarjajo, da bodo morali pri vložitvi prošenj za uvoz oz. izvoz predmetov, ki se bodo ev. še naknadno z naredbami ministra trgovine in iudustrije stavili pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino, postopati po predpisih pod I a) in 11 a) tega pojasnila. V zvezi s tem je izdala tudi Devizna direkcija Narodne banke obširna pojasnila v pogledu plačila uvoza blaga, stavljenega pod kontrolo Direkcije za zunanjo trgovino. Po teh pojasnilih morajo imeti uvozniki ob carinjenju blaga l>oleg uvoznega potrdila še odgovarjajoče dovoljenje Devizne direkcije Narodne banke za plačilo dotičnega blaga. Radi poenostavitve postopka bo Direkcija za zunanjo trgovino dostavljala uvoznikom istočasno s svojim uvoznim potrdilom tudi dovoljenje Devizne direkcije Narodne banke za plačilo uvoženega blaga. Uvozniki IkhIo mogli na podlagi prejetih dovoljenj izvršiti plačilo tudi po preteku roka uvoznega potrdila in dovoljenja za plačilo, ako razpolagajo z za opravilo potrebnimi listinami iz čl. 3. deviznega pravilnika. Pri plačilu mora uvoznik predložiti pooblaščenemu denarnemu zavodu poleg izvirnih uvoznih listin v smislu čl. 3. deviznega pravilnika še originalno uvozno potrdilu (uve-renj«“) ter dovoljenje za plačilo. Plačilo vnaprej. Ako želi uvoznik plačati blago, katero prejme iz inozemstva, vnaprej, mora imeti za to specialno dovoljenje devizne direkcije Narodne banke. Prošnje se vlagajo na Narodno banko na posebnem obrazcu (št. 4). Poleg podatkov, navedenih na tem obrazcu, morajo uvozniki še navesti količino blaga, do-tično carinsko postavko ter številko in datum ev. uvoznega potrdila Direkcije za zunanjo trgovino. Pooblaščeni denarni zavodi morajo zahtevati od uvoznika ob priliki plačila vnaprej pismeno obvezo, da bo izvršil uvoz blaga in opravičbo plačila v določenem mu roku. Naredba o nabavi in prodati surove kože surovo kožo v 3 dneh, soljeno pa v 10 dneh zbiralcem ali trgovcem. Zbiralci so dolžni, da surovo ali soljeno kožo takoj prodajo trgovcem surovimi kožami. 2. Trgovci s surovimi kožami morajo poleg obvezne mesečne prijave svojih zalog v smislu čl. 1. in čl. 2. uredbe o kontroli zalog blaga z dne 14. junija 1940. prijaviti neposredno uradu za kontrolo cen vsakega 1. in 15. v mesecu tildi svojo razpoložljive zaloge surovih kož. 3. Mesarske zadruge, mesarji-obrtniki, javno in industrijske klavnice ter zbiralci kož morajo tudi prijavljati svoje zaloge surovih kož vsakega 1. in 15. v mesecu, v kolikor iz katerega koli razloga niso mogli postopati v smislu odst. 1. tega člena, pa so imeli vsakega 1. in 15. v mesecu surovo kožo v zalogi. 4. Osebe, ki so zavezane na prijavo zalog v smislu odst. 2. in 3'. lega člena, morajo predložiti svoje prijave v priporočenem pismu najkasneje do 3. oz. do 18. v mo-secu. Smatra se, da je prijava podana uradu za kontrolo cen, če je v določenem roku izročena na pošto. 5. Vso osebe, zavezane na prijavo zalog surove kože morajo vložiti prijave na način, kakor to določi urad za kontrolo cen. 01. 4. 1. Trgovci s surovimi kužami no snirjo prodati svojih zalog surove kože brez predhodnega, dovoljenja urada za kontrolo cen v Beogradu. Za dovoljenje morajo zaprositi urad z nekolkovano prošnjo. Urad za kontrolo cen more dovoliti prodajo osebi, navedeni v prošnji ali pa po svojem preudarku odrediti, kateremu predeloval-cu mora trgovec prodati surovo kožo po maksimalni ceni. 2. Dovoljenje za nakup more zaprosili tudi kupec (predelovalec) namesto trgovca (prodajalca). Urad za kontrolo cen more takšno prošnjo odkloniti, če ugotovi, da ima dotični predelovalec zadostno' zaloge surove kože. 3. Urad za kontrolo ceu v Beogradu razdeli prijavljene zaloge surovih kož po potrebah posameznih predelovalcev in |M> njih obveznostih v prvi vrsti za naročila predelane kože za državne oblasli in v drugi vrsti za naročila zasebnikov. 4. Urad za kontrolo cen v Beo gradu se bo dogovoril po potrebi z uradom za nadzorstvo cen v Zagrebu o načinu oskrbe posameznih predelovalcev s surovimi kožami ter o razdelitvi kož sploh t naši državi. II. Izvozniki: a) Z naredbami ministra za trgovino in industrijo so bili dosedaj postavljeni pod izvozno kontrolo Direkcije za zunanjo trgovino poleg številnih kmetijskih proizvodov in raznih vrst lesnih in gozdnih proizvodov še sledeči predmeti: >Službene nov.« z dne 19. febr. so objavile naslednjo naredbo: Cl. 1. 1. Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, javne, zasebno in industrijske klavnice ter zasebniki, ki koljejo živino za lastne potrebe, sinejo prodajati surovo kožo samo zbiralcem ali trgovcem s surovimi ki.iutmi na območju urada za kontrolo cen v Beogradu, v prav nobenem primeru pa ne nejiosredno tovarnam ali obrtnikom, ki predelujejo kožo. 2. Zbiralci surovih kož sinejo prodajati surove kože samo trgovcem na območju urada za kontrolo cen v Beogradu, v nobenem primeru pa ne neposredno tovarnarjem in obrtnikom. Ravno tako ne smejo zbiralci v nobenem primeru drug drugemu prodajati surovih kož. 3. Trgovci s (surovimi kožami morajo prodajati surove kože tovarnam in obrtnikom samo po razdelitvi, ki jo v smislu le naredbe izvrši urad za kontrolo cen v Beogradu. V nobenem primeru ne smejo drug drugemu prodajati surovih kož. 4. Tovarne in obrtniki, ki pre delujejo surove kože, smejo ku piti surove kože samo od trgovcev s surovimi kožami po dovoljenju in razvrstitvi urada za kontrolo cen v Beogradu. Cl. 2. 1. Obrtniki-mesarji, javne, zasebne in industrijske klavnice ter zasebniki, ki koljejo živino za lastno porabo, smejo prodajati surovo kožo samo po cenah, ki so določene v odločbi o maksimalnih conah z dno 6. decembra 1940 pod I—III. 2. Do bruto-zasluika do največ 10% pri goveji, telečji, koži juncev ter pri čok lovi ni iu 20% pri konjskih kožah, kakor se navaja v bički IV citirane odločbe, imajo pravico fcamo trgovci s surovimi kožami, v nobenem primeru pa ne tudi osebe, navedene v odst. 1. tega člena. 3. Trgovci s surovimi kožami dajejo zbiralcem od navedenega bruto zaslužka v ustrezajoči višini zaslužek po sporazumu. 4. Mesarske zadruge, ustanovljene v smislu zakona o gospodar skih zadrugah, se smatrajo kot zbiralci v smislu čl. 1. odst. 2. te naredbe. Te zadruge smejo posredovati pri prodaji surove kože samo za svoje člane. Trgovci s surovimi kožami morajo dati tem zadrugam od svojega bruto-zasluž-ka do 5% za kritje njih stroškov, Cl. 3. 1. Mesarske zadruge, mesarji obrtniki, javne iu industrijske klavnice ter zasebniki, ki koljejo za lastno porabo, morajo prodati Racioniranje plinske uporabe na Norveškem Zaradi jiomanjkanja koksa se je pričela v večini norveških mest potrošnja plina omejevati. V Oslu se bo dobavljal plin samo od 6—9 dopoldne ter od 3—0 popoldne. Čeprav se je uporaba električnega toka v Oslu za kuhanje v zadnjih letih zelo povečala, je vendar 45.000 gospodinjstev v mestu, ki kuhajo na plinu. Tudi nmoge gostilne kuhajo na plin, da bo racioniranje porabe plina prebivalstvo prav močno zadelo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki oiorajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga 1 Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozoril« jo smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Rudolf Rakuša, Maribor: Enotna ta naše pisalnestroie (Konec.) Obremenitev prstov v hrvaščini (v %). leva roka desna roka skupaj skunaj 4 3 2 1 1 2 3 4 skuuai osnovni položaj 19-6 a io-7 $4-8 d 4 — ( 01 j 4'— k 3*3 1 27 ČT- u-o 30-6 l razdalja 25-7 fl — I - H — X — e 8-9 c 0-5 r 44 1 46 fll'7 V 3-7 b 19 h 0-7 U 4.1 z 19 b 3"6 n 5-7 | 8-9 , 219 ? o-oo 0 97 . 124 ! 0-08 p 2-6 i 1-2 10-6 -012 : 0-07 ; 0T4 42-9 68-6 453 10-7 4-8 13-4 16-4 200 14-45 13-72 5-73 53-9 99-2 fi 0-6 d 0-2 100-00 Obremenitev prstov v hrvaščini Kamen spotike je črka š s pogostnostjo 1,2% proti č s pogostnostjo 1%. To je najbrž tudi zavedlo nekatere trgovce s pisalnimi stroji, da so postavili črko š v osnovni položaj in s tem povzročili zmešnjavo na naših tastaturah. Za slovenski jezik je razporeditev, kakor jo kaže tab. 1. izven debate. Nujno pa bi priporočal, da bi obveljala ta razporeditev tudi za hrv. jezik. Prvič ni razlika med 1)2 in 1,— velika, drugič imamo č in č v isti prijemni vrsti, kar da 1-—% +0,6% = 1,6% in tretjič velja tudi za hrvaščino, da se zlo-žek šč laže tipka v isti vrsti z desne na levo. Pri standardnih strojih dobi 45. tipka znak d. Čeprav opisana razvrstitev črk in znakov v celoti nikakor ni idealna za slovenski jezik (o čemer pišem v naslednjih odstavkih), vendar zahteva enotnost strojepisnega pouka in ozir na prakso, da sprejmejo vsi zastopniki in prodajalci pisalnih strojev v Sloveniji pod tab. 1. narisano tastaturo kot obvezno. Ker vsebuje tj^lntura tudi č in preglasnike a, o in ii, bi imenovali tastaturo normirano slo-vensko-lirvatsko-ncmško tastaturo. Trgovinska zbornica v Ljubljani naj pozove vse trgovce s pisalnimi stroji v naši banovini, da se izjavijo glede normirane tastature, in ker mislim, da ne bo resnih ugovorov, se proglasi normirana tastatura sporazumno kot obvezna. Na lahek način dosežemo na ta način enotnost, ki bi bila koristna tako v šolsko-metodičnem kakor tudi v splošno - gospodarskem pogledu. B. Narodna tastatura Pri raznih narodih se čedalje jolj množe zahteve, da je treba