253. številka. Ljubljana, četrtek 4. novembra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po posti prejeumn za avstro-ogcrske dežele za celo leto 1« pl., za pol let* m m ćetrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 frl.i., za četrt leta 3 j?ld. 80 kr., za en mesec  1 ^Id. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec,   30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele tolike več, kolikor poštnina iznaša.  — Za gospode ući tel je na ljudskih šolah io u dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gobi.   _  zH oznanila bo plačuje od četiiisr,opnu potit-vrate K kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, ft kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. i> „gledaliSka stolna". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Novo ministerstvo v Srbiji.
V Belgradu se je ministerstvo izpreme-nilo. Gotovo je, da vsled pritiska Avstro Ogerske, ki terja od Srbije ugodno trgovinsko pogodbo, kakeršne dozdanji predsednik srbskega ministerstva, Ris ti č, nij hotel dovoliti, nego je rajši odbtopil. Češkemu listu se iz Belgrada piše, da je avstro-ogerska vlada rekla zadnje dni, da z vsacim drugim srbskim ministrom hoče dogovarjati se, samo z Itističem ne več. Torej pritisk. Gotovo da je srbski knez nerad odpustil moža od vlade, pod katerega vladanjem si je Srbija svojo neodvisnost pr-borila in se za znaten del ozemlja pomnožila. Ristič je srbski Cavour. Dasi vsled svoje strogosti v notranjem vladanji Srbije mnogim nepriljubljena osoba, vendar je vsled svoje ener-žije in duhovitosti mož, kateri bode imel častno mesto v zgodovini Srbstva. Zarad tega smo pa tudi preverjeni, da je odstopil samo za zdaj, da svoje domovine v kak nevaren konflikt sč sosednjo mogočnejšo državo ne spravi. A kadar ga bode zopet treba, prikaže se gotovo zopet prvi na srbskem pozorišči.
Namesto Rističa je vstopil Piročanac, mož, ki se nagibne nekoliko na konservativno stran, kateri pa valjda tudi ne bode magjar-skim uplivom pristopen. Za finance je vstopil Mijatovie, ki je zadnji čas v Londonu živel. Notranje ministerstvo prevzame Gaašanin, jeden vodij konservativcev, drugi trije, general Lešjanin (vojska), Novakovič (nauk; in Gudovič (stavbe), mogli bi pod vsako vlado služiti.
Bodo li vsled tega vspeha, ki ga je imel pritisk avstro ogerske vlade na Srbijo, naše ©hVijozne novine nehale le psovati in zabav-
Tonček in Jožek.
(Črtice iz dijaškega življenja; spisal S p ec tabi 1 is.') Druga se rij a.
Ko je odhajal vikar g. Fr, Ogradi iz Celja V Maribor, sta šla k njemu slovo jemat Tonček in Jožek in sta dobila vsak en goldinar; tudi je imel gospod vikar en cilinder, ki je bil sicer starovečen ali še dobro ohranjen, in tistega je hotel pokloniti enemu ali drugemu, Tončku ali Jožku, rekši, da bo še dober cilinder za kakšen pogreb.
Tonček je poskočil za cilindrom, ali ga je Jožek prestigel, in imel je klobuk u/.e na glavi Jožek, predno je Tonček, ki je bil bolj počasen, to opazil, tako da se je čisto zastonj pripognil Tonček za cilindrom.
Sledečo nedeljo popoludne vidi opat Vo-dušek, kako Jožek s cilindrom na glavi veli-
ljati na Srbijo V Teško. Pri nas je to uže preveč v sistemo zašlo, da se zunaj in znotraj monarhije na vse Slovane oficijozno le psuje. Potem se pa govori o moralnem uplivu, katerega mora monarhija na balkanske narode imeti! Avstro-ogerska monarhija, katera bode hotela še na dalje svoje lastne Slovane narodno tlačiti, ne more nikoli simpatij imeti v slovanskih državah ob Balkanu. Taka Av strija more povsod pri slovanskih malih sosedih bojazen buditi, ne ljubezni, niti ne spoštovanja. Le svojim Slovanom pravična, v notranjem ravnopravno urejena naša monarhija more imeti iskren in opravičen upliv na Srbijo in na druge jugoslovanske narode.
Kdaj bode bolje z našim šolstvom?
[Iz v. d op.]
Koliko let se uže mi Slovenci potegujemo za slovenske ljudske šole, za slovenska učiteljišča, za slovenske srednje učilnice! In koliko smo dosegli V Skoro čisto nič ne! O srednjih šolah niti govoriti nelnem. Učiteljišča bi človek mislil, so vsaj nekoliko slovenska. Kaj še! Na graškem ženskem učiteljišči, kjer se odgojujejo tud' učiteljice 7& slovenski Štr.jer, je nemščina učni jezik; v Mariboru, kjer se izobražujejo največ slovenski učiteljski pripravniki, je tudi nemščina učni jezik, in slovenščina kot predmet je v rokah najslabšega učitelja na zavodu. V Celovcu, kjer se izobražujejo učitelji in učiteljice tudi za slovenski del Koroške, se za slovenščino tako malo zmenijo, da so ta predmet izročili učitelju, kateri niti sam dobro slovenščine ne zna. V Ljubljani, kjer na učiteljiščih delujejo nekateri ljuti sov-j ražniki slovenščine (Linhart,   Sima),  in razni
čanstveno stopa izpod opatijskih vrat in vpraša Tončka:
„Ti, Tonček, kdo je pa dal Jožku tako grd cilinderski klobuk ?tt
„0d gospoda vikara ga je dobil, da ga bo imel, če bo kakšen pogreb."
„Kaj je kakšen pogreb denes? jaz bi vendar tudi moral vedeti za pogreti, če bi imeli katerega."
Tonček ne odgovori nič, ampak pospravlja posodje na stolu, ker je on bil tedničar tisto nedeljo.
„Ti Tonček, ali bi ti tudi rad nosil cilinder?" vpraša opat črez en čas.
„Se ve, da bi ga rad imel, ker si ga moram vselej izposoditi, kedar mi ga treba pri pogrebu," odgovori žaiostno Tonček.
„No, ker si priden ti Tonček, ti ga bom pa jaz dal," reče opat in prinese Tončku cilinder najnovejše mode s šknt'jo vred.
Tonček je bil čisto srečen pa je nastavil doli v sobi svoj cilinder tako, da ga je moral
mlačneži in malo sposobnjaki, so vsem razmere itak uže dobro znane, in tu vsak dobro ve, kako je skupnemu učiteljstvu dobro napredovanje pripravnikom v slovenščini le deveta briga, kar je se ve da razumljivo, kajti učni jezik je nemški. — A Človek bi mislil, da se vse vsaj v Gorici na ženskem učiteljišči in v Kopru na moškem učiteljišči na slovenski jezik več ozira. Mogoče, a kar sem te dni v javnosti opazil, zelo me je osupnilo. Čital sem uže mnogokrat, da so na omenjenih zavodih 3 tečaji narodni, in še le zadnji je nemški Akoravno bi moral zlasti ta sedaj po večini naroden biti, ker je namenjen največ za praktične poskuse z učenci, vendar je bil vsak domoljub vesel, da se vsaj v prvih 3 letih vsi (!) ali večina (?) predmetov v slovenščini predava. Ko pa te dni goriški učiteljski list „Šola" v roke dobim, berem ondi prašanja, katera so imeli primorski kandidati in kandidatinje v Kopru in Gorici izdelovati koncem 4. letnika pri zreloatnej preškušnji. Vsa ta vprašanja bila so nemška! No mislim si, to je torej hvaljena enakopravnost na Primorskem! To morajo biti primorski pripravniki bistre glavice, ki so se tri leta večino predmetov v slovenščini vadili, a naposled pa znajo preskušnje le v nemškem jeziku delati. Sicer pa naj domoljubi slovenski ne mislijo, da se samo na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem nemščina ljudskim šolam priporočuje. Tudi v mnogo goriških ljudskih šolah je bila kot prostovoljni predmet uvedena, tudi na Goriškem tratijo ljudski učitelji dragi čas z nepotrebno nemščino. — Nij jim toliko zameriti, plače so pičle, dragina velika, a vlada plača nekaj remuneracije za par uric na teden,  v katerih  učitelj kacih
Jožek precej opaziti. — Ko je Jožek domov prišel, je zares precej opazil nov cilinder na Tončkovej postelji in je vprašal, od kod mu tako lep cilinder.'
Ko je zvedel Jožek, kako je Tonček prišel do novega cilindra, je najprej obžaloval, ka nij prepustil Tončku vikarjev staroverski cilinder, zatim je pa napravil ponudbo Tončku, da bosta menjala s cilindri, kar pa se ve da nij šlo.
Ko pride četrtek, in ko sedita Tonček in Jožek v svojej sobi, ter pišeta šolske zadače latinske in grške, stopi v sobo opat v navadnem nizkem klobuku in reče:
„Pokaži no, ti Jožek, svoj cilinder, bom videl, kako ti stoji."
Gre Jožek in posadi vikarjev tulec na svojo glavo.
„Zdaj pa še ti, Tonček, pokrij svoj cilinder."
Ko sta oba, Tonček in Jožek imela vsak svoj cilinder na glavi, reče opat:
6—15 kmetskih dečkov uči blažene nemške Čerke. O mili vladni možje, kdaj boste sprevideli, da je denar za take namene zavržen! ? O ke-daj ga boste na boljši način uporabljevali, ali ga vsaj pustili kmetu, kateri ga je krvavo pri davkih plačati moral!?
nDa bi imeli narodne značajne učitelje," tako čujemo sem ter tje zdihovati poštenega domoljuba. Res je, takih učiteljev nam treba, in nij se potem bati ponemčevanja od strani ljudske šole. Temu zdihljaju bi jaz pristavil druzega: „I).i bi ne imeli uže toliko učiteljic". To žensko učiteljstvo, katerega se je uže toliko naselilo po Slovenskem, zadostuje v redkih slučajih težavnej nalogi svojega poklica. Poleg tega pa nema nikakoršnega narodnega prepričanja, ne govori niti pravilne slovenščine niti se potruditi neče, da bi jo govorda. Naj več je še teh krasotic, ki so nemškute predrzne, ki zabavljajo svojim slovenskim sodru-gom in delajo v ženskih krogih le za zveličavni nemški jezik. Slovenci moremo torej le voseli biti, da se bodo ženska učiteljišča kmalu zatvorila.
Politični razgled.
\ol rttn )<» «l«»x«*l«*.
V Ljubljani 3. novembra.
Vftavovercl se zmirom babajo se svojo složnostjo in jedinostjo. Ali ravno zdaj spet morajo njihove novine konstatovati, da se ustavoverni udje avstrijske delegacije obeh zbornic, gospodske in poslanske, nij so mogli zložiti, kako bodo glasovali v vprašanji bud-getnih terjatev vojnega ministra, ker so, kakor smo uže povedali, udje gospodske zbornice dogovorjeni za dovolitev vsega, a ustavoverci bi radi brisali vsaj terjatve za zidanje nekaterih tvrdnjav.
Dunajska „Montags - Revue" prinaša zdaj tudi govor ustavo vernega poslanca Zsclioka, ki pove, kako je nemška ustavoverna stranka „složna". Zschok pravi, da bi slabo bilo za avstrijsko prebivalstvo, ko bi kak P1 e n e r postal minister; priznal je, da trditev, daje „ustavoverna" stranka složna, nij resnična; ustavoverna stranka nema nič več kredita v ljudstvu; liberalizem je v nevarnosti najbolj od same liberalne ustavo verne stranke; avstrijsko-nem-ško-liberalni parteitag imenuje Zschok neuspešno demonstracijo in da se mora ljudstvo od zdanjih „ustavovernih" vodij, ki le fraze mlatijo, proč obrniti in spoznati, da oni mu dobro hoče, ki graja ter resnico govori. — Tako je govoril liberalen Nemec.
Poljski poslanec grof Dzieduszvcki je dajal te dni poročilo o svojem delovanji svojim volilcem. Dejal je, da je zveza mej ustavoverci
„Zdaj bomo pa Šli vsi trije k sv. Miklavžu, bosta pa pozneje opravila posel."
Spravili so se na pot vsi trije, opat naprej z nizkim klobukom a za njim Tonček in .Jožek s cilindri na glavi mimo župne cerkve im prani savinskemu mostu.
„Ljubi moj Tonček, vse ti bom delal po volji, samo mi daj tukaj le mimo gimnazija svoj cilinder, a ti vzemi mojega mej tem na glavo," prosi in šepeče Jožek na Tončkovo uho.
„Če mi ga boš na mostu nazaj dal, ti ga posodim." odgovori Tonček.
Menjata s cilindri na tihem za opatovim hrbtom Tonček in Jožek; — Jožek se lepo odkrije in nakloni pred nekim okncin nasproti gimnazija iu potem gresta mirno dalje tri ko račaje za opatom. Na mostu zahteva Tonček svoj cilinder nazaj, ali mu ga Jožek še nehče dati. Tonček je parkrat poskušal se silo dobiti svoj klobuk nazaj, ali Jožek je vselej odskoči! na stran.
Opatu se je sicer dozdevalo,  da imata
in Poljaki nemogoča, da noben prijatelj Avstrije ne more želeti, da bi Nemci sami Avstrijo vladali. Poljaki da so mogli do vladanja priti samo v zvezi z desno stranko: dalje je odločno naglašal administrativno in deželno avtonomijo, ter je hvalil politično modrost Grohnlskega in njega zasluge pri avtonomi-stiškej stranki.
O Avstriji pišejo angleške „ I >. i i I \ Ne\vsu, kakor smo uže omenili, tako-le ne laskavo: „Baion Ilavmerle mora najprej] avstrijski koncert v/držati, predno da se bavi z avstrijskim poslanjem v evropskem koncertu. Bil nijsmo nikoli verjeli misli, da bi Avstrija mogla biti temeljni kameri velike konstrukcije evropske politike in smo smatrali to idejo zmirom za domišljijo. Naj se Gladstonova vlada odloči tako ali tako, sklepov njenih nikakor ne bode vodilo prepričanje, da bi Avstrija se svojim upi vom vodila stvari evropskega kontinenta. Globoka vera v upliv Avstrije uže dolgo časa nij druzega, nego babjeverstvo, a tudi to se je zdaj prenehalo." Da Avstrija tako kredit izgublja v drugozemstvu, kdo je kriv, če ne prejšnje nje vlade, ki nijso znale notranje nje kreposti vzvišiti.
V u m rt *«» tirane.
Mej Hizo pašo in Albanci je prišlo pred-včeranjem do nekacega hoja pred Ulcinf em. I {iza paša je hotel sč svojimi vojaki prodreti v Ulcinj, a Albanci mu tega ni^o pustili — „da bi se pa kri ne prelivala, zato je lliza paša odmaknil se v Frašaj."
Knez crnogorski odpotuje baje črez zimo v Italijo s celo svojo rodbino. To bi kazalo, da se v Cetinji upa mirne rešitve Ulcinj-skega vprašanja.
O razmerah v Gr&kcJ se piše v „Augs-burger Allg.", da grški narod želi vojske in da je sprevidel, da se bolja bodočnost more doseči le z žrtvami in energijo.
Iz Itinia javlja „Aurora", da je mej Rusijo in Vatikanom v najnovejšem Času podpisan bil važen dogovor glede verskih vprašanj, liže teč let pretrgano občenje mej rusko vlado in papeževo kurijo se je na ta način zopet začelo.
Iz Pariza javlja telegram 2. nov., da je papež pisal kardinalu Guibertu čestitko, da škofje branijo duhovenske bratovščine. Papež obžaluje, da nijso vodje vlade sprejeli izjavo, katero jim je vlada sama ponujala; papež pravi, da mora protestirati in varovati pravice cerkvene; on upa podpore od škofov, pomoči božje in sloge mej krščanskim ljudstvom ter škofi.
Pri nedeljskem glasovanji v fšvajcl je bila revizija zvezne ustave zavržena (ne sprejeta kakor smo včeraj napak zapisali bili.)
V Milan je prišel Garlbaldl ter je bil
navdušeno sprejet; tja so dospeli tudi iz Pa riza  francoski  radikalci   Rochefort, Blanqui, Pain in Assy.
Angležem preti nesreča zopet v Afriki« Iz Capetowna se namreč uradno poroča, da so se združili rodovi Nasuto in Pondo ter raz-netili upor zoper angleško vlado; ta je poslala 500 vojakov in 3o00 naseljencev zoper nje. Zoper vlado se je uprl baje tudi Tembu rod.
nekaj mej soboj Tonček in Jožek, ali se nij oziral nazaj, ampak še le pred kipom sv. Miklavža onkraj mosta, kjer je kontroliral Tončka in Jožka, da li se bosta odkrila oba pred kipom sv. Miklavža, se je ozrl in videl je, da sta se nenavadno odkrila oba, Tonček in Jožek, ker je. vsak svoj cilinder za hrbtom v roki držal, ter si popravljal z drugo roko frizuro na glavi.
Ko prispejo do Kopunovega grada, reče Jožek tiho Tončku:
„Jaz ti dam tvoj cilinder, če mi ga zoprt posodiš mimo gimnazija, ko bomo šli nazaj.u
Tonček mu vse obljubi in dobi svoj cilinder nazaj ravno nad Kapunovim gradom.
Tukaj postoji opat in reče: „Borno se po-činoli malo, potem bo pa šel Tonček sam z menoj k sv. Miklavžu, a ti Jožek boš stopil k prof. Orešku in ga boš povabil h kosilu, tudi boš naročil doma jungfer kuharici, da pripravi za dve osobi več kosila, kakor navadno". Šel je Jožek z vikarjevim cilindrom na glavi prof.
Oreška h kosilu vabit, tudi domov je šel, nego ne mimo gimnazija in mimo tistega okna, pred katerim se je malo prej tako elegantno priklanjal, ampak daleč okolo po ovinkih je prišel v opatijo in je izročil v kuhinji glas, da je treba denes za oba gospoda več pripraviti, ker pride k obedu profesor Orešek.
Ko je prišel opatov rojstni dan 12. januarja, sta v jutro, ko je bilo treba iti v cerkev, oba, Tonček in Jožek stala na pragu opatijskih vrat v črnej paradi, s cilindri na glavi.
„Kaj je pa to denes za eno znamenje, da sta so oba tako lepo oblekla; kaj bosta oba ni inistro vala ?"
„Se ve da oba, ker je denes vaše milosti rojstni dan".
To je pa lepo od vaji, to me veseli, zato boste pa oba z menoj kavo pila denes."
Ko pridejo iz cerkve opat, Tonček in Jožek in se posedejo okolo mize, opat na čelu, Tonček na desnej, Jožek na levej strani, najde opat pismeno gratulacijo pod kuvertom. Bil je
Dopisi.
Iz ptuf«l<«ki;a okraja 29. oktobra.
jlzv. dop.] Uže ime pedagog znači, da človek prilastivši si ovi pridavek, nij kak navaden prostak, da ne živi samo za se, ter ne misli samo od denes do jutri. Človek z omenjenim prilastkom ne pozna strastnih strankarij, bodi si na političnem, verskem ali narodnem obzorji. Značajen pedagog tudi nij trstika majajoča se po vetru, nego vsestransko in temeljito naobražen in takšen tudi mora biti, — samostalnež v vsakem obziru, ne brigajo se za strankarsko tu in tam morebiti lastnemu narodu — škodljivo delovanje ali postopanje svojih predpostavljenih. Pameten pedagog opira se na nabrane nauke, obnaša se, kako mu njegova vzvišena naobraženost, vedra pamet in za svoj narod čuteče srce veleva. Detovod v pravem smislu besede ima blagor sedanjega in bodočega narodovega stališča v svojem srcu ter neposredno in posredno deluje, da se stanje naroda, kateremu pripada, potem stanje drugih narodov in vseh državljanov zboljšuje in popravlja. Okleniti se mora popolnoma zve-li'alnih Kristovih načel ter po njih oblaživati staro in mlado. Po svojej marljivosti, po svojem neutrudnem delovanji in učenji in ne-omahljivej značajnosti mora z vsemi mogočnimi sredstvi pri vsakej priliki uplivatl na mlado nežno in občutljivo srce nedolžne mladine, da sčasoma najvzvišenejše lastnosti in najblažil-nejše kreposti popolna in stalna last njenega mišljenja, govorjenja in delovanja postanejo. Ljubiti mora svojega bližnjega, kakor samega sebe ter vso ljubav, trud in delavnost darovati narodu, iz katerega je, kateri ga živi in kateremu mora svoje celo delavno življenje posvetiti, da ovaj narod na ta način po nje-govej neopešanej požrtvovalnosti dospe do pravega blagostanja, do vzvišene značajne naobraženosti, ter do one samostalne samosvesti, katera mu je po dobro tlj i vem stvarniku ter po lastnej nadarjenosti na tem svetu odločena. Moralično je tako rekoč, kakor resen značaj-nik primoran neostra šljivo narodne svetinje braniti in veljati mu morajo, kakor lastne.  Ogniti se, če se preslabega čuti, dru-
gač pa strogo in odločno nasprotovati sovražnikom njegovega materinega jezika, narodovih šeg itd. Kakor za svoj narod, tako posredno konci mora delovati, da vsak narod božje stvari, kakor on, uživa neoskrunjeno svoje božanske in človečanske pravice. — Najzadnja in najhudobnejša stvar na svetu je samoprid-než, tlačitelj in vse hudo želeč svojemu bliž njemu. Nij vreden, da nad njim vzhaja svitlo solnce, da se more videti njegov obraz, kakti jednak drugim znnčajnikom ter njihovim vedrim licam.
Žalibože je ravno Avstrija v tem nesrečnem položaji, kjer se narodi mejsobno zatirajo, osobito pa p r c p o t r p e ž 1 j i v i s 1 a vj a n s k i rod, od vseh drugih prevelike pravice i majo či h.   Želja protivnikov je, Slavjanstvu odvzeti itak prepičlo mu dane pravice, ter ga spraviti v večen mir in pokoj. Žalostno je, če narodje,  stvarjeni  za   mejso./OJno delovanje, mir in iskreno ljubav, jeden  druzega pok otipavajo; žalostno, če po narodu tujec tujca zaničuje in pokončati želi, žalostnejše, če renegat evoj  lasten narod zametuj*1, —  a najžalost-nejše,  če pedagog, odgojevatelj naroda, ter narodov v obče, svoje lastne matere jezik, ter narodove pravice gazi, z nogami tepta, ter kakor besna zver samega sebe, tako rekoč ne samo pokončati želi, nego tudi istinito pokončni e. Največega obžalovanja in najglobokejšega pomilovanja vreden je narod,  kateri takšnim izdajicam svojo ndadezen,  ter narodovo nade-polno bodočnost v odgojo izločevati mora. Če je kateri narod v ten obziru obžalovanja vreden, mislim, ka ne bodem  lagal, če rečem, narod slovenski najbolj.   Kako pritiskao od vseh stranij, prepleten in pi emrežen s tujimi njega tlačitelji  ter lastnimi odpadniki, — a najgrjim lastnim odpadnikom, katerih žalibože nij  malo,  se morajo prištevati nekateri naši pedagogi — vzgajatelji naše mladina.
Ti črni Ptuj in Ormož, staroslavni slav-janski mesti, zakaj krije ti še v tvojem črnem obzidji tako gadno svojat, katera še naprej tako strašno žuli in tlači žitelja svojega ubo-zega kmeta slovenskega? Zakaj krijeta v svojem nevarnem zavetji pedagoge — izvzemši jih le male — kateri imajo gaslo, kakor kandidat, katerega so volili, namreč: „die eine nation muss der hammer, die andere der amboss seiu". Ali je to pedagogiška pomisel? Ali ai takšna načela stavijo takozvani pedagogiški vodje, ki bi se imeli držati Kristovega načela: mir vam bodi!  Ali nij morebiti toliko božan-
ske pravičnosti, ka bi takšne odpadnike, izda- j spoznan, kajti nikdo se ne sme kaznovati, za
jiee,  gazitelje in tlačitelje svoje lastne majke Slave, katera jih je rodila, dojila, ž njimi mu čila se in jih sedaj  živi, — enkrat pravična in gotova kazen dosegla V
Tiskovna pravda „Slovenskga Naroda'*.
(Konec.)
Z.igovornik  dr. Zamik pravi, da je de-našnja zatožba prvi slučaj   te  vrste, kar obstoji in se izvršuje  tako zvana  tiskovna svoboda. Prvikrat se poskuša vtihotapiti skozi to špranjo § 490 v tiskovne pravde, in ogniti se tako porotnikov. Na Dunaji, kjer izhaja nad 500 listov in kjer je domačija tako zvane re-volver-žurnalistike,  ki ima jedino  le namen osobe žaliti, a nobenega pozitivnega programa nij bilo ni jednega slučaja, da bi  se bilo tožilo zarad >;alj«'njp   časti pri okrajnih sod nij ah, izognivših  se porotu kov. „Pregleda] sem   konvntare   Herb-ta,  Glaserja, IJngerja in Fiillnvalda, a ne jednoga tacega slučaja nij najti. Tedaj se mora reči, da se v Ljubljani prvi poskus  napravlja  tiskovno postavo zasukniti, in da je to prvi napad na tiskovno .svobodo. Urednik Armič  akoravno nij  te notice prej bral vendar je prevzel odgovornost, ker je to vprašanje,  ali imajo okrajne sodnije soditi o pregreških, storjenih po časopisih, principi jalne važnosti  in  smo hoteli, da se enkrat končno reši.   Zakon v obče. najmanje pa tiskovni zakon, nij se delal tja v en dan, jako čudno bi bilo, da bi bil postavodajalee iz malomarnosti izpustil ravno ta paragraf. Pregre-šek po § 490 more storiti le individuum, osoba, nikakor pa ne. časnik. Le z ustini ali z rokami se more pregrešiti po tem paragrafu. Kajti ta paragraf tudi določuje,  da se ima kazen poostriti, ako se dejanje zgodi na kakem kraji, kjer je ukazano  posebno dostojno obnašanje „betragen".   O obnašanji  časnika govoriti je pa pač nonsens, kajti ako se govori o časnikih, reče se uže v nemškem  „die Haltung" nikoli pa „das  Betragen des Blattes". Ako urednik reče, da nij članka  pisal, ne more biti na podlagi tega paragrafa obsojen. Tiskovna postava 1. 18G8. smitra le to za prestopek zanemarjenja uredniške dolžnosti, ako nij odgovorni urednik Članka bral, v katerem je zločin ali  pregrešek storjen, da  se tedaj kaznuje zarad zanemarjenja svoje dolžnosti tudi na izgubo kavcije najmanje 00 gld. in celo v zapor. Po § 49G pa, ako odgovorni urednik reče, da nij  članka pisal, mora  biti nekriv
dejanje, katero nij storil, in za članke, v katerih se išče  le  prestopek,  tiuli nij v postavi določenega  zanemarjanja uredniške dolžnosti. Kje je tedaj tu logika ?   Jeden, ki kaznjivega članka   nij  bral,  se ostro  obsodi,  drugi pa, ako  reče,   d i  ga nij pisal, more biti nekriv spoznan. § 490 govori le o psovkah (Schimpf-worte), nikakor pa ne o grdenji (Schmahung), kajti to je pregrešek (Vergehen) in spada pred porotnike.   Tudi se ne more smatrati tukaj beseda „niorilec" kot taka psovka, kakor goljuf, tat itd., kajti „Slovenski Narod" izpelje v dotičnej   notici,  da  sta   Suppantschitsch in \Vawreczka,  zato, ker sta   pisala laž njivo notico v vladnej   „Laib. Z-dtung", kriva samomora landarja Jana.   Beseda „niorilec" se tedaj nij vrgla brez uzroka kar tja v en dan, ampak „Slovenski Narod" je imel uzrok jo rabili, kajti dokazano je,  da je   bil žandann Jan vsled notice v „Laib. Zeitung"  tako razžaljen,  da  se je ustrelil." Dr. /urnik tedaj predlaga, naj se sodnija prijavi v tem slučaji zi   nekompetentno   in   naj   zavrže razsodbo prve instance.   Odgovarjajoč izpeljavam tožnika dr. Scbreva, pravi dr. Zarnik, da nij res, da bi g. M. Armič ne trpel denarne zgube ako bi bil zaprt, kajti on nij samo odgovorni redaktor nego tudi faktor in tako bi škodo trpel celi tiskarni zavod, ako ne bi bilo voditelja.   Dr. Sehrev da je jako krivo citiral dotični pasus notice v „Laib. Zeitung", ako je rekel, da stoji tam „es scheint", da so bili kmetje naščuvani. Nego tam stoji: es ist ausser allem Zvveifel" da so bili kmetje naščuvani. Bazdraženje je bilo veliko vsled te lažnjive notice v „Laih. Zeitung" ne le na Kranjskem ampak povsod, kjer Slovenci prebivajo. Prestopkov zagovornik ne najde drugih kakor tistih, ki so v tiskovnej postavi navedeni. Končno predlaga, ako bi se sodnija prijavila za kompetentno, da ne bi kazni prve instance poo-strovala.
Po kratkej repliki dr. Schreva in po du-pliki zagovornika dr. Zamika proglasi predsednik, da je obravnava sklenena.
Posvetovanje sodniškega senata je trajalo celo uro. Potem predsednik sodnije g. Ka-protz naznani razsodbo, da je sodnija priziv ničnosti od strani zatoženca zavrgla in da proglaša okrajnega sodnika za kompetentnega razsojati po § 490 tudi prestopke, storjene po časnikih. Krivda izrečena v prvej instanci se potrdi, prizivu zastopnika tožencev dr. Scbreva
sonet, katerega je sestavil Tonček, a prepisal Jožek. Početna slova, bilo jih je ravno 14, kolikor jih mora imeti vsak sonet, so bila lepo kaligrafički napisana in so zadržavala inicijale: „Matiji Vodušeku".
Ko pride opat, ČitajoČ sonet, do zadnje vrste tretje strofe, katera je glasila:
„Še lepših dnij vam solnce zdaj naj sije" so ga oblile solze in rekel je: „Moj dragi Tonček in moj dragi Jožek, vama bo pač še lepših dnij solnce sijalo, meni ne več".
Črez en čas vpraša opat Tončka:
„Kaj bi pa ti Tonček najrajši dobil od mene za ta sonet?"
„Jaz bi najrajši kakšno knjigo dobil'.
„Kaj bi pa ti Jožek rad dobil?"
„Jaz bi pa rad dobil nov kravatelc."
Opat seže po listnico in reče: „Na, ti Tonček, to imaš 6 gld., pa si naroči „Zvon11 z Dunaja, Trstenjakovo „Zoro" uže itak imaš, za pošto ti bom še posebe dal in Konserva-tions-Lexikon boš tudi dobil0.
„Kaj pa misliš ti, Tonček, — nadaljuje opat — koliko bi veljal en lep ovratnik, tak, ki ima barve božjega stolca na sebi?"
„Za 70 krajcarjev se dobi lep pisan ovratnik", odgovori Tonček.
„Tu imaš ti, Jožek, 70 krajcarjev za ovratnik, le kupi si lepega, ga boš nosil ob nedeljah, kadar boš cilinder pokril in kadar boš sam hodil po mestu, a ne z menoj.
V kuhinji opatijskej je prakticirala še mlada deklica in asistirala je jungfer kuharici pri kominu; s Tončkom in Jožkom nij imela sicer nič zapovedati ali si je ipak bila enkrat nekaj zmislila, kaj bo naredila Tončku, ki je večkrat po večerji zginil na ulice celjskega mesta. Ko je tedaj zopet enkrat Tonček, pri-lastivši si ključ opatijskih vrat, odšel na sprehod oh desetej uri, je ona pozvala Janeza in Janez je velik kamen prinesel pred hišna vrata na notranjej strani.
Ko pride Tonček, odklene vrata, ali jih ne more odpreti.  Jožek bi bil v enakem slu-
čaji prek vrat prišel v dvorišče, Tonček je pa Sel na trg pred apoteko in si je najel dva fakina, da mu pomagata odriniti kamen izza vrat. — Mej potem se pogajajo glede plačila; Tonček je imel samo dve Šestici pri sebi, pa je rekel, da bo dal vsakemu 10 krajcarjev. Če nij težek kamen, sta rekla siužnika, ga bova odrinila za 20 krajcarjev, če je pa velik, tedaj dobi vsak 20 krajcarjev.
Poskuša poriniti jeden, poskuša drugi, pa le ne gre; poskušata oba naenkrat, kamen se ne gane. Pride še en služnik in gleda, kaj delata dva njegova tovariša. — „Pojdi no sem, ti, in pomagaj nama vrata odpreti, dobiš od tega-le gospoda 10 krajcarjev." Zdaj pristopi še tretji: ho — ruk! kamen se odmakne, vrata se odpro.
Tonček, poznavajoč žalosten stan svojih rinancij, hitro smukne čre-i odprta vrata v dvorišče, zapahne vrata, jih zaklene od znotraj za soboj in otide spat.
(Dalje prih.)
zoper premajheno kazen se pa toliko ustreže, da se kazen od 10 gld. na 25 gld. poviša.
Zagovornik dr. Zarnik naznani, da bode ta slučaj za varovanje postave naznanil generalnemu prokuratorju.
Domare stvari.
— ((»d bor za slovensko nemški slovar) Voltov ima vsako soboto svoj shod in je delo za pripravo rokopisa razdelil mej soboj. Treba je, kakor smo slišali, še novejše slovenske knjige in časopise leksikalno ekscer-pirati. Do leta 1873 je namreč ranjki Caf vse, kar je bilo slovenski izdanega, ekscerpiral z marljivostjo in vestnostjo, kakor je je zmožen le za idejo navdušen Človek, kakoršen je Caf bil, ki je vso svojo moško dobo v tem delu preživel. Po njegovej smrti pa nij nihče nadaljeval v zbiranji in je torej treba materijal dopolniti. In tu je še prilično mnogo dela, morda za jedno leto. Potlej bode še le o končnem uredovanji mogel govor biti. Da se je le enkrat spet začelo delati!
— (Shod zarad ljubljanske pod-kovske in živino zdravniške šole.) Predvčeranjem je bd na vabilo deželne vlade shod zvedencev in poklicancev zarad tukajšnje podkovske in živinozdravniške šole. Udeležili so se ga g. dež. predsednik W in kler, kot zastopnik vlade, baron \V u r z b a c h, kot predsednik kmetijske družbe, dr. Janez D1 e i w e i s , kot vodja te šole, d. Vošnjak, kot dež. odbornik, dr. Schindler, kot deželni živino-zdruvnik, g. Perdan in Seunig kot izvedenca pri konjih, in en vojašk živinozdravnik. Skle-neno je bilo, da ta šola še na dalje ostane, kakor je, ker je potrebna. Pomnoži se za jed-nega učnega asistenta in vodji se da remune-racijo. Dr. Bleivveis, kateri je 30 let zastonj učil na tej šoli, za svojo osobo tudi zdaj re-muneracije ne sprejme, torej velja sklep le zu njegovega naslednika. Dalje je ta enketa sklenila vlado naprositi, naj ustanovi v Ljubljani popolno šolo za živino-zdravnike s slovenskim učnim jezikom, ker je za vse južne kraje, z Dalmacijo in Bosno, gotovo treba posebne take šole, tembolj, ker je dozdaj samo na Dunaji jedna nemška, j
— (Glavni raport.) Denes 4. novembra dopoludne ob devetih imajo rezervni oficirji tu v Ljubljani takozvani glavni raport.
— ((iroba Preširnov in Jenkov) sta bila na Vseh Svetih dan, kakor se nam iz Kranja poroča, lepo razsvitljena in z venci okrašena, za kar gre hvala Kranjskim rodo ljubom. Tudi iz Ljubljane je bil od pesniko-vib čestilcev došel krasen lavorjev venec, ki je bil na Preširnov grob položen.
— (Iz Trsta) se nam piše, da je tam dne 1. novembra umrl znani slovanski rodoljub, trgovec Pleše, mnogoletni odbornik tržaške čitalnice in podpornik vsega slovenskega. Bodi mu zemljica lehkal
— (Mrtvega berača) Jožefa Polisko iz Ljubljane so našli včeraj zjutraj na Dunaj-skej cesti pred hlevom št. 11. Napil seje predsiuočnjem preveč žganja ter nij mogel domov najti in je na cesti obležal in umrl.
— (Samoumor.) V Mariboru sta se zadnji petek v parku Frunc-Josipove kasarne ustrelila d>a korporala polka 21. kralj Belgijski.
Ra/.ne vesti.
* (Svečano sv. mašo) je dne 1. novembra bral v Zagrebu kanonik dr. Kački po povodu enciklike papeževe v slavo slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Pri tej maši so bili hrvatski dostojanstveniki: ban Pejačevič, župan Mrazovič, profesorji vseučilišča itd. Pro-poved (pridigo) je imel poslanec Beruta.
* (Ladija razbila se.) Nemška ladija „Mathilda" se je na poti od Lagosa pri An-dresseliesu razbila. Izinej 13 pomorščakov rešil se je jeden sam.
""" (Zoper jude.) Uže odločno nemško liberalna mesta kakor VViener-Neustkdt se postavljajo zoper jude. V zadnjej seji občinskega odbora tega mesta je večina odbila prošnjo necega trgovca, da bi se sprejel v občinsko zvezo, z motivacijo, da je dotičnik jud.
* (Zoper pijanstvo.). Knez Bismark je ukazal tajniku v državnem justičnem uradu, naj izdela osnovo postave zoper pijanstvo.
Javna zahvala.
„Sloveniju" na Dunaji, v svesti si svojega vi-socega namenu, osnovala je v tekočem letu knjižnico, da bi širila in pospeševala omiko in izobraženost svojih članov. Kakor je vedno začetek težak, imela je tudi tti lepa misel mnogo zaprek ter teško bi se bila uresničila, ko bi nun ne bili dejansko podpirali iskreni, blagi rodoljubi. Dobili smo od raznih krajev
lepo Število knjig, da smemo uže gledati z mirnim očesom v knjižnice bodočnost, prepričani, da ima še vedno naše društvo iskrene prijatelje, ki se za-nje zanimajo in je radi ne le z besedo, nego tudi dejansko poilpirnjo. Odbor „Slovenije"1 na Dunaji šteje al v prijetno dolžnost, izreči vsem gospodom za dobrot-Ijivo podeljene knjige toplo, prisrčno zahvalo. Na Dunaji, dne 1. novembra 1HN>. Zavadlal m. p., Madon m. p.,
predsednik. arhivar.
V ni ril no »  IJuKirlJtaiii :
26. oktobra: Ludmilu Koehler, 2 leti, za ditteri-tis. — Franc VrhovSek, dninarjev sin, 4-'/4 leta, na poljanskej cesti št. 18.
•~7. oktobra: Pavel Medic, mežnarjev sin, 3 leta, na dunajskej cesti št. 32. — Ana Coloreto, zdravnika in mestnega fizika vdova, 72 let, stari trg št. 28, za pjueno tuberkulozo.
29. oktobra: Jožef Valenčič, kajžarjev sin, 2 leti, Ilovica št. 84, za jetiko. — Štefan Lahajnar, hišni posestnik, 71 let, v rožnih ulicah št. 7.
30. oktobra: Jožef Fink, gostač, 60 let, sv. Petra cesta št. 48. — Jožef pl. v«t* - Milluiavr, kanonik, 81 I., pred škofijo št. 13, za niarasmom.
V deželne j bolnici: 24. oktobra: Marija Peterca, delavka v fabriki, 45 let.
26. oktobra: Janez Kevec, hišni gospodar, 60 let, za pljučno tuberkulozo.
Triu«*
v Ljubljani 3 novembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 59 kr.  — rež 6 gld, 66 kr.; — jičmen 4 gld. 66 kr.; — oves 2 g d. 92 kr.;   - ajda 6 gld. 17 kr.; — prosti 5 gld. 04 kr.;
— koraM 6 gld. 34 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špeh frišen — gld. 70 kr.; Špeli povojen — gld. 74 kr.
— jajce po 2'/t kr.; — mleka liter 8 kr.; — govodniue kilogram 56 kr.; — teletnm. 68 kr.; — svinjako meso 52 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 40 kr.;
— slame l gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Dunajska borza 3. novembra
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   71 gld. 90 krv
Enotni drž. dolg v srebru   ...   73   „ 05
Zlata rente.........S7 „ _
1860 drž. posojilo......130    „ 25 ".
Akcije narodne banke   .... 816   „ -
Kreditne akcijo....... 279    „ 25
London..........in 25 "
Srebro.........._    j _
Napol...........9   "„ 35'/, j
C. kr. cekini........5    „ 58
Državne marke ....       .   .   57    _ 85
V „Narod n e j tiskarni" v Ljubljani je izšla in se dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. Wiesthaler v Ljubljanski Čitalnici. 8« 9 pol. Cena 30 kr.
'JTllJcs.
3. novembra:
Pri SIoud i Vathauskv iz Dunaja. — Sailer iz (Jradca. — Ungrinoč it Dunaja. — Grof Lichtenbcrg, baron PoachiU iz Dolenjskega. — Seidel iz Kočevja.
Pri Malici i  Macorato iz Trsta. — Ilubacher iz Francoskega.
Gumi-bonbon,
boljši, nego vsak drug, kolikor se ga okolo prodaja,
rabi z najboljšim vspehom
zoper kašelj, hripavost in katarno stanje organov, s katerimi se sope.
V šltatljicali po I o kr.
prodaje (490—5)
GABR1EL PICCOLI,
lekar „k angelu",
na dunajskej cesti v Ljubljani.
Lekar J. ]%usftl»aiiiiiei*-Jevo
.'zdravstveno vino!
Kitajsko - železno - malaga - vino
najzanesljivejše in neoporekljivo zdravilo, da se
kri nareja in čisti
ter najhitreje odpravi:
pomanjkanje krvi, bledico, bolezen v želodci, bolezni spolskih organov, osobito molovsko .slabost in neplodnost. ! ! llolozul v jabolku, groltanci in pljucali ! !
! Kitajsko Malaga - vino I
imejoč v sebi ćistega kinina samo tako, knkor ho prilega truplo, izvrstno krepilo za otroke in žene po hudej bolezni.
Profesor in zdravstveni svetovalec g. dr. Thaler na porodisnici v UnCU o tem fabrikatu tuko-le govori:
Potrjujem, da sem v Kitajsko-železno-Malaga-vinu Jekarja J. Nuss-baumerja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. ■*■-«> 1. Ur. J. is. Thaler.
Kudostuo potrjuje podpisani, da je Kitajsko - /-••le/.iio - Malaga - vino I c k u i; j u Nussbaumerja v Celovci preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter v svoji'j lastnosti množitelj krvi m pospešujoč prebavljen je mnogo prekosi v m o druge železne preparate. (615—4) l>r. 1„. Vliiitcriiitz.
Zalogo za Kranjsko ima lekar O-. Piccoli v LJubljani,
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".