Bolgarsho-spbsho bojišče. Na grških tleh severno od Soluna utegne priti v bližnji prihodnjosti do večjih bojev med angleško franjcoskimi ter avslrijsko-nemši'imi četami, Angleži in Fraincoz* z veliko naglioo utrjujejo Solun, da se zavarujejo protl morebitni olenzivi naših 5et. Bolgari so med tem na grško mejo postaivili novo armacto 150.000 mož, ki bo pripnalvljena za pomoč našim 6etam. Grčija je iz Soluna in solunsktega okrožja odpoklicala večino svojih 6et. Proti angleSkiO-francoskemu utrjevanju Soluna je Grčija sicer protestiraia, a ostal je ta protest glas vpijočega v puMavi. Med tem so se vršile na Grškem volitve za državni zHor, pri katerih je zmagala vladna stranka, to je pristaši stranke, ki žeii, da ostane Grcija slejkoprej popolnoma nepristranska. S tem so doMli politiki, n. pr. Venizelos, ki neprestano hujskajo na vojsko zoper P>olgarijo in A\rstrijo, občutno brco. Gr&ka vlada je v težkem položaju, ken eetvierosporazum hudo pr.ti.ska na njo, naj se uda vsem njegovim zahtevam. Da lii Grčija dejansko p: segla v vojno, temu se kralj in se- danja vlada ustavlja na vso moft. Kar se pa dostajn drugih četverosporazumovih zahtev, ni za nje popolnoma gluha grška vlada. Nekoliko se ustavlja, nckoliko se udaja: to je oznadba grške vlade. Angleži in Francozi utrjujejo Solun. Ko so bile četverosporaz.umove čete v krvavi bitki pri Dojranu in Gevgjeliju od Bolgarov hudo tepene, so se umaknVie na grško ozerolj:e in so se lotilo utrievanja Soluna. AlngleŠkO-francosko vojaštvo, ostanki srbske armaide in srbski begunci morajo sedaj nofi in dan delati okope in strelske jarke pred Solunom. Crta okopov se razteza 20 do 25 km nad Rolunom in sioer v polkrogu. Utrjevadna črta se začenja pri kraju Topšin, ki leži 25 km severozahodno od Soluna (pb Vardarju). Sedania bojna črta angleško-francosklh Het. Kakbr porofia italijahski list »Siecolo", stoji sedaj glavna sila angleško-francoskih čet vi bližini mesteca Kilkiš (južno od Dojrana). Prednje 'Isovražne straže stojijo na kolodvoru v Dojranu, le maJo oddaIjene od Bolgarov. Polotok Kalkidlke utrjuieio. Rimska h,iTribuna" javlja iz Aten: Cetverozvezne čet© si kar najpridnejše grade novo obvambeno črto na piololtoku Kalkidike s Kaisandrp kot oporiščem, kamor vozijo ogromne množin© vojnega gradiva. Polotok Kalkidike leži jugoizho'dno- od Soluna. Solun — nov Gibraltar. ; Svidafski listi pišejo, da Anglija Soltina sploh ne misli ve6 vrniti Grški, ampak ga misli ohraniti za se kot nekak drug Gibraltar. (Gibraltasr je kraj in vodni prevoz med Španijo in severno Afriko). Angleški kramar ve, da je Solun velevla^no trgovsko pristanišče na Balkanu, radi tega je svoje mreže tako razpredel, da bi 'Solun konfeno o&tal njegova last. Za te angleš,ke načrte vedo Grki, vedo Bollgari,- Avstrijci, in Nemci. Ziato bo gotevo boj za Solun eden najhuj;ših bojev na Balknnu. Avstrljci in Nemcl ob grški mejl. Nekateri listi poročajo, da stojl ob grško-bolgarski meji avstrijsko-nemška armada, ki šteje okrog 200,000 mož. Ta armada je prip,ravljena., da v agodnem trenotku udari na Angleže in Francoze pred Solunom. KaJ bo z Bolgari? Grčija in Bolgarija sta^ se v toliko sporazumeK, da se je določil ob grškio-bolgarski meji 8 km širok pas nepristranskega ozemlja. katerega ne sme prestopiti ne noben grški in ne bolgarski vojak., Nekatera poročila pra,vijo, da b6do Bolgari šli v boj zoper A'ngleže in .Fraiicoze ra grška tJa le tedaj, ako bi 'AvstHjci* in Nemci to izrecno zahtevali. Bolgarl pokopali 27.000 Angležev ln Francozov. Iz Sofije se poroča, da so Bolgari na macedonskem» bojišču zagrebli 27.000 ilirtvib Angtežev in Prancozov. Volitve na Grškein. fSiredi bojnega šuma so se preteklo nedeljo, 19. decembrai, na Grškem vršile volitve v državni zbor. Kakor znaino, je vlada prejšnji državni zbor, v ka,terem je imela stranka četveroaporazumovega prijatelja Venizelosa vefiino, razpustila. Sedanjih volitev se Venizelosova stranka ni udeležila. NaS|)roti so si lo stale vladna strlamka, ki želi, da bi ostala Grčija Še tudi nadalje neprislranska, in ve6 manjših strank. Poročila, došla v sredo, dne 22. decembra, pravijo, da, je dosegla vladna stramka pri volitjvah znatno večino. Sofdi se, da bo stranka nekdanjega) ministrskega predsednika Gunarisa štela 220—250 Slanov.