I '£VA'VvxAA.rv«v. Odgovornost nosilcev Ij razvoja __/ I Skupščina SR Slovenije je ■; tik pred novim letom sprejela — ; stališča in sklepe ob obravnavi ! ^solucije o politiki izvajanja < družbenega plana SR Slovenije ; 23 obdobje 1976-1980 v letu .2. 1979. is s Ko je Skupščina SR Slove-, ?tije sprejela resolucijo o politiki \ Rajanja družbenega plana SR ^ Slovenije, je poudaril, da mo-iiso rajo vsi nosilci planiranja na ^ podlagi usmeritev in nalog, 379 ; ^predeljenih z resolucijo, s svo- ; s jimi odločitvami prevzeti konuse ^retno odgovornost za njihovo uresničitev in tako nadoknaditi niie Ostajanje na tistih področjih, s na katerih ugotavljamo realne J; možnosti za doseganje načrto-s vanih smotrov razvoja. 45 lile no. ega onrt sija :bo Z0 179 7". ava :be ilci ijo em ne za- io* in ne co bo D ci, 1, 7, z. V nadaljevanju stališč in sklepov poudarja skupščina SR Slovenije, da ob razširjeni vse-pini letne resolucije opredeljujejo politiko razvoja v letošnjem letu predvsem naslednji pogla- \ vitni elementi: - uveljavljanje samouprav-nega družbenega planiranja, kot osnova za nadaljnjo preobrazbo družbeno ekonomskih odnosov na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije; - zagotavljanje stabilnejše gospodarske rasti s povečanjem Produktivnosti dela in uvelja- < vljanjem drugih kvahtetnih dejavnikov razvoja; - učinkovitejše vključevanje v mednarodno menjavo in krepitev konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva za nastopanje na tujih trgih; - dograjevanje sistema ter opredeljevanje osnovnih meril 23 razporejanje čistega dohodka Za vse vrste in posebej osebnih dohodkov v odvisnosti od real- s nega ustvarjenega dohodka in rasti produktivnosti dela in - uresničevanje samouprav- t nih dohodkovnih odnosov v ^ družbeni reprodukciji, zlasti z ^ združevanjem dela in sredstev za skupna vlaganja z udeležbo v s skupno ustvarjenem dohodku, z uveljavljanjem svobodne menja-Ve dela, s spreminjanjem odnosov v gospodarjenju z družbe-pimi sredstvi v bankah in z vgrajevanjem vzpodbudi za povečanje dohodka kot materialnega temelja razvoja. Skupščina dalje poudarja, da z resolucijo dogovorjena politika družbenoekonomskega raz- ; voja v letošnjem letu terja odgovornost nosilcev razvojnih ualog, saj neizpolnjevanje pre- s vzetih obveznosti pomeni kršitev samoupravnih pravic delav- s cev. Zato skupščina tudi opo- s zarja, da je ob njihovi analizi s potrebno, da delavci v temelj- < nih organizacijah celovito in s kritično ocenijo rezultate go-spodarjenja in možnosti za raz- < porejanje celotnega prihodka v x skladu z njihovimi potrebami in sprejetimi obveznostmi ter v s primeru ugotovljenih motenj v < gospodarjenju sprejmejo odlo- i čitve za njihovo odpravljanje. < POUTICNI AKTIV O ORGANIZIRANJU DO NAMENSKE PROIZVODNJE Kako naprej? V nadaljevanju razprav o izvedenem referendumu o organiziranju nove delovne organizacije namenske proizvodnje, v katero se združujejo temeljne organizacije Tovarna elektronskih naprav Ljubljana, Tovarna elektronskih instrumentov Horjul, Inštitut za prenosno tehniko Ljubljana in Center za elektrooptiko Ljubljana (o čemer smo že poročali v prejšnjem glasilu Iskra), je bil v ponedeljek sklican politični aktiv, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij navedenih temeljnih organizacij, predstavniki delovne organizacije in SOZD, družbenopolitičnih organizacij občin Šiška in Vič-Rudnik ter predstavniki Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Politični aktiv je vodil Janez Kem, predsednik sindikalne konference SOZD. Poročila o pripravah in izvedbi referenduma ter ugotovitve so podali F. Čuk, M. Cerovac in P. Gantar. V razpravi, v kateri je sodelovalo več prisotnih, je bilo poudarjeno, da mora biti na sedanji stopnji vsa razprava usmerjena v čimprejšnje organiziranje namenske proizvodnje v smislu sprejetih ciljev in da ni namen političnega aktiva, da analizira dosedanje delo. Prisotni so bili mnenja, da je v sedanjem času možno nadaljevati aktivnost ob povečani odgovornosti vseh sodelujočih in s tem popraviti dosedanje eventualne napake, ki so se pojavljale pri izvedbi referenduma. Povečano pozornost bo potrebno posvetiti tudi informacijam, ki se dajejo novinarjem. Informacije so neusklajene in tako kažejo na določeno neenotnost delovanja v Iskri. Odgovornost morajo prevzeti tisti, ki so odgovorni za delovanje in rezultate in te odgovornosti ne morejo prenašati na dmge. Politični aktiv je po obširnejši razpravi sprejel naslednje zaključke: 1. Politični aktiv sprejema poročilo o izidu referenduma in v celoti podpira nadaljevanje akcij za organiziranje novih TOZD in delovne organizacije za namensko proizvodnjo, in to na osnovi predloženih dokumentov in sklepov problemske konference ZK. 2. V TOZD, ki so se odločale z referendumom, je potrebno sklicati informativne sestanke in delavcem pojasniti rezultate odločitev in sklepe političnega aktiva v zvezi z nadaljevanjem aktivnosti. Sestanki se skličejo, ko bo izdelana analiza vzrokov rezultatov referenduma v Elektro-optiki. 3. Skličejo se zbori delavcev novo-organiziranih TOZD. Na teh zborih se imenuje pooblaščence za vpis pred-zaznambe TOZD, komisijo za pripravo samoupravnih splošnih aktov in člane za skupne komisije. Postopek organiziranja TOZD naj bo istočasen z organiziranjem nove delovne organizacije. Do konstituiranja nove delovne organizacije poslujejo TOZD tako kot doslej. 4. Sekretariat družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra bo sklical predstavnike družbenopolitičnih organizacij TOZD in pristojnih občin zaradi organiziranja družbenopolitičnih organizacij po novih TOZD (politični aktivi), ki naj bi vodili nadaljevanje aktivnosti. 5. Delovni skupnosti SOZD in delovne organizacije morata nuditi ustrezno pomoč pri organiziranju nove delovne organizacije. 6. Poslovodni kolegij SOZD naj v sodelovanju z družbeno-političnimi Pred zunanjetrgovinsko konferenco Sredi prihodnjega meseca, točneje 14., 15. in 16. februarja bo portoroški hotel Metropol gostitelj tradicionalne Iskrine zunanje-trgovinske konference. Na njej bodo zunanje-trgovinski delavci ter vodilni predstavniki Iskrinih proizvodnih organizacij pregledali delo v minulem letu — uspehe in pomanjkljivosti — sprejeli načrt akcij za uresničitev letošnje visoke izvozne naloge v višini 120 milijonov dolarjev ter, nenazadnje, določili načrt za nadaljnje usposabljanje naše ino-mreže. V okviru izredno bogatega dnevnega reda se bo razprava gotovo osredotočila tudi na kadrovsko in finančno problematiko, ki pa sta hkrati najtesneje povezani z našo osnovno zu-nanje-trgovinsko usmeritvijo — povečevanjem prodaje naprav z višjo stopnjo obdelave, pri čemer prodaja takšnih sistemov terja tudi višjo strokovno raven prodajalcev. Vsekakor bo beseda nanesla tudi na nujnost posodabljanja Iskrinega proizvodnega programa, pa na problem spemenljive kakovosti nekaterih naših izdelkov, pa na poslovno (ne)disciplino in še' na marsikaj. Kot je znano, smo že na lanski izredno uspeli ZT — konferenci, ki je bila prav tako v portoroškem hotelu Metropol, ugotovili, da imamo ob načrtovanih investicijskih vlaganjih vse možnosti, da izvozimo v obdobju od leta 1975 do 1983 za milijardo dolarjev izdelkov, s tem, da bi v zad- njih treh letih uresničili polovico zastavljene naloge. Vse to pa so, seveda, velike naloge, pot za njihovo uresničitev pa naj bi delno nakazala tudi bližnja konferenca v Portorožu, ko se bodo skupaj vsedli zunanje-trgovinski delavci in predstavniki proizvodnih organizacij ter določili podrobnejši načrt za uspešno realizacijo izvoznega načrta v tem in prihodnjih letih. Za normalen (in seveda tudi uspešen) potek konference bo, tako kot že vrsto let, skrbel kolektiv temeljne organizacije Marketing v Iskri Commerce. Prav zato je Marketing te dni že poslal proizvodnim temeljnim organizacijam in delovnim organizacijam vprašalnik, s katerim želi ugotoviti številne podrobnosti, ki naj bi zagotovile uspešen potek tega, še kako pomembnega srečanja za proizvodno in prodajno prihodnost celotne Iskre. Lado Drobež Posnetek z lanske zunanje-trgovinske konference. Iskro je v sredo, 17. januarja obiskal Vinko Hafner, predsednik RS Zveze sindikatov Slovenije s sodelavcu Najprej se je v Tovarni merilnih instrumentov v Otočah pogovarjal s predstavniki te temeljne organizacije, nato je obiskal Tovarni telekomunikacij in računalnikov na Laborah v Kranju, kjer se je pogovarjal s predstavniki DO Iskre Elektromehanike. Osrednja tema razgovorov v Otočah in v Kranju je vsebovala obravnavo zaključnih računov, delitvena razmerja in dosedanje uresničevanje določil ZZD v tozdih kranjske Iskre. Popoldne je Vinko Hafner nadaljeval razgovore s predstavniki in vodilnimi delavci sestavljene organizacije Iskra. O obisku bomo obširno poročali prihodnjič. organizacijami pripravi predlog komisije, ki bo vodila aktivnost do konstituiranja nove delovne organizacije TK. Predlog komisije se predloži delavcem. 7. Poslovodni organi delovne organizacije in TOZD so dolžni zagotoviti vse za normalni poslovni proces. 8. Organi upravljanja in družbenopolitične organizacije TOZD Elektro-optike naj po obravnavi analize rezultatov referenduma ponovno obravnavajo predlog o vključitvi v novo delovno organizacijo s tem, da sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo. Politični aktiv je zaključil svojo razpravo z ugotovitvijo, da je potrebno delo pri izvajanju tega programa pospešiti in predložiti predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in druge spremljajoče dokumente že do 31. 3. 1979; to delo pa bo uspelo le ob povečanem angažiranju vseh, Id so odgovorni za izvedbo teh nalog. N. Pavlin Razprava o zaključnih računih — poglabljanje samoupravljanja Po ustavi in Zakonu o združenem delu imajo delavci v združenem delu pri uresničevanju pravice dela z združenimi sredstvi pravico, obveznost in odgovornost, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko porabljajo, jih nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo. Pri tem pa so delavci dolžni oceniti poslovno uspešnost svoje TOZD, tako med letom (ob periodičnih obračunih), kakor tudi ob zaključku poslovnega leta (ob zaključnem računu). Da omogočimo delavcem v TOZD, da postanejo zares odgovorni gospodarji svojega dela, ter temeljni nosilci ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka, je potrebno pripraviti analizo gospodarjenja v tekočem poslovnem letu. Pri tem morajo sindikati vzpodbuditi vsebinsko poglobljeno razpravo zaključnih računov, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, tako v materialni proizvodnji, kakor tudi v družbeni dejavnosti. Razprava o zaključnih računih mora biti organizirana tako, da bo predstavljala prispevek k poglabljanju samoupravljanja in uveljavljanju delavca kot nosilca odločanja o pogojih in rezultatih dela. Da bodo razprave o zaključnem računu, in s tem o gospodarjenju v preteklem obdobju dosegle svoj namen, morajo analize gospodarjenja vsebovati kritično oceno lastnih naporov za uspešnejše gospodarjenje. Zlasti kritično morajo biti ocenjene lastne slabosti pri gospodarjenju. Analize gospodarjenja pa morajo biti pripravljene tudi tako, da bo možno iz njih ocenjevati in ugotavljati ne le dosežene rezultate gospodarjenja v primerjavi s preteklimi obdobji, z drugimi dohodkovno povezanimi temeljnimi organizacijami združenega dela ter s povprečjem panoge, ampak tudi izvajanja sprejetih razvojnih načrtov ter ocenjevati vzroke ter posledice za neizpolnjevanje nalog in obveznosti, sprejetih v planskih dokumentih, pri tem pa ugotavljati odgovornost posameznih struktur za neizpolnjene naloge in obveznosti. In kakšna naj bo analiza gospodarjenja? URESNIČEVANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI Leto 1978 predstavlja žc tretje leto uresničevanja sprejetih srednjeročnih razvojnih načrtov, zato je ob obravnavanju zaključnih računov potrebno v vsaki samoupravni sredini temeljito oceniti v kakšni meri se planska predvidevanja uresničujejo. Takšna analiza je potrebna za triletno obdobje in posebej za uresničevanje planskih ciljev v letu 1978. Kritično je potrebno oceniti predvsem doseganje temeljnih ciljev opredeljenih na začetku leta, ugoto- viti vzroke za morebitna odstopanja, morebitne korekcije planov med letom in razloge, zaradi katerih je bila korekcija izvršena. CELOTNI PRIHODEK, OZ. DOHODEK Pri tem je potrebno analizirati strukturo celotnega prihodka po posameznih elementih, ugotoviti razloge povečanja, oziroma zmanjšanja celotnega prihodka in dohodka; posebno pozornost je treba nameniti zlasti notranjim vzrokom. V primeru nedoseganja predvidenega celotnega prihodka oziroma dohodka je potrebno nakazati možne rešitve za odpravo vzrokov, ki so pogojevali takšno stanje. Nadalje je potrebno ugotoviti, v kolikšni meri je povečan celotni prihodek oziroma dohodek rezultat boljše organizacije dela življenjskih in delovnih pogojev, povečanega fizičnega obsega proizvodnje, večje produktivnosti, boljše prodaje, povečanje cen, izjemnih ugodnosti na tržišču in podobno. Pomembno je ugotoviti, kako se uveljavljajo dohodkovni odnosi, zlasti odnosi pri ugotavljanju udeležbe v skupnem prihodku oziroma dohodku ter v kakšni meri je izvedeno povezovanje proizvodnje in trgovine. PORABLJENA SREDSTVA Z vso pozornostjo je treba analizirati strukturo porabljenih sredstev, pri čemer naj se posebno pozornost nameni amortizaciji in materialnim stroškom. Nujno potrebno je kritično oceniti gibanje in strukturo materialnih stroškov, analizirati vzroke njihovega morebitnega povečanja in ob tem obravnavati in se opredelitvi za ustrezne ukrepe varčevanja za znižanje vseh stroškov poslovanja. RAZPOREJANJE DOHODKA Nujno je ugotoviti, v kakšni višini je bil ustvarjen planirani dohodek in kako se v skladu s planskimi cilji razporeja za posamezne namene kot: skupno porabo, splošno porabo, obveznosti do delovne skupnosti skupnih služb, pospešeno amortizacijo, ostale obveznosti iz dohodka, izjemni dohodek, čisti dohodek. Kritično je potrebno oceniti odmike tako od planirane strukture razporeditve, kakor tudi višine za posamezne namene in pri tem ugotoviti vzroke, ki so vplivali na takšno razporeditev in istočasno predlagati ustrezne ukrepe. Pri analizi razporejanja dohodka je potrebno med drugim tudi kritično oceniti realizacijo programov tako samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi delovne skupnosti skupnih služb, upoštevaje višino sredstev, ki jih delavci namenjajo za te potrebe. (konec prihodnjič) Zaradi eksaktnosti v EXACT Vsekakor že samo dejstvo, da je naš IKM postal kot edina organizacija izven zahodnoevropskega gospodarskega trga član mednarodne organizacije EXACT pomeni izjemno priznanje! Kaj je to EXACT? — smo sicer v našem razgovoru s profesorjem Francem Mlakarjem pred nedavnim sicer že pisali, vendar zaradi sedanje aktualnosti ponovno navajamo nekaj zanimivosti o tej mednarodni organizaciji, ki so jo ustanovile pred desetimi leti proizvajalke elektronskih in podobnih naprav z namenom, da bi si posredovale preverjene podatke o preskusih ustreznosti elementov elektronskih naprav. No, poleg zahodnoevropskih tvrdk so v ta organizem vključene tudi nekatere najbolj znane tvrdke izven Evrope — na primer iz Kanade in Japonske. Zaupno delo, ki ga opravljajo, je preizkušanje vseh elementov elektronskih naprav v enem izmed laboratorijev, ki so vključeni v ta sistem. Preizkus enega velja tudi za vse in je nekakšno mednarodno jamstvo. Zato je toliko večje priznanje, če je bil zdaj naš inštitut po skoraj dveh letih prizadevanj, tudi dejansko sprejet v ta krog in potrjen kot priznano preskuše-vališče. Ni odveč, da se pri tem spomnimo tudi na dodatne dolžnosti, ki so zaupane našemu inštitutu, saj je bil pred nekaj leti pooblaščen od pristojnih organov JLA za preizkuševalca elementov elektronskih naprav in za preverjanje merilnih instrumentov, podobno kot je že nekaj let tudi vpisan kot arbitražna kontrolna inštitucija za podobne aparature na naših ladjah. Če bi se posebej ustavljali pri vprašanju, kako je inštitut postal član EXACT, bi omenili, da je EXACT pred zaključkom leta 1978 neuradno poslal v Ljubljano svojega predstavnika dr. Feldmana, ki je strokovno pregledal naše laboratorije. Šele po njegovem pozitivnem mnenju o sposobnosti naših laboratorijev, smo dob ih pismeni pristanek za članstvo. To je bilo vsekakor vidno priznanje naši sposobnosti tudi v mednarodnem svetu. Gotovo pa je bil to le zaključek daljše akcije, kajti o članstvu Inštituta za kakovost in metrologijo v EXACT smo v Iskri že dolgo časa razmišljali. Naša trgovska predstavništva, kot tudi strokovnjaki na področju kakovosti, so se že dolgo zavzemali za to, da bi prišli do podatkov o drugih proizvajalcih in da bi vzporedno oddajali podatke o naših izdelkih v mednarodno banko podatkov. Pri tem gre nedvomno največja zasluga za sprejem v EXACT prav osebnemu prizadevanju individualnega poslovnega organa IKM prof. Franca Mlakarja, ki se je v to akcijo vključeval z veliko osebnega truda in strokovnega znanja. Tu pa se je, razumljivo, po drugi strani, poleg Iskre kot tvrdke in inštituta IKM še posebej uveljavil tudi osebni ugled prof. Mlakarja na področju preizkušanja kakovosti. Mak Sindikat mora biti revolucionaren „Letos bomo dali še več poudarka izobraževanju delegatov, da bomo dosegli tako raven, da bomo kos vse večjim zahtevam, ki so jih pred sindikate postavili kongresi sindikatov in ZK. Več revolucionarnosti mora biti v nas, če hočemo biti družbenopolitična gonilna sila v združenem delu.“ Tako mi je povedal predsednik tovarniške konference sindikata v IEZE Lojze Šarlah, ko sva govorila o tem, kakšne načrte ima konferenca sindikata v letošnjem letu. Sicer pa je preteklo leto 1978 potekalo v neprestanem vrenju ob kongresih. Poleg tega so bili sindikalni tokovi preusmerjeni v bistvo družbenopoU-tičnega dela in tako so dobili nove, zahtevnejše naloge .Predvsem soosnovne organizacije sindikata v IEZE lani posvetile mnogo časa in truda študiju kongresnih dokumentov. Spremljali so kongrese ZK in sindikatov. Po sprejetih sklepih in zaključkih pa so se lotih uresničevanja novih nalog in smernic, ki so jih sprejeli delegati. Poleg tega so sindikalne organizacije nosile vso težo sprejemanja novih samoupravnih aktov v domačih TOZD, v delovni organizaciji in SOZD Iskra. Ob sprejemanju samoupravnih sporazumov, prilagojenih zahtevam Zakona o združenem delu, na ravni DO in SOZD je bilo mnogo predlogov, sprememb in prilagoditev. Javno razpravo je vodil sindikat zelo uspešno. Poleg tega so v IEZE v vseh TOZD po polletni javni razpravi sprejeli statute TOZD in delovne organizacije IEZE, pol tega pa še Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih po TOZD. Že s tem je bilo opravljeno veliko delo, ki daje osnovo za uresničevanje Zakona o združenem delu. „S tem pa še ni nič končanega", pravi Lojze Šarlah, »pravo delo se začenja šele z uresničevanjem sprejetih dokumentov." Večjo skrb bodo letos posvetili tudi družbenemu in osebnemu standardu delavcev. Tako bodo že v prvem četrtletju razčistili s SOZD vprašanje letovanj delavcev in oblike ter nove možnosti v letu 1979. Sicer pa so na tem področju naredili sindikati po TOZD mnogo že v preteklih letih. Tako imajo v Magnetih in Šentjerneju m še v nekaterih TOZD lastne prikolice, ki jih parkirajo poleti na morju in to po možnosti vsako leto v drugem kraju, daje izbira čimbolj pestra. Tudi športa ne zanemarjajo. Tako so lani pripravih zimske igre IEZE, poleti srečanje vsega kolektiva delovne organizacije v Šentjerneju, sodelovali so na „Iskriadi“ in dnevu Iskre v Škofji Loki, v začetku februarja pa pripravljajo zimske igre IEZE nad Trbovljami. Osebni dohodki so pravtako skrb osnovnih organizacij sindikata. Skrbijo tudi za standard na delovnem mestu, za delovne pogoje in tople obroke, poleg tega so sodelovali tudi pri urejanju prevozov zlasti v Stegnah. Posebej sem vprašal predsednika Šarlaha, kako so se znašli v novih pogojih dela po kongresih. „Kar dobro, kot vidite iz povedanega. Enoletno delo in izkušnje so dragocena pridobitev. Ob tem pa, žal, ugotavljamo, da smo še vedno kadrovsko prešibki, da manjka razgledanosti in poglobljenega pristopa k uveljavljanju delegatskega sistema in Zakona o združenem delu. Zato bomo dali letos še vse več poudarka izobraževanju. Organizirali bomo lastne seminarje za delegate s pomočjo Delavske univerze in zunanjih predavateljev. Mislim pa, da je že čas, da bi tudi v SOZD kaj ukrenili v to smer! Mirovati ne smemo! Nasprotno! Postati moramo še bolj revolucionarni, ker le to nam jamči, da bomo dosegli zastavljene Požar v Zmaju Lani smo z velikim zadovoljstvom poročali, da so v Zmaju uspeli sami konstruirati in izdelati avtomatizirano napravo za proizvodnjo ploščatih baterij. Napravo so dolgo časa preiz-kušali, prilagojevali posamezne stopnje avtomatiziranega procesa, dokler jo niso kmalu po presehtvi v nove prostore na Stegnah vključili v redno proizvodnjo. Toda, »nesreča ne počiva in pride prav takrat, ko je zadrega največja". Tako je bilo tudi lani proti koncu leta. Okrog polnoči je namreč izbruhnil požar pri novi avtomatski napravi. Gorelo je pravzaprav v bližnjem kotlu, kjer se tah zalivna smola, le-ta pa po cevi odteka k stroju, kjer polni baterijske vložke. Na srečo je bila intervencija poklicnih gasilcev pravočasna. Uspeli so zadušiti plamene šele potem, ko so gasilci pokrili kotel s pločevino. Posebna komisija je preiskala celoten primer in ugotovila, da je pričelo goreti zaradi napake pri električnem stikalu na komandni plošči, ki ureja ogrevanje v kotlu. Stikalo je bilo sicer Zaradi lastne varnosti Poslej se bomo pojavljali na vratih naših ustanov in obratov z osebno značko na prsih, kar ne bo samo naša posetnica, ampak tudi jamstvo za našo splošno ljudsko varnost. V nekaterih drugih organizacijah pri nas, konkretno v armadi in na letališčih so, podobno kot imajo take značke tudi drugod po svetu, le-te že uvedli. Ker pa je Iskra ne le zelo pomembna industrija, ampak v marsičem ključno vozlišče naše ljudske obrambe in mnogih zaupnih samoupravnih dogovorov, je bil vsekakor nujen sklep, da se takemu sistemu pridružimo tudi mi v SOZD Iskra. Morda smo se, če gledamo iz varnostnih vidikov, za ta sistem odločili že malce pozno. Iskra je tudi na področju ljudske obrambe in samoupravne ureditve uredila samoupravne dokumente in v njih postavila varnost družbene imovine in delovnih pogojev pred zunanjimi oblikami dejavnosti vidno mesto. Vse to je še kako potrebno, saj naša varnostna kultura še ni dovolj razvita in še tudi ne dovolj poudarjena. Menimo, da je treba pristop k nalogam varovati z odločnimi in urejenimi sredstvi. Ena izmed oblik je gotovo nošenje legitimacij. S tem želimo preprečiti — glede na to, da je naša hiša zelo velik- neurejeno in nekon-trohrano gibanje v objektih Iskre kot celote. S tem rešujemo delovno disciplino, poostriti pa bo treba tudi odgovornost za to, kaj smejo naši obiskovalci izvedeti o naših poslovnih tajnah in kdo take informacije sme dajati. Seveda smo nov ukrep sprejeli tudi zaradi kriminalnih dejanj, sabotaž, ali diverzij, ki so v nekaterih primerih zaradi nevzgojenosti na tem področju pa tudi zaradi neosveščenosti nekaterih, še vedno možna. Pravilnik o uvedbi in obveznem nošenju značke bo izdan, oz. je začetek konkretiziranja naših samoupravnih aktov s področja ljudske samozaščite. Verjetno bodo tudi tokrat nekateri imeU pomisleke, tako zaradi vloge, kot zaradi pomena te značke, kot tudi zaradi potrebe po izvajanju obveznosti s področja družbene samozaščite. Zato jih bomo morali seznaniti s tem, daje družbena samozaščita pravica in odgovornost delovnega človeka. Kar zadeva značke, pa naj povemo še to, da bodo ozadja fotografij obarvana z različnimi barvami, vsaka barva pa bo pomenila točno določena pooblastila. Tako se bodo zvrstile modra barva, ki bo pomenila najširša pooblastila, pa zelena, rdeča, rumena, oranžna in bela, pač po kategorijah, glede na delovne zadolžitve, začetek zaposhtve, glede na člane naše SOZD Iskra kot tudi glede na tuje državljane. Komisija za pripravo osnutka je izdelala predlog, ki ga bodo morali sprejeti vsi pristojni organi. V nekaterih organizacijah bo seveda, nova oblika zaživela prej — v poslovnem centru Iskre v Ljubljani bo začela veljati že sredi letošnjega leta, v drugih pa kasneje. Gotovo pa je, da bo značka, ki jo bomo nosili pripeto na prsih, lep predstavitveni znak v vsakršnih stikih, ki jih moramo imeti pri svojih vsakdanjih delovnih nalogah in opravilih. Mak izključeno, vendar pa je bil kontakt neprekinjen, zato je električna energija še naprej ogrevala smolo v kotlu. Pregreta smola je začela kipeti, zaradi uničene izolacije na električnih vodih pa je nastal kratek stik in požar je izbruhnil. Sama avtomatizirana naprava niti ni bila prizadeta, več je bilo pregretih in osmojenih delov. Te so prizadevni strojniki hitro zamenjali in odstranili sledove požara, ki so bili večji zaradi gašenja, kot zaradi gorenja. Po štirih dneh zastoja so napravo spet pognali in od tedaj je vključena v redno proizvodnjo. Naglica je bila pri tem res potrebna, saj smo prav sedaj sredi prodajne sezone za tovrstne baterije. Vsi delavci Zmaja pa so tudi nesebično priskočili na pomoč. Na predlog družbeno političnih organizacij so sklenili, da bodo en dan dela namenih za kritje te škode. Delali so tako minulo soboto. Požar v Zmaju, o katerem priča samo še nekoliko zakajen strop v proizvodni hali, prehaja počasi v pozabo, velja pa naj za resno opozorilo, da previdnost in kontrola pri delu nista nikoli odveč. Marjan Kralj Delajmo tudi za naše otroke 6 Zdaj, ko so novoletne zabave že daleč za nami, pa tudi ne vselej lahki obračuni lanskega leta, zdaj, ko smo začeli sestavljati že načrte za delo v novem 1979. letu, bi bilo najbrž prav, če že takoj januarja ugotovimo, da smo letošnje leto po vsem svetu razglasih za mednarodno leto otroka. Verjetno je tudi res, da je takih in podobnih mednarodnih manifestacij že veliko in celo preveč, kajti v večini primerov ostajamo le pri besedah, v dejanjih pa prispevamo zelo malo. Bo mar tudi z letošnjim letom otroka podobno? Ali pa bomo skupno z OZN in našim jugoslovanskim odborom toliko bolj trdno sklenili, da bomo to leto obeležih dejansko z delom v korist otrok. Taki pobudi bi se gotovo pridružili vsi delovni ljudje naše združene delovne organizacije, še prav posebej vse žene in matere; temu cilju želi prispevati tudi naše pisanje. Katera so dejanja, ki koristijo otrokom, je seveda zelo široko vprašanje. Lahko bi začeli pri najbolj konkretnih ukrepih za zaščito matere pri delu, zavzemanju za njeno enakopravnost pri nagrajevanju in študiju, v izboljšavi njenih socialnih pogojev in otroškega varstva, v zagotavljanju kakovostne# I y in brezplačnega zdravstva za otroka,' skrbi za čas nosečnosti in pogoj1 poroda, v ureditvi ustreznih stanovanj V skih razmer, dovolj nizkih cenah # nato osnovna, otroku predvsem potrebi P°gc živila, kot so mleko, maslo, kruli se n sadje in zelenjava, v zagotavljanj1 Velik dobrega šolstva in dobre vzgoje, zdtf ^°dr vega razvedrila in kulture, ki dviga, n( kure pa pobija, s polno zaposhtvijo mladi! Jodi doma, ne na tujem. Seveda pa zadev5 se d-koristi otroka v posrednem smisl* vanj< tudi vse, kar zadeva vprašanja blaginjc 2aht napredka in miru v svetu sploh. Koli je ni kokrat so doslej globoko prizadet* Vami prav matere protestirale proti vojnam °d n ki so jim jemale otroke. . Pa ji Če bi pogledali vse te probleme » ^osi blizu, bi si morali tudi priznati, & Vend sami večkrat ne storimo vsega, kar b Potr lahko za svoje otroke, za njihovo tf sred; lesno in duhovno zdravje. Vsaka dm lahk žina se sicer običajno z otroci ponaš3 velik toda zaradi nezrelosti, malomarnost' tudi utrujenosti in prezaposlenosti staršij' smo prepogosto otroke zanemarjajo. Ži' glavi Ijenjska raven in udobje še ni v s3 no Kolikokrat otroka raje prepustirU* Pečr vsakovrstnim programom televizor)3 namesto da bi se mu posvetih. Kaki Če pa govorimo, da moramo tu,TV nad milij Ki INDUSTRIJA izdelkov za široko potrošnjo Izvoz se povečuje # 1,’ Of lflj ^ svetu se vse bolj uveljavlja med-z- Orodna delitev dela, ki je že danes jfl’ Pogoj za ekonomično proizvodnjo, saj lltl; ®.mnogokrat lahko doseže samo z n]1 Veukimi serijami dovolj nizko proiz-Ifl vodno ceno, ki potem omogoča kon-vU^en^ni nastop na tržišču. Pri proiz-dii' °dih Za široko potrošnjo pa je ta nuja ev< e dosti bolj prisotna, kajti povpraše-isl» vanje kupcev in pritisk konkurence nji Zahtevajo neprestano prilagajanje, ki ol> Je navadno povezano z velikimi teža-iet1 vanu za proizvajalce, ali bolje rečeno # °d njih se zahtevajo veliki izdatki. Te , Pa je navadno velUcokrat najlažje pre-» mostiti z mednarodno delitvijo dela, h en<^ar je za Prožno vključitev vanjo r P°trebno zagotoviti zadostna devizna redstva. To pa marsikdaj ni tako v v °' ^ Široka potrošnja vlagajo g tud^ naPore v tem 5171 *slu hi rezultati šil smo Kakšno je razmerje med uvozom in izvozom? „Kot smo že v začetku omenih se vsi zavedamo, da je razkorak med uvozom in izvozom potencialna nevarnost za vsako TOZD. Ta razkorak smo v preteklem letu skušali zmanjšati, vendar je to proces, za katerega bomo potrebovali še nekaj časa. V letošnjem letu bomo dali na trg nove izdelke iz lastnega razvoja in se tako rešili spon, ki nas vežejo s kooperacijskimi partnerji pri nastopu na tretjih tržiščih. Kako ste pa zadovoljni s strukturo proizvodov, ki jih izvažate? S to strukturo nismo povsem zadovoljni. Izvažamo namreč predvsem elemente in gotove izdelke, medtem ko znanja skoraj nič. Naša težnja je okrepiti predvsem izvoz znanja in gotovih izdelkov, saj se trg za tovrstno prodajo vse bolj odpira in je tudi povpraševanje po njih vedno večje.“ Kako je z regionalno usmeritvijo izvoza? „V preteklem letu smo pri izvozu dosegli naslednja razmerja: izvoz v DDR predstavlja 10 %, v SEV gre 20 %, na vse ostale pa odpade 70 % našega izvoza. Taka regionalna usmeritev seveda še ni tista, ki jo želimo in ki smo si jo začrtali v Iskri. Vendar že letošnje leto prinaša v to strukturo znatne INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV OTOCE Delni zbor — uspešna oblika dogovarjanja V tovarni merilnih instrumentov v Otočah imajo veliko izkušenj z organiziranjem odločanja na delnih zborih delavcev. Razmišljanja o tem je v zadnji lanski števUki glasila te temeljne organizacije objavil Jože Pogačnik. Povzetek njegovega prispevka objavljamo in pričakujemo, da bomo kakšen sestavek o izkušnjah s tega področja prejeli tudi iz ostalih temeljnih organizacij DO Iskre Elektromehanike. ti t A- liaPU1C v lem M1UMU Ul icz,uivavi Sj; Uai kažejo, da niso neplodni. O njih Ži< Se P0g°valjali s pomočnikom glavnega direktorja za zunanjo trgovi-2° Do Široka potrošnja Antonom $ Utajen,. mi fevo" f10 v *etu Pk" ieni lanskem letu smo ta plan rahlo del Pregli. Načrtovali smo 11,3 milijo-:># a°v dolarjev, dosegli pa 11,8 milijo-[efli j dolarjev izvoza. Ta presežek plana n K y Pl°d naporov, ki so jih posamezne ;tri( 1UZD vložile, da bi si ustvarile nujno sak* !?otrebne devize. Za lažjo oceno teh li .Porov, bi morda podali sliko našega ira' IZV(?Za v zadnjih nekaj letih. l0st 1975 smo ustvarili izvoza za /A leta 1976 za 8,9, leta 1977 za 8,4 ej iln *ani za 11,8 milijonov dolarjev. ,ggj Iz teh podatkov lahko vidimo, da Poslovanje po načrtu rod ^eda zelo ugodno. ' 1 Za letos načrtujemo povečanje Anton Pečnikar. spremembe. Predvsem se bo okrepil izvoz v države v razvoju. Tu bi omenil predvsem prodajo TV sprejemnikov v Irak.“ Kakšen delež predstavlja mednarodna delitev dela v celotnem izvozu? „V letošnjem letu smo 70 % izvoza uresničili v okviru kooperacij in le 30 % je čistega izvoza. Kot vidite, kaže delež kooperacije na izredno močno povezavo naše DO z inozemskimi partnerji. Ta način sodelovanja nameravamo tudi v prihodnje razvijati, vendar se bo delež kooperacije v celotnem izvozu zmanjšal. K temu težimo zato, ker nam omenjenih 30 % čistega izvoza ne zadošča za pokritje potreb po repromaterialih iz uvoza.“ Boris Čerin ..ANTENE" VRHNIKA Zbor delavcev celotne TOZD Instrumenti največkrat ni dosegel svojega namena. Razprave, dodatnih predlogov in pripomb skorajda ni bilo. Tako smo sprejemah pripravljene predloge in gradiva, kakršna so nastala v strokovnih službah. Nekateri sploh niso slišali, drugi niso poslušali ali pa so le pasivno spremljali dogajanje. Marsikdo je raje razpravljal drugje, v manjšem krogu, kjer ni možno vplivati na samoupravne odločitve. Umestnih pripomb je škoda, napačni zaključki pa lahko povzročijo celo negativno in neupravičeno reakcijo. Vse to je treba upoštevati že pri pripravi zborov. Posebno strokovnim službam, ki gradiva pripravljajo, ne sme biti vseeno ali so pripombe ali ne. Materiali, ki so namenjeni delavcem morajo biti del njih samih. Upam, da smo z zadnjimi delnimi zbori naredili korak naprej v obveščanju, razčiščevanju nejasnosti in poglobljeni razpravi. Povečalo se je število razpravljalcev. Ali so bili morda prav zadnji samoupravni akti tisti, ki so nas razgibali, kljub obširnemu gradivu? Sta bila oblika in način dogovarjanja bližja nam delavcem kot dosedanje? Menim, da lahko le v manjših skupinah, kjer se delavci med sabo dobro poznamo in nam ni težko povzdigniti glasu, spre govorimo o svojih pripombah v pre prostem tonu. Delovanje manjše sku pine je uspešnejše, razprava v njej mora biti sproščena, primerna delovni sredini, da je lahko sklepanje uspešno in enotnejše. Če bi strnil vprašanje razprave z dosedanjih delnih zborov, lahko ugotovim, da se v razpravah približujemo stilu pogovora. Vendar tudi takšen razgovor zahteva disciplino delavcev, udeleženih v zboru. Pripomba gre vprašanjem, ki se ne nanašajo na obravnavano temo in nepravilnemu vključevanju v razpravo. Če hočemo doseči aktivno samoupravno odločanje, se moramo še bolj angažirati. Le tako lahko pričakujemo višji nivo samoupravljanja s polnim interesom in prispevkom vseh članov naše delovne skupnosti. Mislim, da je bilo o obveščanju in razpravi zdaj namenjeno največ pozornosti, če pa nismo dovolj motivirani in prizadevni, tudi enostavna in razumljiva informacija ne pade na plodna tla. Jože Pogačnik zav5 ■ ,Ld letos načrtujemo povečanje za ieni • 0°rIh 50 % kar bi pomenilo 18 milijonov dolarjev, izvoza, it °d naših prizadevanj v tej en ^neri je vsekakor želja vseh TOZD, da —, 1 čim prej prišle do stabilne osnove Za nemoteno proizvodnjo, ki pa je možna le ob zadostnem ustvarjanju nujno potrebnih deviz za uvoz repro-j^terijala. Vse se zavedajo, da so časi, je bilo mogoče računati na pomoč ^ge TOZD, ki je imela višek deviz, ^nili in da je edina rešitev v dovolj Velikem lastnem izvozu.“ m ih n- >v še . v )0 rije 10 is Še ti, er ni, cij ije iki in rjo ru- nje ;eh ni- lo- ga- :ga ije; naj za pe bi lak so posamezne TOZD udeležene v skupnem izvozu DO? . ,V naši DO imamo 4 „miljonarje“, J:0 je tiste TOZD, ki imajo nad miljon °larjev lastnega izvoza. Le-te hkrati U(Ii izvršujejo več kot 96 % celotnega tiv°za DO DP. Tako lahko vidimo: TOZD Izvoz v milj. dolarjih 1977 1978 Elektromotorji 4,4 5,2 ^Pržan 2,2 3,3 IpA Reteče 1,1 1,1 ^ntaža Sp. Idrija 1,7 D zgornjih rezultatov lahko tudi razberemo, da so bili „Elektro-motorji“ iz Železnikov naš največji Voznik, da pa „TV Pržan“ najhitreje Prrvečuje izvoz. . .Planske številke za leto 1979 ka-Zejo še večjo stopnjo rasti izvoza, saj »TV Pržan“ načrtuje nad 5, Železniki nad ? in Montaža — Sp. Idrija 2,5 bilijonov dolarjev." Kratek pregled čez tričetrtletno poslovanje nam je podal direktor „Antene“ Vrhnika Viktor Mramor. »Letošnje leto smo začeli dobro, saj smo plan redno dosegali. Precej težav pa smo imeli z raznimi uvoženimi in deloma tudi z domačimi materiali in kooperanti. Večjih nihanj v proizvodnji ni bilo, so pa prej navedene težave precej obremenjevale proizvodnjo, ki smo jo morali prilagajati danim materialom — se pravi, delali smo tisti proizvod, za katerega smo imeli material. Nepredvideno preorientiranje pa seveda nekoliko zavira produktivnost. Nadalje smo v tem času imeli tudi manjši investicijski program. Dotrajana oprema nam je namreč povzročala težave zaradi katerih je prihajalo do izpadov in do dragega vzdrževanja. Šli smo v investicije, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravile in nam hkrati povečale proizvodnjo. Zbrali smo 5 milij. din. Od tega je bilo 2,34 milj. din kredit LB, 1,4 milj. komercialnih kreditov in en milijon naše udeležbe. Ta oprema prihaja postopoma, tako, da jo bo nekaj prišlo šele do prve polovice prihodnjega leta. *>l Vletošnjemletu smo v sodelovanju z s,Elektromotorji" Železniki začeli z montažo elektromotorjev. Oni nam dobavljajo statorske in rotorske pakete, gredi in odlitke, mi pa izvršimo navijanje tuljav, vbrizgavo rotorske gredi vrotorskipaket in mortfažo. V ta namen smo zaposlili 24 novih delavcev. Skratka plan smo izvršili s 102 %, kar pomeni 18 % povečanje glede na leto 1977. Tako je tudi ocena za celo leto lahko ugodna in smatramo, da bo plan na koncu leta ravno tako nekoliko presežen. Potem je tu še prodaja, ki se je razen v poletnih mesecih ko je malo zaostala, odvijala po planu. V prvih 9 mesecih smo vključno s proizvodnjo elektromotorjev izpolnili 81 % celoletnega plana, kar je povsem ugodno. V zadnjem četrtletju pa predvidevamo še uspešnejšo prodajo. Imamo pa seveda tudi nekaj problemov. Tu bi omenil predvsem pomanjkanje kadra s srednješolsko izobrazbo strojne smeri, ki ga potrebujemo za tehnološko in raziskovalno delo. Ravno tako nas tudi bremeni zviševanje cen surovinam, kajti še vedno nismo dosegli povečanja cen naših izdelkov (imamo vlogo, ki do tega trenutka še ni bila rešena), čeprav, kot rečeno, so se cene surovinam med celim letom zviševale. Boris Čerin Socialna politika v letnem načrtu V zadnjih dneh decembra sta poslovni odbor in delavski svet Elektromehanike v Kranju obravnavala letni program izvajanja srednjeročnega načrta delovne organizacije za obdobje 1976-1980 v 1. 1979. Program vsebuje le nekaj elementov širše pojmovane socialne politike, kot npr.: stopnja zaposlovanja, del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo i. dr. Zato moramo biti pozorni na tisto sklepno ugotovitev, ki pravi, da je za uspešno izpolnitev predvidenih ciljev treba »nadaljevati z izdelavo oz. dopolnitvami sistema planiranja in da je v ta namen treba izdelati programe vseh aktivnosti na področju planiranja za 1. 1979 do konca leta januarja". Ta sklepna ugotovitev vendarle nakazuje možnost, da bomo že v planu za 1. 1979 videli tiste elemente, ki dajejo celovitejšo podobo socialne politike. To upanje je osnovano tudi na ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA Kritično o številnih vprašanjih Izvršni odbor osnovne sindikalne 0r8anizacije v zunanjetrgovinski te-l^ljni organizaciji v Iskri Commerce Ie Pred dnevi izredno kritično spre-8°voril o različnih področjih delo-Vanja sindikalne organizacije in drugih ?r8anov. Med bolj kritične probleme j® uvrstil zlasti način, kako so v tem kolektivu obdarili otroke ob prazno-Vauju Dedka Mraza, problem prehrane ! [TV, ki ga kljub dogovorom kolektiv skre Invest servisa še ni začel reševati, P3 vprašanje uporabe skupnih prosto-[,0v v stolpnici, kot npr. vhodne avle, uela dvorane družbene prehrane v K-2 "U- Nadalje je Izvršni odbor ugotovil, da je čakalna doba za zobozdravnika predolga in da pacienti preko kadrovske službe ne dobijo ustreznih informacij. Seveda pa na tej 15. seji niso imeli le »črne" problematike. Med drugim so se dogovorili, da bodo imeU v ponedeljek, 22. januarja krvodajalsko akcijo, komisijo za šport so zadolžili, da mora v najkrajšem času pripraviti dokončen predlog za smučanje na Kaninu, obširno so spregovorili o delu komisij in reševali kadrovska vprašanja, beseda je nanesla tudi na različne zadolžitve, največ pozornosti pa so vsekakor namenili vlogi sindikata pri kadrovanju za vodilne in vodstvene delovne naloge in opravila. Prav o tem slednjem bomo v našem tedniku še obširneje pisali, zlasti pa po bližnjih sejah delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ter delovne organizacije Iskre Commerce kot celote. LD ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ objavlja prosta dela in naloge v razvoju in proizvodnji novega telekomunikacijskega sistema, in sicer iz področij: — mikroprocesiranja — multiprocesiranja — medprocesorskega komuniciranja — komuniciranja človeka s sistemom — podatkovnih baz — programiranje sistemov v realnem času — razvoja digitalnih in analognih vezij — PCM komutacije — digitalnih integriranih telekomunikacijskih sistemov — digitalnega procesiranja signalov — zajemanja in komutacije podatkov — teorije diskretnih sistemov, zanesljivosti, čakajočih vrst in prometa — planiranja, organiziranja in koordiniranja vseh faz proizvodnje novega telekomunikacijskega sistema — projektiranja in razvoja kompleksnih preskusnih sistemov — razvojnih nalog s področja filozofije preskušanja — raziskovalnih del $ področja zanesljivosti in sistema vzdrževanja. Za opravljanje naštetih del potrebujemo: — doktorje in magistre elektrotehničnih, matematičnih in fizikalnih znanosti — diplomirane inženirje elektrotehnike, računalništva, telekomunikacij, industrijske elektronike, fizike in matematike — diplomirane ekonomiste in ekonomiste — inženirje elektronike — elektrotehnike, šibki tok. Za vsa dela so zaželjene ustrezne delovne izkušnje, kandidate brez prakse pa bi zaposlili na pripravniških delovnih nalogah. Novim sodelavcem nudimo: — strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi in produkcijskimi institucijami — stimulativno nagrajevanje glede na zahtevnost in obseg opravljenega dela — pri reševanju stanovanjskih problemov nudimo pomoč s krediti, z najemniškimi stanovanji in pomoč pri iskanju lokacij za individualno gradnjo. Vsi zainteresirani kandidati lahko vsak dan dobijo ustrezne informacije o delu in delovnih pogojih, vključno z ogledom tovarne v tehničnem razvoju tovarne ATC ali v kadrovski službi Iskre Elektromehanike Kranj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj, z oznako „za TOZD ATC,". treh sestavinah sklepa DS o potrditvi letnega programa srednjeročnega načrta delovne organizacije v 1. 1979: — da je bilo dano soglasje stališčem sindikalne konference delovne organizacije, ki govorijo tudi o družbenem standardu — da so bili sprejeti tudi vsi predlogi poslovnega odbora, med njimi tudi tisti predlog, ki zahteva vključitev elementov socialne poUtike v plane in — da morajo biti vsi popravki plana opravljeni do konca februarja 1979, s čimer tudi čas ne bo mogel biti izgovor. Oglejmo si najprej stališče sindikalne konference delovne organizacije: »Predlagamo, da se v naslednjem obdobju v plan investicij nameni določena sredstva za potrebe družbenega standarda zaposlenih. Pri tem nas vodi misel, da smo glede na pomanjkanje denarnih sredstev za investicije v preteklih letih zapostavljali to vprašanje, ki pa se še kako odraža tudi pri rezultatih dela". Ugotovitev poslovnega odbora pa je takale: »Ugotovljeno je, da plan ne zajema elementov socialne politike in družbenega standarda in je zato potrebno, da se v plane za naslednja leta ta dva elementa tudi upoštevata". Upam, da sta obe formulaciji le slu čajno taki, da poudarjata naslednje obdobje in da to v prvem primeru ne pomeni naslednje obdobje po letu 1979 ter da v drugem primem to pomeni za naslednja leta, vključno z letom 1979. In še zaključek. Preteklo leto smo se na temelju študije o socialni politiki in socialnem razlikovanju v občini Kranj le malo bolj razgibano dotikali socialne politike v naši delovni organizaciji. Zato ne bo o. ec, bomo v obdobju do konca febr rarja i še vzeli v roke zaključke porv jtovanja ki je bilo dne 26. septembra lani tv pobudo sindikalne konference, d' vne organizacije. Točka 1 zal: kov namreč glasi: »Socialna politi! nora postati element zavestnega črto-vanja in vsklajevanja akcij pri jenem izvajanju. V samoupravnih odnosih mora postati tudi del samoupravnih oblik načrtovanja gospodarje-na in sestavni del poslovne politike .,." P. P. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE V SREDO NA SEJAH ZBOROV Zapora prometa SKUPŠČINE OBČINE KRANJ se ni obnesla Vsi trije zbori skupščine občine Kranj so na svojih sejah v sredo, 17. januarja obravnavah predlog odloka o ureditvi prometa v delu mesta Kranja. Ta odlok ureja cestni promet v starem delu mesta Kranja, ki obsega Maistrov trg, Prešernovo ulico, Titov trg, Poštno,Tavčarjevo.Reginčevo, Tomšičevo, Jenkovo, Cankarjevo, Vodopivčevo ulico, Trubarjev trg ter cestni promet na Trgu revolucije in Na skali. Lega starega mestnega jedra Kranja med kanjonoma Save in Kokre je glede prometa zelo problematična. Dokler ni bil 1961 zgrajen most preko Kokre v Poštni ulici, je bilo z motornim vozilom možno priti v mesto le s severa. Z mostom se je vzpostavila prometna smer preko Maistrovega trga, Prešernove ulice, Titovega trga in Poštne ulice. V mestu je začel naraščati tranzitni promet zaradi izgradnje stanovanjskih sosesk Vodovodni stolp, Zlato polje in Planina. Ta povezava preko centra mesta je najkrajša in jo občani največ uporabljajo. Leta 1970 je dnevno prevozilo Prešernovo ulico 6626 vozil, leta 1977 pa že 12.197 vozil, ali 96 % več. Stari del Kranja je bil pozidan že v srednjem veku in je do danes ohranil bistvene značilnosti, še zdaj je ta del trgovski in kulturni center mesta. Stanovanjski značaj je ostal neizpre-menjen, enako turistični del, zasledimo lahko celo vračanje trgovine. Tak značaj mestnega jedra je ob izredno hitri rasti motorizacije v zadnjih letih pripeljal do zasedanja vseh razpoložljivih površin s parkirnimi prostori. Vse stranske ulice in vsi trgi so postali parkirišča. V tem delu mesta je bilo v zadnjem času označenih 210 parkirnih mest, parkiranih vozil pa je bilo v dnevnem času veliko več, zato so razmere postale nevzdržne. Gradnja novih parkirnih površin v centru mesta in neposredni okolici je bila v zadnjih letih popolnoma zanemarjena. Parkirne prostore so dob ih le v novih stanovanjskih soseskah Vodovodni stolp in Planina. Pred dvema letoma je bil zgrajen parkirni prostor na Hujah ob mostu preko Kokre, ki s 104 parkirnimi mesti le delno rešuje ta problem. Rešitve prometne problematike v starem delu mesta Kranja se je lotilo Projektivno podjetje Kranj, kije v študiji predlagalo variantno in postopno reševanje problematike z vzpostavitvijo peš cone najprej v Prešernovi ulici in s končnim ciljem - zaporo celotnega starega dela mesta za ves promet. Prva stopnja tega predloga je bila v celoti zavrnjena, saj ob sedanjem stanju cest in prometne ureditve v Kranju ni mogoče popolnoma prekiniti tranzitni promet preko starega dela mesta. Ta trditev je povsem utemeljena ob poznavanju razmer na mestnih cestah in ulicah, ki še vedno povezujejo Planino s severnim delom mesta. To so ulice preko Klanca in Primskovega, Župančičeva ulica, Cesta talcev, Likozarjeva in Ručigajeva cesta. Te ceste niso sposobne prenesti dodatnih obremenitev tranzitnega prometa, saj omogočajo le kolikor toliko normalno odvijanje lokalnega prometa. Tudi druga možna obvozna smer po Cesti 1. maja, Smled-niški in Savski cesti s priključkom na Ljubljansko cesto ni primerna. Študija projektivnega podjetja predvideva možnost popolne zapore mesta, ko bo zgrajeno omrežje cest na levem bregu Kokre, to je z izgradnjo cest po desetletnem programu izgradnje cest v mestu Kranju: vzhodne obvoznice nove Likozaijeve ulice in vzhodne upadnice z novim mostom r LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske n.sizb.o. POSLOVNA ENOTA KRANJ OBVEŠČA delavce Iskre—Elektromehanike Kranj, da obresti za leto 1978 ne bo pripisovala po delovnih enotah. Obresti se vpisujejo pri vsaki enoti banke v Kranju, na cesti JLA 4, Prešernovi 6, Planini, v Stražišču in banki pred Globu-isortv^ preko Kokre z navezavo na Gregorčičevo in Stritarjevo ulico. Zato sedanji predlog odloka daje možnost tranzitnega prometa preko Maistrovega trga, Prešernove in Poštne ulice. Bistvena značilnost predložene ureditve je torej v težnji zmanjšanja prometa z vozili na motorni pogon s tem, da se opustijo vsa parkirna mesta v starem delu mesta Kranja. Ta rešitev je in mora biti le prva etapa na poti k popolni zapori. Drugi člen tega odloka določa, da je prepovedan promet z vozili na motorni pogon v Reginčevi, Tomšičevi, Jenkovi, Cankarjevi, Tavčarjevi, Vodopivčevi ulici, na Trubarjevem trgu in na južnem delu Titovega trga, to je od Cankarjeve do Poštne ulice. Promet s kolesi in vprežnimi vozili je prepovedan v Prešernovi in Poštni ulici ter na Titovem trgu. Prepovedano je tudi ustavljanje in parkiranje vseh vozil na motorni pogon na Maistrovem trgu, v Prešernovi ulici, na Titovem trgu in v Poštni ulici. Dostava blaga z vozili je na območju starega dela mesta dovoljena ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 21. do 5. ure. Dostavna vozila se na tem območju lahko zadržujejo največ 15 minut. Prekrški se kaznujejo z denarnimi kaznimi od 50 din do 1000 din in od 1000 do 10.000 din za prekrške OZD ali drugih pravnih oseb. Denarne kazni izterja delavec milice ali komunalni redar. A. Boc Na rob koledarju 1979 Poslušam pogovor: ..Poglej, kakšne zmazke smo dobili, a ti veš, da so navrh dobil ta boljše. Tiste lovske, ja pa tud' tiste z naravo." Gledam TV dnevnik: „ . ,.vsako rogovje tudi ni za na vsako steno." Grem po obratih in vidim raztrgane koledarje, a to niso tisti z r ogrni ter na njih vsemogoče verze, gesla in še marsikaj. Koši so polni raztrganih koledarjev, listi leže po tovarniškem dvorišču, pri vratarjih na tleh, cestišče ob tovarniški ograji tudi kaže, kakšne koledarje je dobil sleherni Iskraš. Preseneti me tovarišica z besedami: „Ravnokar sem dobila tam gor taboljš' koledar, še dobr', da se poznam na vrh', ga bom saj lahko dala hčerki, da ga bo dala . ,. saj veš, da ji tacga zmazka ne morem dati, tam so izobraženi . . ." ' Zamislim se. Spoštovana sodelavka, sodelavec, star slovenski pregovor pravi: kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega vreden ni. Temu je soroden: Skromnost je lepa čednost, obema na rob pa: le čevlje sodi naj kopitar. Vem, da bom pri marsikaterem zaslužil črno piko, a kaj morem, če sem tak. Dejstvo je, da je koledar ponesrečena verzija dobrega mišljenja. S tem, ko smo ga zavrnili na tak način, smo javno pokazali, da o umetnosti in kulturi, ki jo živimo, nimamo pojma, ali se je vsaj otepamo. Zato upam, da ne bo preveč, če zapišem, da tako ne smemo nastopati, saj smo končno vsi kot ena družina in prav bi bilo, da — če smo to — se tudi o nakupu koledarjev v takem obsegu lahko dogovorimo doma, pod svojo streho, ne pa da nas vsa javna občila vlačijo po zobeh. Krepko pa zagovarjam stališče, da gremo enotno v nakupe za vso vesoljno Iskro, ne pa tako, da burimo duhove že na enem tovarniškem dvorišču z večvariantnim nakupom. Izražam mišljenje prenekaterega-,- da nismo o dorasli umetnosti in da istočasno zelo radi sprejemamo razen kič. Zato upam, da se za take stvari ne bomo več odločali brez vednosti večine zaposlenih že med letom, da bomo v pravem času popravili morebitno napako. Ker ne bi želel vsiljevati mišljenja o pravilnosti ali nepravilnosti nakupa problematičnega koledarja, navajam samo predlog morebitne rešitve tega problema za naslednja leta. Vsak fotograf amater — delavec Iskre naj se obveže, da bo na primer do avgusta posnel tri diapozitive, ti naj se zberejo nekje v Iskri, označeni naj bodo s šifro, nakar naj bi posebna komisija iz vrst delavcev (iz proizvodnje in vodstva) izbrala tiste, ki bi ponazarjali našo Slovenijo in Iskro. Vsaka TOZD bi imela v komisiji dva člana. Tako bodo posnetki res lahko izbrani po želji vseh delavcev. Prikazana naj bosta svet in naše delo v sprejemljivih okvirjih za vsako oko povprečnega Iskraša, ne segajmo na področja, ki so zaenkrat še tuja širšemu krogu in s tem blatimo sebe in ime delovne organizacije. Mislim, da čas od septembra do decembra ne bi bil prekratek za realizacijo mojega predloga, ki je gotovo le ena izmed možnih rešitev. Potočan ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja ZACIJA KRANJ in osebne dohodke TOZD NABAVNA ORGANI- razpisuje naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO 2. SEKRETAR in objavlja prosta dela in naloge: 3. VODJA SKLADIŠČNE SLUŽBE IN PREVZEMA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom določenih pogojev še na-slednje pogoje: Pod tč. 1.: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 5-letne delovne izkušnje s področja ekonomskega poslovanja, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — ustrezne moralno-politične vrline. Pod tč. 2.: — visokošolska izobrazba pravne, organizacijske ali družboslovne smeri, — 3-letne delovne izkušnje, — znanje enega svetovnega jezika — ustrezne moralno-politične vrline, — ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Za dela pod točko 1 in 2 velja mandatna doba 4 leta. Pod tč. 3.: — visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, — 5-letne delovne izkušnje s področja skladiščnega poslovanja, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — ustrezne moralno-politične vrline. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 Kranj, Savska loka 4. 'Kandidate bomo o dokončni odločitvi obvestili v 60 dneh po končanem razpisnem roku. _ Pred koncem leta so se člani DS ISKRA Invest servisa skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij zbrali na slavnostno podelitev jubilejnih nagrad. Nagrajenci so bili za 20-letno delo v ISKRI Drago Čopič, za 10-letno delo pa Kristina Unk in Marija Setničar. Hkrati smo se srečali tudi z našimi upokojenci in jih obdarili s skromno denarno nagrado. J kta Proi zopet srečali z našimi nekdanjimi sodelavci. Pripravili je i v tovarni Telekomunikacij. Član KPO Alojz Grčar j1 dal Konec decembra smo se smo jim prisrčen sprejem v tovarni Telekomunikacij.------------------------. -- naše upokojence seznanil z našimi dosežki v minulem letu, ki so vsekakor tud1 ti plod njihovega minulega dela v Iskri. S srečanjem so bili zelo zadovoljni, našu bo« folklorna skupina iz Predoselj je poskrbela zarazvedrilo, pokončanem programu 23< pa so se člani skupine zavrteli z našimi upokojenkami in upokojenci. Lahko Na rečemo, da se v Iskri zavedamo obveznosti do ljudi, ki so mnogo prispevali H razvoju tega velikega industrijskega giganta in ki so se marsičemu odrekli zato< da mlajša generacija dela in živi v bistveno boljših pogojih dela. Vemo, da je vsakoletno srečanje lahko le delček priznanja in zahvale za njihovo zaslužno delo v Iskri, ki pa jim, kot so povedali, veliko pomeni mr nes ost ne trž ni. ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o. TOZD Tovarna avtomatskih in varilnih naprav SVN Ljubljana, Stegne 13 objavlja potrebe po naslednjih delavcih: 1. ELEKTROMEHANIK v oddelku specialnih varilnih naprav Pogoji: elektromehanik in 2 leti delovnih izkušenj pri delih elektromehanika. Poskusno delo bo trajalo 45 dni. 2. VEČ STRUGARJEV v oddelku proizvodnje delov Pogoji: končana poklicna šola kovinarske stroke in 2 leti delovnih izkušenj pri delih strugarja. Poskusno delo 45 dni. 3. REZKALCA v oddelku proizvodnje delov Pogoji: končana poklicna kovinarska šola in 2 leti delovnih izkušenj pri delih rezkalca. Poskusno delo 45 dni. 4. ADMINISTRATORJA v skladiščni službi — za določen čas Pogoji: končana 2-letna administrativna šola, lahko tudi osnovna šola in znanje strojepisja ter 2 letih delovnih izkušenj pri administrativnih delih. Delo se združuje za nedoločen čas, razen pod tč. 4, kjer gre za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta, s celim delovnim časom. Interesenti naj vložijo pismene prijave v kadrovsko splošni sektor TOZD SVN, Stegne 13. Če boste sklenili delovno razmerje v naši OZD, vam bo zagotovljen prevoz do delovnega mesta in topla malica med delovnim časom. Vse, ki se boste prijavili, bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 25 rac P ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. oo. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA objavlja prosta dela in naloge: 1 VIŠJI KONTROLNI TEHNOLOG V TEHNIČNI KONTROLI 2. SAMOSTOJNI KORESPONDENT VVEHNIČNI KONTROLI 3 VODJA PLANIRANJA V GPP ODDELKU Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod tč. 1.: — dokončana višja šola strojne ali elektro smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, po možnosti v tehnični kontroli, — pasivno znanje enega svetovnega jezika. Pod tč. 2.: — končana dvoletna administrativna šola, — 3 leta delovnih izkušenj. Pod tč. 3.: — končana višja šola strojne, ekonomske ali organizacijske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na področju planiranja, — pasivno znanje enega tujega jezika. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Kandidati bodo o sklepu komisije obveščeni v roku 30 dni po zaključku prijavnega roka. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA t°ZD FERITI LJUBLJANA Kakovostno, več in ceneje V TOZD Feriti so si v letu 1978 največ prizadevali za dvig kvalitete in osvajanje novih izdelkov. Uspeh ni izostal, kar bomo videli iz podatkov, ki mi jih je dal direktor Dušan Dolničar. Sicer je to šele ocena, ker bodo končni rezultati poslovanja znani šele februarja, vendar strokovna ocena. Naj kar na začetku povem, da so nacrt proizvodnje dosegli s 109 %, kar v denarju pomeni 100 milijonov di-naijev celotnega dohodka. Tako so jedili nasproti letu 1977 kar za % več in seveda je za toliko tudi P°rasla prodaja. Ta hiter tempo rasti Proizvodnje pa ni osamljen, saj so tudi J ,eta 1977 naredili za 50 % več, kot e*-Q prej. Te velike povečave obsega Proizvodnje so dosegli z novo tehnolo-Sijo, katere podlaga je nova strojna °Prema in pa z zelo dobro organizacijo dela. Tako so dosegli višino proizvodnje, i so jo načrtovali za leto 1980 in so ^o praktično že izpolnili srednjeročni načrt. Imajo pa vse pogoje za akšno rast. Kvaliteta izdelkov je v vehki meri na ravni protesionalne chnike in zato je tudi povpraševanje P° teh feritih in komponentah veliko, cdeti je treba tudi to, da vlada na ornačem in tujih trgih kar visoka k°njunktura za te izdelke. Tak polet v Proizvodnji in še bolj prizadevanja za Vlsoko kakovost v tej tovarni so razu-jrdjivi, zlasti če vemo, da so imeli leta Pred tem težke gospodarske čase. Bolj kritična postavka je izvoz, ki 0 8a po načrtih lani dosegli le s 50 %, ar je prav toliko, kot leto prej; Sicer r1 « že leta 1977 in še bolj leta 1978 e*° Prizadevali za prodor na zunanji 'li ,r^’ ven(*al večjih uspehov ni bilo, ker i,e, taka uveljavitev pač pogojena z 2 ,• časom. Vse pa kaže, da bodo Dušan Feriti Dolničar - direktor TOZD .. , napori obrodih sadove letos, ko m ^ v prvem trimesečju izvozih kar 0 % lanskega izvoza v tem času. Naročila že imajo. 11 . Kljub lepim proizvodnim in prodaj- :ai < nim rezultatom pa je akumulacija to/ nesorazmerno majhna. Sicer bo čisti izn ostanek dohodka precej visok, vendar ne tako, kot bi pričakovali po veliki ^zni in proizvodni agresiji v tej tovar- Osebne dohodke so dvignih za z5 %T vendar gre precej povečanja na račun novozaposlenih, ki jih je lani prišlo 40. Doma v Ljubljani so zaposh-li le nove visokokvalificirane ljudi, medtem ko so v Ljubnem in Solčavi, kjer ima ta TOZD svoja obrata, zaposlili več priučenih delavk in delavcev. Rast zaposlovanja lani je bila precej visoka, zlasti strokovnjakov, ker si pripravljajo možnosti za nadaljnji razvoj. Tudi program za leto 1979 so si postavih zelo ambiciozno. Proizvodnja in prodaja bo narasla za 35 %, dohodek na delavca pa od 160.000 dinarjev lani na 206.000 dinarjev letos. Na trgu pa jim kaže zelo dobro. Raziskava trga pravi, da bodo vse, kar bodo proizvedli tudi lahko dobro prodali. Direktor Dolničar pravi, da bo tudi letos njihovo glavno vodilo visoka kvaUteta in prizadevanje za profesionalno raven izdelkov. Take izdelke je lahko prodati in tudi ceno imajo temu primerno. Instrumente nagrajevanja pa imajo uravnane tako, da bodo osebni dohodki rash vzporedno s proizvodnjo, oz. gospodarskimi rezultati in tako bo povečanje OD sorazmerno z večanjem proizvodnje, oz. nekoliko manjše, ker bodo povečali poslovni sklad zaradi novih vlaganj. Letos bodo tudi dokončali lani začeto investicijo za posebne namene, končali pa tudi lani začeto večjo inovacijo. Sicer pa bodo tudi letos osvojili več novih izdelkov, za katere kaže trg zanimanje. F. Kotar TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Presegli tudi povečane načrte Trboveljska TOZD Polprevodniki je v petnajstem jubilejnem letu zaključila poslovanje z uspehi, vrednimi tega jubileja. Med letom so načrt proizvodnje povečali in ga ob koncu leta celo malce presegli. Dvignili so kvaliteto, kar se kaže tudi na trgu, saj bi lahko prodali še več, če bi jim strojne zmogljivosti to dovoljevale. .Lani junija, ko je bila v Trbovljah Popravljena za proizvodnjo še dbdat-na oprema, ki so jo usposobiU in ^Porabili pred načrtovanim časom, so Uui načrt proizvodnje povečali od Predvidene vrednosti 130 milijonov na 50 milijonov dinarjev. Ta rebalans navzgor med letom je verjetno eden —1 reukih primerov te vrste. Običajno pokhcati v spomin nerodno dejstvo, da naši izvozniki znajo konkurirati le z nizko ceno, ne znajo pa prodati kvalitete. Zato je v TOZD tudi jasna težnja, da bi čimveč prodali doma, kjer je cena izdelkov realnejša. Prav v trboveljski Iskri je tak primer. Imajo pismene pohvale, oz. priznanja priznanih svetovnih ftrm, da so njihovi izdelki med najboljšimi v Evropi, cena, ki jo dosežejo naši izvozniki pa še daleč ni temu ustrezna. Lani je bilo najznačilnejše za Polprevodnike veliko prizadevanje za visoko kvahteto, tako po zanesljivosti, kot po funkcionalnosti. To so dosegah tudi z ustrezno sodobno opremo, ki ji še vedno namenjajo veliko pozornost, zlasti ker je zanje srednjeročni načrt hkrati tudi sanacijski načrt. Zato si prizadevajo izkoristiti vse možnosti tehničnih dognanj na področju tehnologije dela in izdelkov. Zanimivo je tudi, kako sprejemajo proizvodni načrt. Vse službe, trakovi in posamezniki so s programom seznanjeni in vsakdo, vsaka skupina in oddelek ve, kaj bo v prihodnjem letu njegova dolžnost in koliko bo moral narediti. Šele ob tem seznanjanju in pripombah o realnih možnostih sprejmejo letni plan. Tako je ta načrt odraz resničnih možnosti in hotenj kolektiva. Ob sorazmerno visokem ostanku dohodka so se dogovorih, da bodo znaten del namenih za nova stanovanja. Doslej so namreč poprečno kupih le dvoje stanovanj letno. Če pomislimo, da je prosilcev prek 60, vidimo, da je večje vlaganje res potrebno. Letos bodo to lahko storili. Bilo je tudi nekaj predlogov, da bi del ostanka razdelili. Manjši del so dobili delavci že v decembru, ostanek pa bodo porabili rajši za dvig družbenega standarda, kot smo že rekli. Za letos so sprejeli visoke naloge: povečah bodo proizvodnjo za 60 %, celotni prihodek za 17 %, izvoz pa bodo dvignih kar za 70 %. Vsa ta povečanja bodo dosegli z novimi strojnimi zmogljivostmi, delno pa z racionalnejšo organizacijo dela. Zaposlih bodo 5 % movih, v glavnem kvalificiranih delavcev. Osebni dohodki se bodo poprečno dvignih za 18 %, štiri odstotke pa bodo porabih za OD novozaposlenih. Tako bo masa OD višja za okrog 22 %. Začeh bodo tudi s proizvodnjo najmanj dveh, mogoče celo treh novih izdelkov, v glavnem za izvoz. FY tovarnah med letom številke znižu-jejo. Predvidevanja so se izpolnila in ob koncu leta so dosegli vrednost proizvodnje, oz. celotnega prihodka 152 milijonov dinarjev. To se pravi, da so dosegli nekaj nad 100 % predvidevanj. Od tega so prodali za 109 milijonov dinarjev doma, izvozih pa so za 43 milijonov dinarjev izdelkov. Tudi ostanek dohodka je nad predvidevanji, kar je še posebej razveseljivo. Osebni dohodki so se tudi povečah in sicer celotna masa kar za okrog 30 %, od česar pa precej odpade na nadure, ki so jih mnogo opravih zaradi vehkega popraševanja po njihovih izdelkih. Izvoz pa je malo zaostal za predvidevanji. Ob tem si je morda dobro Obdelovalnica kristala v TOZD Polprevodniki. TOZD ELEKTROLITI Proizvodnja bo večja V TOZD Elektrohti se že leta ubadajo predvsemz amortizirano opremo. Dobre volje ne manjka, niti delavnosti in tako proizvodnja iz leta v leto raste, tako po fizičnem obsegu, kot tudi vrednostno. Seveda pa je mnogo težav in popravil zaradi izrabljenih strojev tako, da vzdrževalci marsikako soboto, ah pa tudi v nedeljo popravljajo, da proizvodnja med tednom teče normalno. Letos bodo po načrtih dvignili proizvodnjo za 50 %, nekaj z domačimi „skritimi“ rezervami, nekaj pa s kooperacijami. Predvsem bi radi več „pridelali“ in ponudili na domačem trgu še bolj pa tujim kupcem, da bi tako pripravili teren za vehki proizvodni skok v letu 1980, ko bo proizvodnja po fizičnem obsegu porastla štirikrat in izvoz petkrat. V tako velika povečanja bodo šli predvidoma v novi tovarni, ki bo, če bo šlo po načrtu, začela obratovati s 1. 1. 1980. Sicer pa tudi sedaj sledijo v glavnem zastavljenim programom in s te strani ni težav. Imajo tudi dobro organizacijo dela tako, da na nekaterih trakovih zelo dobro sledijo obveznostim do kupcev. Še vedno pa so na nekaterih trakovih največji problem zmogljivosti. Zaradi premajhnih zmogljivosti v nekaterih fazah proizvodnje ne morejo na trgu ponuditi ustreznega asortimenta in tako prihaja do znanih težav pri nekompletnih ponudbah, ki so pri kupcih najbolj iskane. Imajo pa tudi probleme z nabavo ustreznih materialov. Prizadevajo si čimveč polfabrikatov kupiti doma, tu pa so njihove surovine 2 do 3-krat dražje od uvoženih, hkrati pa tudi izbira, ah bolje kvahteta ni najboljša. Zaradi administrativnih težav so bili lani nekajkrat tik pred tem, da se bo delo ustavilo, no pa se je le vselej srečno končalo in so še zadnji hip prišli do potrebnih uvoženih materialov. FY Na Kureščku so se v soboto, 13. januarja srečali mladinci IEZE na problemski konferenci. Razprava je tekla o akcijskem programu za letošnje leto in o tekoči problematiki osnovnih organizacij ZSMS in Koordinacijskega odbora ZSMS IEZE. Razpoloženje je bilo čudovito, saj se je v soncu in snegu vse iskrilo. Mladinci iz različnih TOZD so srečanje izkoristili tudi za medsebojno spoznavanje in tako je konferenca v celoti dosegla svoj namen. TOZD MAGNETI Uspešno zaključili poslovno leto šokih cen tudi težave z dobavo kobalta; zaradi težav pri nabavi jim je dobavitelj pošiljal le 60 % potrebnih količin. Za leto 1979 imajo v Magnetih velike načrte. Začeh bodo z gradnjo podaljška tovarne. Tako bodo prvi dobili prostor za razširitev proizvodnje in posodabljanje tehnologije. Z gradnjo bodo začeh predvidoma junija letos in jo zaključili še konec letošnjega leta, ah najpozneje v začetku 1. 1980, ko naj bi v novih prostorih že stekla normalna proizvodnja. Dvignih bodo tudi redno proizvodnjo, saj bo letos večja za 15 %, izvoz bodo povečah za 38 % in dvignih skladno z rezultati osebne dohodke za okrog 13%. V proizvodnjo bodo uvedli tudi nekaj novega programa s področja sintranih magnetov. Če računamo, da Magneti delajo z zelo iztrošeno strojno opremo, ki jo bodo šele drugo leto obnovih, ua se jim je za dva in polkrat povečala cena osnovne surovine, da so dvignili kvahteto v teh pogojih in pokrih povečane stroške v vehki meri z lastnimi notranjimi rezervami, skoraj izključno z marljivostjo, potem lahko rečemo, da je dal sleherni član tega kolektiva vse od sebe. Tako poslovanje zasluži vso pohvalo in posnemanje. F. Kotar Tik pred novim letom so TOZD Magneti odobrih v Ljubljanski banki kredite in tako imajo zdaj dokončno zagotovljeno širitev tovarne, kar je pogoj za uspešno nadaljevanje dobro zastavljenega dela. Področje magnetov pa ima tudi zagotovljeno tržišče, saj so sedaj edini proizvajalec v Jugoslaviji, velike možnosti imajo tudi na svetovnem trgu. Lansko poslovno leto so zelo dobro zaključili, kar pa ne preseneča, saj TOZD Magneti v svoji zgodovini še ni imela izgube. Naj poslovanje ilustriram s številkami, ki so sicer ocena, vendar strokovna ocena: Prihodek so po programu presegli za 35 %, fizični obseg proizvodnje presega predvidevanja za 23 %, izvozni načrt so v celoti dosegli, pri osebnih dohodkih so za 14 % presegli predvidevanja in tako znaša brutto osebni dohodek poprečno 8540 din na zaposlenega po podatkih konec lanskega septembra. Žal pa je ostanek dohodka za sklade mnogo manjši od pričakovanega, čemur pa je kriva 250 % podražitev osnovne surovine — kobalta. „Sicer smo trikrat med letom dvignili cene, ker se je v treh stopnjah dvignila cena kobalta, a nismo s ceno sledili podražitvi te osnovne surovine,“ je povedal direktor Sever. Imeli pa so poleg vi- 25- KRAT JE DAL KRI >w »sl Marjan Blažič „Kaj bi se nekaj napihoval, res sem dal petindvajsetkrat kri, a nekateri so jo dali tudi po šestdesetkrat in več, pa niso nič starejši od mene.“ Tako je dejal Marjan Blažič iz TOZD Magneti, 33-letni metalurg, ki je pred kratkim dobil zlato značko in priznanje za svoj humani jubilej. „Iz Magnetov nas je dobra četrtina krvodajalcev. Po večini so to mladinci. Imamo tudi svoj aktiv krvodajalcev na Stegnah. Sicer pa ni važno članstvo, mislim, daje bistveno, da daš kri in pomagaš tistim, ki se znajdejo v stiski." Skušal sem Marjana zaplesti v pogovor o njem. Zvedel sem, da je prvič dal kri pred 15 leti, letos pa je dobil priznanje ob 25-letnici slovenskega krvodajalstva. Marjan je molčeč mož in kar ni hotel govoriti o sebi. „No, pa zapišite, da bi se lahko več naših sodelavcev udeležilo krvodajalskih akcij, saj nikoli ns vemo, kaj čaka nas in ljudi okoli nas." KF TOZD MAGNETI LJUBLJANA: 26. decembra lani je bila na Univerzi v Ljubljani podelitev magistrskih diplom. Dobil jo je tudi magister Miran Jarc iz TOZD Magneti za magistrsko delo: Vpliv stehiometrije in mikro-strukture na magnetne lastnosti mangan-cink feritov. Čestitamo! INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Slavnostna otvoritev obrata TOZD TELA v Makolah Že v prejšnji številki smo poročali o otvoritvi novega obrata v Makolah, v katerega je TOZD TELA preselila proizvodnjo programskih stikal in relejev. V programski usmeritvi in samoupravni organiziranosti delovnega procesa delovne organizacije Avtomatika so postavljena tudi osnovna načela o delitvi dela in o dohodkovnih povezavah. Dehtev dela je zajeta v osnovnem načelu, da naj v TOZD materialne proizvodnje načeloma združujejo delo delavci, ki proizvajajo tehnološko specializirane proizvodne programe, oz. faze dela. V skladu s tem predvidevajo dosedanje investicije in tehnološka specializacija za obrat v Makolah montažo, umerjanje in kontrolo pogramskih stikal za pralne stroje ter podsestave programskih stikal in pomožnih relejev PR 15 — 17. Proizvodni načrt za leto 1979 tako predvideva 550.000 programa-torjev, medtem ko je možnost prodaje za leto'1980 ocenjena na vrednost cca 220 milijonov din pri zaposlitvi 321 delavcev. Predsednik IS SO Slovenska Bistrica -A dolf Klokočovnik. Slavnostna seja V Slovenski Bistrici je bilo v zadnjem obdobju z namenom da zmanjšajo predvsem nezaposlenost ženske delovne sile in zvišajo produktivnost dela mnogo narejenega. Adolf Klokočovnik, predsednik IS SO Slovenska Bistrica je v svojem govoru na slavnostni seji ponovno poudaril, daje delež zaposlenih žensk v skupnem številu zaposlenih močno pod republiškim povprečjem, saj dosega okrog 35 %. ..Zaposlovanje je še vedno ena od pomembnih prvin nadaljnjega gospodarskega razvoja11, je nadaljeval. „Tre-nutno imamo v občini 31.500 prebivalcev, cca 7.200 delovnih mest, od tega 920 v negospodarstvu. Število delovnih mest je torej relativno nizko, saj je v matični občini zaposlen manj kot vsak 4. občan. Slabe možnosti Zaposlovanja v preteklosti so vplivale tudi na zdomstvo. Ocenjujemo, daje v tujini še vedno prek 1.500 naših občanov. Zato bo naša prva naloga poleg prizadevanj za odpiranje novih dislociranih obratov s perspektivnimi programi, kot je današnja otvoritev Iskrine tovarne, povečanje in dopolnjevanje obstoječih zmogljivosti. In to predvsem v cilju flnalizacije tistih vrst proizvodnje, za katere imamo surovinsko bazo — les, aluminij in kmetijske pridelke doma. Tudi družbene dejavnosti dosegajo dobre rezultate in so v zadnjih letih napravile velik korak naprej, tako v pogledu izvajanja dejavnosti, ki jih nudijo v sistemu svobodne menjave dela, kot tudi v uresničevanju ustavnih samoupravnih pravic delavcev pri odločanju v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti. Skupna poraba kot del dohodka reprodukcije v družbeni sferi se je v preteklih letih gibala v skladu z dogovori iz srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1976—80, ko smo se odločili, da tako skupna, kot splošna poraba zaostajata 10 % za rastjo družbenega proizvoda.11 Družbena priznanja Vsako leto ob občinskem prazniku podeljuje občina Slovenska" Bistrica družbena priznanja kolektivom, posameznikom ali društvom za dosežene uspehe pri razvijanju naše socialistične samoupravne družbe in njenem materialnem bogatenju. Letošnja priznanja, ki jih je podelil predsednik občinske konference SZDL Ladislav Cvahte so prejeli: - plaketo Pohorskega bataljona Franc Poglajen - Kranjc - general polkovnik, Predstavnik JLA sprejema nagrado Pohorskega bataljona. — nagrado Pohorskega bataljona Garnizija JLA Slovenska Bistrica, — plaketo občine delovna organizacija Lesnina, TOZD EMMI Slovenska Bistrica, — priznanja občine pa so poleg KK Ptuj, TOZD Kmetijstvo — delovna enota Pragersko in občinske konference ZSMS Slovenska Bistrica prejeli še Janka Car, Norberta Jedlovčnik, Katarina Homer, Anica Šlamberger, Anton Nemanič, Alojz Mesarič, Marija Lončarič in Franc Štern za uspešno delo na področju družbeno-poUtičnih dejavnosti. Vida Nadloh in Marija Zver predajata programator. Simbolična predaja programatorja Še preden so domačini povabili na ogled novih prostorov sta Vida Nadlah in Marija Zver, delavki iz TOZD Tela simbolično predali predsedniku delavskega sveta v Makolah Milanu Iviču 3.884.585. ali zadnji programator, ki je bil 22. 12. 1978 narejen v proizvodnih prostorih na Savski c. 3. ..Zavedati se moramo, da s prenosom proizvodnje programskih stikal in relejev iz Ljubljane v Makole prenašamo na vas delavce Iskre tudi vso odgovornost in zadolžitve, ki iz nje izhajajo. Mesečno bo potrebno izdelati 50.000 programatoijev, če bomo po predlogu proizvodnega načrta za leto 1979 hoteli narediti za cca 680 milijonov din proizvodov v TOZD TELA11, je v svojem govoru naglasil Stane Pre-skar, glavni direktor Avtomatike. ..Koncept nove poslovne in programske politike Avtomatike daje poseben poudarek prestruktuiranju proizvodnega programa v smeri izdvajanja serijske proizvodnje v dislocirane TOZD na manj razvita območja Slovenije. Prvi rezultat je današnja otvoritev novo nastajajoče TOZD Programska stikala in releji, s katero so delavci v Malokah stopili v družino 80. TOZD v SOZD ISKRA11. IN KAKO JE NASTALA NOVA TOVARNA V kratkih besedah poglejmo še zgodovinski pregled nastajanja nove tovarne: - krajevna skupnost Makole in Oddelek za gospodarstvo in finance SO Slovenska Bistrica so v novembru 1973 poslali prošnjo, oz. ponudbo za postavitev proizvodnega obrata v Makolah. Pobudnik tega začetka je bil predsednik KS Makole Julij Lončarič, - 31. 1. 1974 je delavski svet DO — APARATI sprejel sklep o postavitvi novega proizvodnega obrata v Makolah in o izdelavi zanj potrebnih načrtov. TOZD TELA je kot naslednik Aparatov pristopila k pridobivanju potrebne dokumentacije in zemljišča, ki ga je SO Slovenska Bistrica dala brezplačno za postavitev novega proizvodnega objekta, - istega leta je TOZD TELA usta- Ogled proizvodnje je sledil slavnostni otvoritvi obrata. novila zametek proizvodnje v gradu Štatenberg, kjer je 20 delavk pričelo delati na montaži podsestav za programska stikala, — v letu 1975 je delavski svet TOZD TELA odobril finančna sredstva v višini 570.000 din za dograditev daljnovoda Trnovec — Ložnica z namenom, da bi obrat v Makolah lahko nemoteno obratoval, — v letu 1977 je bila sklenjena s SEP Konstruktor Maribor, TOZD Gradbeništvo GRANIT Slovenska Bistrica pogodba za izgradnjo novega obrata v Makolah, — Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana in podružnica Slovenska Bistrica sta pod zelo ugodnimi pogoji, glede na to, da se nov obrat nahaja na nerazvitem območju odobrE 50 % kredita na investicijo, dvoletni moratorij na odplačilo anuitet ter najnižjo možno obrestno mero, - 24. 11. 1977 je DS TOZD TELA sprejel investicijski program, - postavitev temeljnega kamna je bila 23. 4. 1977 in s tem tudi pričetek gradnje obrata, - 22. 5. 1978 je GRANIT Slovenska Bistrica s svojimi kooperanti zgradil objekt z ureditvijo okolice. Ta dan je bil tudi opravljen tehnični pregled. Istega dne se je pričela preizkusna proizvodnja. § D- FNDUSTRIJA AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV, NOVA GORICA Kitajski strokovnjaki v Avtoelektriki Na večdnevnem obisku v naši domovini se je pred nedavnim mudila dvanajstčlanska delegacija kitajske motorne industrije. Po obisku koper-skega Tomosa so gostje iz Daljnega vzhoda obiskali tudi novogoriško Iskro—Avtoelektriko. Tu jE je sprejel pomočnik glavnega direktorja Zvonko Repič s sodelavci. Kitajski gostje so prišli na obisk h koperskemu Tomosu z namenom, da se pogovorijo o možnostE poslovno-tehničnega sodelovanja med Tomosom in Kitajsko strojno tovarno „Džali“ v Cun Kingu, pokrajina Sečuan. Člani delegacije so se zanimali za motorna kolesa, ki naj bi tamkajšnjim prebivalcem služila za prevoz na delo, zanimali so se tudi za motorna kolesa, ki bi jE uporabljali v službene namene m za močnejše dvosedežne motorje za daljše vožnje. Eden glavnE kooperantov pri proizvodnji tomosovE motorjev je tudi Iskra Avtoelektrika — Tovarna avto-električnih vžigalnE sistemov TolmE, ki proizvaja za to delovno organizacijo, oziroma za vse vrste motorjev magnetne vžigalnike. Prav zato je goste iz Daljnega vzhoda zanimala proizvodnja le-teh in tako je prišlo tudi do obiska Iskre — Avtoelektrike. Glede na to, da je bil glavni predmet možne kooperacije prav magnetni vžigalnE, je bil predviden tudi obisk tovarne avtoelektričnE vžigaEE sistemov v Tolminu z ogledom proizvodnje in tehničnimi razgovori. Gostje iz Kitajske so bili za ta obisk zelo za-Eteresirani, vendar je bil obisk v četrtek 11. januarja zaradi zelo slabE vremenskE pogojev m zaradi motenj v preskrbi z električnim tokom na Tolminskem odpovedan. V zvezi s tem obiskom sem postavil nekaj vprašani pomočnEu glavnega Med razgovori kitajskih gostov v Avtoelektriki. direktorja Iskre Avtoelektrike Zvonku Repiču. Nam lahko pobliže predstavite člane kitajske delegacije? Izmed 12-članske delegacije so bili štirje gostje člani vodstev strojnE in električnE tovarn v pokrajmi Džali, ostah pa so bili inženirji iz teh tovarn, zadolženi za posamezna tehnična področja. Kako je prišlo do obiska naše delovne organizacije? Tovarna Tomos iz Kopra nas je v razgovorih o skupnem vlaganju priporočila kot primernega kooperanta ali kot enega najbolj primernE m najbolje organiziranE kooperantov predvsem za ogled in organizacijo proizvodnje. Po razgovorih v dvorani delavskega samoupravljanja smo kitajskim tovarišem razkazali tudi proizvodnjo v vseh TOZD lociranE v Šempetru. O naši organizaciji, tehnologiji, zavzetosti za delo, skratka o samem postopku proizvodnje, so se zelo pohvalno izrazili. Prišli so do zaključka, da bi bil potreben obisk tistE strokov- njakov, ki se na Kitajskem ukvarjajo s proizvodnjo avtoelektričnE delov. Tovarne, iz katerE je bila ta delegacija strokovnjakov, so specializirane za proizvodnjo strojev m različnE električnE aparatov izven področja avtoelektrike. Mi pa smatramo, da bi bila navezava direktnE stEov s sorodnimi proizvajalci avtoelektrike na Kitajskem lahko za nas dosti bolj plodna in primerna kot je povezava preko naših jugoslovanskE kupcev m finalistov vozil. Kaj je predvsem zanimalo goste pri ogledu naše proizvodnje? Ker so bE v delegaciji predvsem mženirji, je bilo njEovo zanimanje usmerjeno predvsem na razne tehnološke rešitve, pri razgovorE o sodelovanju pri proizvodnji motornE koles pa na konstrukcijske rešitve našE magnetnE vžigalnEov. Zlasti jE je zanimala najnovejša brezkontaktna izvedba, zanesljivost delovanja m življenjska doba ter organizacija in potreba po servisiranju. Marko Rakušček Nastopil je tudi pevski zbor A.Čemejeve iz Makol. „ H vala, da ste nas povabili, hvala da se nas spominjate, saj smo tako še bolj vaši, še bolj Iskraši" To so bile besede ene izmed 120 upokojenk in upokojencev Iskre Avtoelektrike (iz TOZD in DSSS v Novi Gorici), ko so prejšnji teden obiskali to delovno organizacijo in se udeležili skupnega vsakoletnega srečanja. Na dvorišču DO so jih sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij, jim zaželi prijetno počutje v okolju, kjer so bili nekoč zaposleni, nato pa so jim razkazali proizvodne prostore. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bi! sprehod med delovnimi mesti zelo dolg, saj, je naše upokojence bolj kot kdajkoli zanimalo, kaj je novega, za kaj se uporablja ta in oni stroj, ki ga takrat, ko so oni še delali ni bilo. Prijetno je bilo tudi srečanje s svojimi nekdanjimi sodelavkami in sodelavci. Po ogledu proizvodnih TOZD so odšli na skupno srečanje in prigrizek v prostore delavske restavracije, kjer jih je še posebno srčno sprejel in nagovori! pomočnik glavnega direktorja Danilo Bašin. Orisa! jim je poslovanje delovne organizacije v lanskem letu, spregovoril nekaj besed o samoupravni organizaciji temeljnih organizacij in delovne organizacije ter jim zaželel kar najbolj srečno in zdravo novo leto 1979. V obujanju spominov na težke, vendar toliko bolj vesele delovne dni, se je srečanje naših upokojencev nadaljevalo še zelo dolgo. Nasvidenje spet letos! Naše založbe v letu 1979 Kaj pripravlja Cankarjeva založba oji, na )% )ra- žjo o s ov. cija za ek-to-)ila imi taj-tifl ših tov em nje 10- lo- les ših je na iv-: )0- Jz okvirnega programa Cankarjeve za-zbe za leto 1979 povzemamo, da bo za-°zba izdala v letošnjem letu Sl knjig, šest Pa bo izšlo še iz lanskega programa. 2nano je, da je prav Cankarjeva založba s™- ki pri nas že tradicionalno najbolj aertno in skrbno izdaja dela s področja arksizma. Za prihodnje leto je v načrtu del in sicer tretji zvezek Izbranih del ^adimirja lljiča Lenina, Izbrana pisma arxa in Engelsa, Register k izbranim de-Marxa in Engelsa v petih knjigah, delo ■ ■ Hauga pod naslovom ..Predavanja za V0d v Kapital" in prvi del Marxovega, izd3"'13*3" V n0vi' doPolnieni in pregledani , Podrobnejši razbor marksističnih del v tošnjem letu nam kaže, da bo tretja knjiga g®.nin0Vih izbranih del v izboru dr. Marjana lQn°* V^a Prinesla njegove spise iz obdobja st do 1914. leta. Besedila te knjige pred-. . jajo Lenina v boju z otzovizmom in tTnatizmom, s Trockim in likvidator-PoV°m, z bogograditelji in empiriokriticisti. ^sebej pa je prj tern jig treba omeniti, da .. v tej knjigi objavljen strokovno poprav-n prevod znamenitega Materializma in ^Piriokriticizma. P° zaključku izdaje Marxovih in Engel-n°v'h Izbranih del v petih knjigah se je naj-Posredneje postavila in zaostrila potrebe objavi izbora iz njune korespondence, to so se urec|niki Cankarjeve založbe ZKc3* Z Marksističnim centrom pri CK iz da bodo izdali slovenski izbor Marxove in Engelsove korespondence v .r®i knjigah. V prvi knjigi tega izbora bodo , .a Pisma iz štiridesetih let, ki obravnavajo Ptiko nacionalne ekonomije. I zaključek že omenjene izdaje z ranih del Marxa in Engelsa predstavlja n“.' -Register k izbranim delom", ki je len in neobhoden pripomoček za branje arxovih in Engelsovih tekstov, še posebej a tiste bralce, ki se branja klasikov mark-Slzma šele lotevajo. ■ Cetrto delo s področja marksizma, ki bo 10 letos, pa je knjiga VVolfganga Fritza Qau9a -Predavanja za uvod v Kapital", rednjo težavo pri branju Marxovega ^"tala predstavlja namreč njegovo prvo P°glavje. Zato ni sodobni ugledni nemški Taksist W.F. Haug skušal s svojimi „Pre-vanji" hotel nadomestiti branja Kapitala t Borchardt, temveč ga je želel olajšati in Prebiti led že na začetku. Da bi na-t , 1 težko razumljivo prvo poglavje Kapi-. 8 dostopno začetniku, bralcu, od ka-^^rega ne zahteva filozofskega, ekonom-e9a ali marksološkega strokovnega redznanja, ,,vsakomur razumljivo", siste-g atlčno in podrobno raziskuje Marxovo i a.lzo blaga in posebej vrednostne forme, anS|ICer tal<0' da hkrati s ..stvarjo" in njeno ma|z° razvija pojmovne instrumente in zoološko postopanje. Tako se že v bo odpira P°9led v znanstveno zgrad-ritike politične ekonomije in povezavo a*anih Pojmov v' Marxov kategorialni zu rf“' je pisana pedagoško in ra- tnljivo, toda na strokovni višini. In končno je tu še popravljeni in dopolnjeni ponatis slovenskega prevoda prvega dela Marxovega ..Kapitala", o katerem seveda ni treba posebej govoriti, saj predstavlja to delo vsekako temelj marksizma in sodobnega, socialističnega pogleda na svet in graditev socialistične družbe. Zbirka Misel in čas bo letos obsegala tri dela. Prvo delo je originalno knjiga Marjana Britovška pod naslovom ..Geneza stalinizma", Avtor dela Leninova dediščina se tokrat v svojem novem delu loteva kompleksne in zapletene teme novejše zgodovine komunističnega gibanja, pomembne in usodne za polpretekli in sedanji razvoj marksistične misli in celotnega delavskega gibanja v svetu — geneze stalinizma. Ta svojevrstni fenomen obravnava Britovšek v široki prepletenosti zgodovinskih, ekonomskih in družbenih pogojev razvoja socializma v Sovjetski zvezi, začenši od revolucijskih časov in prvih frakcijskih bojev. Na osnovi na novo preučenih dokumentov odkriva globlje vzroke, teoretične in druge, ki so omogočili Stalinu uzurpacijo oblasti in samodrštva napram zamišljenemu kolektivnemu vodstvu. Druga knjiga iz te zbirke je delo Rudolfa Jakhela ..Urbane sredine", ki je v bistvu študija in kritike urbanistične ideologije, medtem ko je tretje delo ..Psihoanaliza in jezik" izbor besedil iz francoske strukturalne psihoanalize. Iz domače književnosti je Cankarjeva založba pripravila letos deset novitet. Na prvo mesto moramo vsekakor postaviti izbor novel staroste slovenskih pisateljev Danila Lokarja pod naslovom „Dom in jezik." Z zrelo modrostjo in krhko subtilnostjo odstira Lokar nenavadno sveže in moderno podobo notranjega utripa ljudi v menjavah časa, večno v neprestanih spremembah življenja, lepo v zastrtih ali skritih pokrajinah svoje dežele in ljudi. Roman Marjana Kolarja ..Zvezde in križi" je širokopotezna epična freska male štajerske družine v času od predvojnih dni do osvoboditve, ko ob bridki usodi mladega naprednega razumnika prikazuje zvezde in križe, ki pestijo junaka drame. Leopold Suhodolčan se je v knjigi „Tre-nutki in leta" lotil ljubezenskega romana iz sodobnega življenja, v katerem upodablja zgodbo Pavla in Katarine ter njuno hotenje po uresničenju medsebojnega čustva, po novem, resničnejšem življenju. Pesniška zbirka Janeza Menarta ..Statve življenja" je v bistvu zbrana lirika iz njegovih šestih zbirk in dovolj je, če samo zapišemo, da je Menart eden tistih redkih pesnikov pri nas, ki so hkrati sinonim za popularnega, ljudskega pesnika in za pesnika bralcev. Tržaški pesnik Marko Kravos vnaša s svojo pesniško zbirko ..Tretje oko" vse v. intonacijo hudomušnosti, ironije in igrivosti. Samosvoje moderno občutenje sveta, ki se mu postavlja po robu z duhovitim paradoksom in pikrostjo, razodeva nenavaden zorni kot kljubovanja in ne manj nenavadno sposobnost pesnjenja vsemu nav- Prebrali smo za vas Obsežno zamišljena, znanstveno pretehtana in urejena izdaja Zbranega dela Josipa Broza Tita je začela pred kratkim izhajati tudi v slovenščini. CZP Komunist in založba Borec iz Ljubljane sta namreč poslali na knjižni trg prvi dve knjigi Titovega zbranega dela. Prva knjiga, ki zajema Titovo pisano besedo od maja 1926 do avgusta 1927 je zanimiva in pomembna iz več razlogov. Prvič zato, ker ji je predgovor napisal naš predsednik sam, dalje zaradi predgovora k celotni Izdaji in končno zato, ker predstavlja prebiranje člankov in zapiskov mladega kovinarskega delavca Josipa Broza, ki jih je pisal iz Kraljeviče, Smederevske Palanke in kasneje iz Zagreba v delavsko časopisje takratnega časa, izredno zanimivo branje. Že v teh prvih člankih in kasnejših proglasih in pozivih delavcem kot organizator sindikalnega in ilegalnega partijskega dela je moč najti vse tisto, kar bo odlikovalo Tita navsej njegovi dolgi, težki in uspešni življenjski poti: preprostost stila, jasnost izražanja, globoko poznavanje snovi in obravnavanih problemov in nezmotljiva razredna zavest, ki je znala in zmogla usmerjati tako njegovo Pero kot ravnanje v življenju. Sicer pa je o svojem celotnem pisanem delu Tito najlepše sam povedal, ko je med drugim zapisal v predgovoru k svojim Zbranim delom: »Ocenjevanje vrednosti teh del ni moja naloga. Zgodovina in znanost bosta o tem izrekU svojo oceno. Rad pa bi povedal, da je naš odnos do nalog, ki jih je pred nas postavljala zgodovina, in naše opiranje na marksizem kot na revolucionarno teorijo, naše razumevanje družbene stvarnosti, v kateri smo delovah, ter izbira ustreznih oblik organiziranja Revolucionarnih sil in metod boja, da je vse to omogočilo naši Partiji, da Je organizirala narodnoosvobodilno vojno in zmago socialistične revolucije ter graditev socialistične družbe. Vse to nam je omogočilo Premagovati različne težave, nenehno razvijati našo revolucijo in Poglabljati njeno osvobodilno in humano bistvo. Ta dela so tudi zgodovinsko pričevanje o naših spoznanjih in možnostih za delovanje v slehernem obdobju našega revolucionarnega boja. So podoba naše rasti in vsega, kar smo naredih in kako smo naredih, včasih tudi z enostranskimi spoznanji in presojami pa tudi z zmotami. Menil pa sem, da nimam pravice, da bi v teh delih kot pričevanjih spremenil karkoli, da bi danes nekatere stvari morda izgledale drugače. Ne, mislim, da ni potrebno nikakršno izboljšanje te vrste. Naj nas zgodovina in prihodnji rodovi sodijo po tem, kakšni smo bili, kako smo se razvijali in v katero smer smo se gibali.“ Te žlahtne in odkrite besede proti mistifikaciji in ponarejanju zgodovine in preteklosti, žal tako prisotni v praksi in zgodovinopisju nekaterih socialističnih dežel, dajejo tako našemu avtorju kot njegovemu delu še večji in globlji pomen, ki ga z vso znanstveno skrbjo in Prizadevanjem urednikov lepo dopolnjujejo tako zanimive in obširne opombe, kronologija kot register imen ob koncu, ki je v bistvu že kar mala enciklopedija. D.Ž. I kljub, če so bile dosedanje njegove zbirke lirično intonirane, je zbirka ..Tretje oko" posrečeno sožitje čustva in razuma; Resnično ljudsko povest je napisala Minka Krvina in ji dala naslov „Težko breme." Glavna junakinja povesti se z voljo in energijo vrašča v novi čas, a pri tem doživlja osebne poraze in krivično obsojanje ljudi, obremejenih časov. Pokojni Dušan Pirjevec je k zbirki Sto romanov odločilno prispeval vrsto uvodnih študij od razlage Sartrovega romana Gnus do Bratov Karamazovih Dostojevskega. Te njegove študije, zdaj zbrane v knjigo pod naslovom ..Evropski roman" gotovo pomenijo novo poglavje v slovenski esejistiki in mimo njih ne bo mogla slovenska primerjalna književnost in sploh naša literarna veda. Delo Jožeta Javorška „Ljubljanska dramaturgija" je vznemirljivo pisanje o enako vznemirljivem slovenskem gledališkem času zadnjih dvajsetih let, ko so v naš gledališki prostor vdirala in ga tako ali drugače oblikovale ideje novih gledaliških struj Evrope in Amerike. Delo prinaša Javorškove gledališke kritike, polemične spise, dokumente in kajpak sodbo o preteklem uspešnem in mučnem rojevanju sodobnega slovenskega gledališča. Torkarjevo besedilo ,,Deseti bratje" je primer sodobnega spominsko dokumentarnega leposlovja. Skozi intimno prizmo avtorjevih doživetij pripoveduje o predvojnem, vojnem in povojnem življenju slovenske razumniške in kulturne sredine. In končno je tu deseto domače delo, biografski roman Tite Kovač o baronu Žigi Zoisu pod naslovom „Najbogatejši Kranjec". Duhovna in življenjska podoba mecena, mentorja in osrednje osebnosti slovenskega prosvetljenstva je pisana poljudno, a na osnovi dokumentov orisana v vseh poglavitnih sestavinah tega barona, podjetnika, fužinarja, botanika in pesnika, ki je za slovenščino pridobil Linharta, vzgajal Vodnika in podpiral Kopitarja. S tem smo na kratko predstavili prvih dvajset knjig, ki jih bo Cankarjeva založba izdala letos, v nadaljevanju pa bomo prav tako na kratko povzeli še preostalih 31 knjig, ki so prav tako v okvirnem programu Cankarjeve založbe za leto 1979. (Konec prihodnjič) Kulturno srečanje delavcev TEA Komisija za kulturno dejavnost pri sindikalni organizaciji Iskrine tovarne telefonskih elementov in aparatov je 24. novembra pripravila kulturno srečanje v počastitev praznika republike. Sekretar osnovne organizacije ZK Tone Volčič je v uvodnem govoru orisal pomen našega skupnega praznika - dneva republike. V nadaljevanju je govoril tudi o pomenu kulture v naši dmžbi: „Naša država je država narodov, ki so enakopravni in se jim ni treba sramovati svoje kulture in jezika. V okviru socialistične federativne Jugoslavije tudi slovenski narod neovirano goji svojo kulturno dediščino. O pomenu kulture ni nobenih dvomov. Kultura je slika narodov, prisotna na vsakem koraku, naj bo to ob delu ali v prostem času. Zaradi njenega pomena dajemo kulturi v naši temeljni organizaciji velik pomen, saj kulturne dobrine plemenitijo naše vsakdanje delo in ga dvigujejo nad nivo avtomatskega opravljanja določenih gibov brez občutka lastne ustvaijalnosti. Seveda pa mora biti kulturna dejavnost pravilno in strokovno vodena s pomočjo mentorjev in strokovnih sodelavcev, ki prenašajo svoje znanje na ustvarjalce in jim tako pomagajo pri njihovem delu. Naš namen ni doseganje nekih vrhunskih uspehov na področju kulture, temveč vključitev čimvečjega števila sodelavcev v krog animatorjev kulturnega življenja. Organiziranih imamo pet sekcij po področjih kulturnega ustvarjanja, v katere je vključeno kar lepo število Mladi glasovi »Jesen ’78« v Kranju Tokrat pišem o prireditvi, ki je bila na zadnji dan jeseni v kranjskem kinu „Cen-ter". Letošnji četrti zaporedni „Glas jeseni" se je zaradi prepičlih finančnih sredstev iz nekdanje karavane skrčil na en sam nastop. Škoda! V preteklih letih je bil „Glas jeseni" boljša priložnost za mlade, saj je bil sestavljen iz serije nastopov in so si tako pridobivali vsaj nekaj osnovnih popev-skarskih izkušenj. Finančne tegobe (najemnine za dvorane so pretirane, prav tako tudi avtobusni prevozi!) so zatrle nekdanje navdušenje organizatorjev. Res je, da se je letos (prvič) za vso stvar zavzela tudi Zveza kulturnih organizacij Kranj in da je letos z nagradami za pevce priskočila na pomoč Kristina Urankar. Občinska konferenca ZSMS Kranj, ki je bila skupaj z DPD ..Svoboda" Šenčur tudi soorganizator prireditve. In res je tudi, da nad omenjeno prireditvijo že vsa leta bdi tudi revija STOP, ki sodeluje finančno, kot informativno. Pa je še vedno nazadnje resnica taka, da bi morda lahko samo visoka vstopnina obdržala rentabilnost prireditve. Pustimo razmišljanje in preidimo k prireditvi sami! Letos so organizatorji na razpise dobili kar 50 prijav iz vse Slovenije, na Iskraš Franc Deržič. posebni avdiciji pa so jih odbrali dvajset, predstavilo pa se jih je še nekaj manj. Zanimanje za te prireditve je nedvomno še vedno veliko. Poslušalci so izvajanja spremljali z burnimi aplavzi in mirno prenašali tudi določene spodrsljaje nekaterih. Sicer pa velikih „kiksov" niti ni bilo. Zdelo delavcev. Želimo pa si, da bi poleg literarne, recitatorske, pevske, fotokino in likovne sekcije organizirali dejavnosti tudi na drugih področjih kulture. Vsekakor imamo za to realne možnosti, saj je v našem kolektivu dovolj umetnikov — samoukov, ki sami iščejo izrazne možnosti za svoja umetniška hotenja .. .“ V kulturnem programu so delavci tovarne TEA predstavili filme, ki so jih posneli člani fotokino sekcije Iskra, zaposleni v tovarni TEA. Recitatorji pa so predstavili nekaj pesmi pesnikov. Ob tej priliki so razstavili tudi nekaj svojih slik, fotografij in gobelinov. Po končanem programu je sledilo družabno srečanje s plesom. Organizatorje tega prvega tovrstnega srečanja je potrebno pohvaliti, saj je v vseh pogledih uspelo, udeležilo pa se ga je toliko članov kolektiva tovarne TEA kot malo katere kulturne prireditve v Iskri. Alojz Boc Lep obisk kulturnega srečanja delavcev TOZD TEA. se je celo, da so popevkarji na precej enakovredni in dovolj solidni ravni, tako da je imela še zlasti strokovna žirija pri odločanju zares težko delo. Morda se je le spremljajoči ansambel Atlas iz Ljubljane malce slabše pripravil, kar pa nikakor ne pomeni, da ga sestavljajo slabi glasbeniki. Prav nasprotno! Le malce leni so . . . Občinstvo je prvo mesto prisodilo večni zmagovalki Nevenki Sfiligoj za „Samo simpatija", druga je bila dvanajstletna Olga Kemperle iz Kamnika, ki se je spomnimo kot zmagovalke občinstva na kamniški prireditvi „Glas mladih 78", tretji pa je bil Stane Marn z ..Oprosti mi, pape". Strokovna žirija v zasedbi Meri Avsenak, Vasja Repinc in Bojan Adamič je bila tudi tokrat drugačnega mnenja. Posebno pohvalo je izrekla Francu Deržiču, ki*je prepeval „Hej ti, me slišiš? " nagrade pa so prejeli: Stane Marn je bil z Dragojevičevo pesmico tretji, drugo mesto sta osvojili prikupni Darinka Balažič in Cilka Škafar iz Nevenka Sfiligoj. Murske Sobote, za najboljšega pa je strokovna žirija izbrala Lada Brnota, sicer člana ansambla Nika Zajca, ki je prepeval mojo skladbo ..Jugoslavija" z lanskoletnega festivala revolucionarnih in rodoljubnih pesmi. «—-(Tu si bom privoščil hudobno pripombo: Skladbo je ansambel spremljal tako obupno, da je kot avtor nisem takoj spoznal .. .) i No, nazadnje se je le vse uspešno i i srečno končalo! Zapisati moramo seved. tudi, da je za prijetno presenečenje poslušalcev v dvorani poskrbela tudi revija STOP, ki je mednje z žrebom razdelila več LP plošč! Za konec še izjave članov strokovne žirije: Vasja Repinc, skladatelj, zabavne glasbe ..Mislim, da so tovrstne prireditve v trenutno precej puščobni slovenski popevkarski sceni prav potrebne in vedno vzbujajo upanje na bolje. Mladi popevkarji se tako kalijo in sčasoma se bo že pokazalo, kateri od nastopajočih bodo nazadnje zares uspeli. Predlagal bi le, naj organizatorji v prihodnje izključijo tiste, ki so že poželi uspešen prvi aplavz ter dajo prednost resnično novim imenom ..." Jana Žerjav. Meri Avsenak, glasbena redaktorica RTV: ..Strinjam se s tem, kar je rekel Vasja, vendar pa se ob tem pojavi vprašanje, kam s tistimi, ki so amaterske prireditve že prerasli .. ." Bojan Adamič, nestor slovenske zabavne glasbe: „Res so prireditve, kot je bila nocojšnja, vse vzpodbude vredne, saj smo končno na podobnih prireditvah ter na radijskih avdicijah dobili večino danes afirmiranih slovenskih popevkarjev! „Glas jeseni" spominja na del subotiškega festivala mladih in prav od tam zadnja leta dobivamo največ novih in obetavnih imen. Seveda pa je tam za nastope novincev le bolje poskrbljeno. Dober orkester, dobri aranžmaji itd. . . . Glede nocojšnjih popevkarjev — dosti lepših in zanimivih glasov smo slišali, ampak vse je še preveč nedorečeno, v povojih. Mladi naj zlasti pri interpretaciji oblikujejo zares lasten izraz, lastno pevsko osebnost. To je pomembno, saj Terezo, Oliverja in podobne že imamo . . ." Kazimir Mohar USPELE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE ELEKTROMEHANIKE Letošnje zimske športne igre Iskre Elek-tromehanike v Mojstrani so izredno uspele. Vremenske razmere so bile letos ugodne, saj je bilo dosti sonca in snega. Od 536 prijavljenih se je tekmovanj udeležilo nad 500 delavcev, med njimi tudi 96 žensk. Tekmovalno progo so odlično pripravili požrtvovalni smučarski delavci iz Mojstrane, prireditev je organizirala komisija za šport pri sindikalni konferenci Iskre Elek-tromehanike. Tekmovanja so v celoti dobro uspela, vsi udeleženci so bili zadovoljni. Pohvaliti je treba organizacijski odbor, v katerem so bili Niko Drinovec, Ivan Marjek, Vinko Šarabon ml., Milan Čelik, Andrej Jenko in Rajko Kožar. Vodja tekmovanja je bil Niko Drinovec, tehnični sekretar za VSL Ivan Marjek, za teke pa Rajko Kožar. Za kvalitetno ozvočenje je skrbel Ljubo Meglič. Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Triglav v Mojstrani, priznanja, pokale in diplome sta najboljšim tekmovalcem podelila Jakob Vehovec, član KPO Iskre Elek-tromehanike in Anton Bozovičar, predsednik sindikalne konference. Na krajši progi za ženske v veleslalomu je najboljši čas dosegla Barbara Prešeren, med moškimi na krajši progi pa Rudi Benedik. Na daljši progi veleslaloma je osvojil pokal Srečo Bešter, med tekmovalkami pa njegova boljša polovica Helena Bešter. Letos je bilo v okviru zimskih športnih iger Elektromehanske prvič organizirano skupno tekmovanje za ekipnega prvaka Elektromehanske. Prvo mesto je zasedla ekipa TOZD Mehanizmi, drugo TOZD Instrumenti in tretje TOZD ATC. Rezultati: Veleslalom Moški A: 1. Švab (TEA) 42,60, 2. Pavec IM.n.) 42,64, 3. Terlikar (Meh.) 44,61, 4. Omrzel (TEA) 45,98, 5. Janc (ATC), 46,61, 6. Stegnar 46,95, 7. Bohinc, (oba Instr.) 47,37, 8. Čadež (M.n.) 47,40, 9. Šparovec (Orod.) 47,67, 10. Vozlič (IPT) 47,76, 11. Vovk. 12. Tomažič (oba ATC), 13. Sorn, 14. Tožbar, (oba TEL), 15. Peternel (Rač.), 16. Šolar (Meh.), 17. Šmid (M.n.), 18. Lapuh, 19. Burazin, 20. Baloh vsi Instr.), 21. Avsec (ATC), 22. Bajželj (Orod.) 23. Šter (TEA), 24. Almajer (orod.), 25. Mohorič (Rač.), 26. Teran (Stik.), 27. Mihelič (MSO), 28. Bizovičar (ATC), 29. Peternelj, 30. Jeler (oba ERO) 31. Hervol (Vzdrž.), 32. Zupan M. (TEL) 33. Sajevec (ERO), 34. Praznik (MSO), 35. Jenko, 36. Pivec (oba ATC), 37. Zupan J (Instr.), 38. Bešter, (Meh.), 39. Kovač (Prod.), 40. Karn (ATC), 41. Bergant (MSO), 42. Pešec (CEO), 43. Mihelič (Instr.), 44. Ograjenšek (CEO), 45. Lotrič 46. Justin (oba Meh.), 47. Mežek (ERO);-moški B: 1. Kalan (vzdrž.), 41,57, 2. Na-dišar (ATC) 42,34, (ATC), 3. Grosar (TEA) 43,11, 4. Parte (Prod.) 43,66, 5. Jurajevčič (Vzdrž.), 45,39, 6. Šarabon, 45,51 (ATC) 7. Žagar (CEO), 47,14, 8. Marjek (DSSS)' 47,65, 9. Jug (TEA) 48,14, 10. Šparovec F. (Orod.) 48,54, 11. Jana (TEA), 12. Rutar (Vzdrž.), 13. Jelenc (TSD), 14. Faganel (Instr.), 15. Stružnik (Prod.), 16. Brčič (Rač.), 17. Gros (Prod.), 18. Kristan (ATC), 19. Toman (Meh.), 20. Suhadolnik (Prod-), 21. Vedlin (CEO), 22. Lukane (TSD), 23. Špendov (TEL), 24. Kajzer (Vzdrž.), 25. Fister (Meh.), 26. Karmel (ERO) 27» Čarman (IPT), 28. Majcen (DSSS), 29. Šinkovec (Vega), 30. Jocif (ATC), 31. Fric (Rač.), 32. Mandelc (Vega), 33. Kavčič (Orod.), 34. Bertoncelj (Meh.), 35. Vidic st. (Števci), 36. Vojvoda (DSSS), 37. Vidic st. (Meh.), 38. Blago-tinšek (ATC), 39. Babič (DSSS), 40. Prezelj (ERO), 41. Artač (Instr.), 42. Ančimer (M.n.), 43. Jež, (Nab.), 44. Ličer (VEGA) 45. Puš (MSO), 46. Mizerit (DSSS), 47. File (TEL), 48. Drempetič (Prod.), 49. Bojan-čič (ATC), 50 Mravinec (Števci), 51. Baloh (M.n.), 52. Žbogar (ATC), 53. Vatovec Rač.), 54. Košir (Meh.), 55. Kopač (Vzdrž.), 56. Pintar (ATC), 57. DrašleVe-9a), 58. Bajželj (M. n.), 59. Porenta (TEN) 60 Mikšič (Rač.), 61. Jarc (ERO), 62. Kavčič D. (Prod.), 63. Pretnar (ERO), 64. Božič (DSSS), 65. Snedic (ATC), 66. Rozman (Števci), 67. Jeglič (Instr.), 68. Gaber (TSD); - moški C: 1. Logonder (DSSS) 41,93, 2. Udovč (ERO) 43,43, 3. Ribič (MSO) 44,16, 4. Štendler 44,40, 5. Vidic (Oba Instr.), 46,36, 6. Zornada (IPT) 47,28, 7. Stare (ATC) 47,71 8. Ivanuša (Prod.) 48,02, 9. Modic (TEN) 48,18 10 Peternel (DSSS) 48,48, 11. Meglič (Vzdrž.), 12. Povratnik (MSO), 13. Godnič (M. n.), 14. Miklošič (TEA), 15. Meško (ATC), 16. Bečan (M. n.), 17. Tomše (ATC), 18. Pohar (TEL), 19. Leber (ATC), 20. Pogačnik (Instr.), 21. Furlan (Vzdrž.)' 22. Ravnikar (DSSS), 23. Udir (TEL) 24 Planker (Vega), 25. Logar (IPT), 26.'Kodrič (Vega), 27. Kert (TEA), 28. Selan (TSD), 29. Rozman (Meh.), 30. Ergavec (Števci), 31. Škrlec (Rač.), 32. Taler (Instr.), 33. Pirc (ERO)t 34. Jerry (Rač.), 35. Jereb (Vega), 36. Žnidar (M.n.), 37. Dremelj (Vega), 38. Jošt (Prod.), 39. Kranjc (TEN); - moški D: 1. Žakelj (CEO) 38,87, 2. Nunar 39,61, 3. Hrovat (oba ATC) 39,86, 4. Krampi (Vzdrž.), 40,39, 5. Kejžar (TSD) 40,98, 6. Vukelj (Meh.) 41,34, 7. Bernard (Instr.) 41,39, 8. Čelik (DSSS) 41,40, 9. Štrukelj (ATC) 42,23, 10 Dagarin (TSD) 42,46, 11. Štilec (ERO), 12. Gabron (RTC), 13. Delalut, 14. Bergant (oba ATC), 15. Hiti (prod.), 16. Sekne (Orod.), 17. Konc (Instr.), 18. Sedej (IPT), 19. Pikec (Števci), 20. Wayne (Rač.), 21. Bergant T. (Prod.), 22. Pogačnik (Meh.) 23. Hudelj IProd.l, 24. Petrič jCEO) 25 Pristov (TEL), 26. Aberšek (M.n.), 27. Hafner (TSD); - moški E: 1. Benedik (TEL) 38,16, 2. Stritih (Števci) 38,73, 3. Treven (TEN) 39,92, 4. Škorjanc (MSO) 40,52, 5. Tomažič (Prod.) 40,97, 6. Wauch (TEL) 41,29, 7. Rožman (ATC) 4152, 8. Juvančič (CEO) 41,59, 9. Šmuc (IPT) 41,92, 10. Pogačnik (M. n.), 42,35 11 Nunar (Prod.), 12. Faganel (Instr.), 13. Šparovec J., 14. Koblar (oba Orod.), 15. Pavlin (TEA), 16. Kozjek (Meh.), 17. Čebulj (TEL), 18. Budič (Instr.), 19. Košnjek (Orod.), 20. Urh (Števci) 21 Avbelj (TEA), 22. Frantar (Orod.), 23. Šmanc (TEN), 24. Hribar (IPT), 25. Prebil (MSO), 26. Perčič (TEA), 27. Polajnar (Prod.), 28. Križnar (TSD); - moški F: 1 Peharc (ATC) 40,12, 2. Omahen (TEA) 40,75, 3. Dermota (ATC) 41,02, 4. Hafner (Meh.) 41,16, 5. Grohar 42,34, 6. Pintar (oba ERO) 43,13, 7. Bajželj (ATC) 43,51, 8. Druškovič (TEA), 43,90, 9. Golob (RTC) 44,17, 10. Smole (ATC) 44,37 11 Brezar (TSD), 12. Bobnar (TEN), 13. Bevc (Vzdrž.), 14. Gradnik (Instr.), 15. Rakar (Števci), 16. Trojar (Prod.), 17. Rupar (Orod.), 18. Pernar (TSD), 19. Vidic (M.n.), 20. Cvetko (Vzdrž.), 21. Mastnak (TEA), 22. Golmajer (M.n.), 23. Prebil (MSO), 24. Benčič (Instr.); - ženske A: 1 Prešeren (Instr.) 36,72, 2. Možina (ERO) 41,92, 3. Deželak (ATC) 44,95,4. Ovsenik (Meh.) 45,63, 5. Težak (Prod.) 45,85 6. Turnšek (Meh.) 46,08, 7. Fon 46,33 8 Milatovič (obe ATC) 47,66, 9. Habjam 47,96, 10. Vister (obe TEL) 48,24 11 Lamut (Prod.), 12. Juvan (DSSS), 13. Mrak 14. Koren (Prod.), 15. Srebrnjak (ATC), 16. Ponikvar (Vega), 17. Udovč (RTC), 18. Oven, 19. Cvet (obe Prod.), 20. Oman (ATC), 21. Šparovec M. (DSSS), 22. Ribič (MSO), 23. Vojvoda (DSSS) 24 Žiberna (CEO), 25. Varl (Rač.), 26. Kompare (TEA), 27. Štrajnar (TEL), 28. Mlaka (TEA), 29. Dolinšek (Prod.), 30. Pintar (TSD); - ženske B: 1. Krampi 44,11, 2. Keše (obe DSSS) 45,84, 3. Bohinc (Meh.) 47,08, 4. Čampa (Instr.), 51,16, 5. Žagar (Vega) 54,19, 6. Markelj (Instr.) 1:04,00, 7. Hafnar (TSD); - ženske C: 1. Tabar (TEA) 47,95, 2. Finžgar (Meh.) 47,99, 3. Mozetič (Prod.), 50,04, 4. Šparovec (TEA) 54,86, 5. Šolar (Prod.), 55,85, 6. Poredoš (TEA) 58,21, 7. Hribar (IPT) 1:17,05; -TEKI - Moški A: 1, Bešter (Meh.) 19:47,29, 2. Šolar (Orod.) 20:37,42 3. Grašič (TEA) 21:34,15, 4. Pogačnik 22:09,79, 5. Kopač (obe Instr.) 22:46,82, 6. Šparovec F. (Orod.), 22:55,65, 7. Gartner (TEA) 23:49,22, 8. Rakovec (Orod.), 23:56,72, 9. Pajk (ATC) 24:01,72, 10. Pšarovec V (Orod.) 24:44,86, 11. Kert (TEA), 12. Tepina (RTC), 13. Terlika-(Meh.), 14. Sajovič (ERO), 15. Šolar (Meh.), 16. Benegalja (TEA), 17. Šeruga (ATC), 18. Kožar (DSSS), 19. Vegelnik (TEA), 20. Bertoncelj, (Meh.), 21. Zornada (IPT), 22. Koželj (Rač.), 23. Mihelič, 24. Lotrič (Instr.), 25. Meško (ATC), 26. Blatnik (TEL), 27. Vojvoda (DSSS), 28. Bešter P. (Meh.), 29. Mrčan (TEA), 30. Peterman (TEL), 31. Faganel (Instr.), 32. Likozar (Števci), 33. Hvala (Orod.), 34. Ducman (Števci), 35. Zupan M. (Števci), 36. Vidic (Instr.), 37. Mihovec (Vzdržev.), 38. Žnidar M.n.), 39. Balantič (Stikala), 40. Zaplotnik (Instr.), 41. Rozman (Meh.), 42. Fulle (TEL), 43. Ivanuša (Prod.), 44. Končnik (TEL), 45. Rakovec (Vzdrž.), 46. Vozlil (IPT), 47. Ločniškar (TEL), 48. Lasič (Nab.), 49. Avsec (ATC), 50. Jarc (Stikala), 51. Čampa; - moški B: 1. Baloh (TEL),21:42,03, 2. Grašič (RTC) 23:16,30, 3. Zupan D. (Orod.) 25:50,88, 4. Nunar, (ATC) 26:27,62, 5. Drinovec N. (DSSS) 27:42,76, 6. Trelc (Instr.) 27:51,16, 7. Dagarin (TSD) 28:14,98, 8. Pogačnik (Meh.) 28:24,58, 9. Pavič (ERO) 30:58,71, 10. Lampič (RTC) 34:01,24, 11. Konc (Instr.), 12. Bartol (Stikala),, 13. Žuber (TEA), 14. Lapan (Števci); — ženske A: Bešter (ERO) 12:17,50, 2. Teran 15:26,79, 3. Fister 15:40,30, 4. Sitar (vse Meh.) 17:12,80, 5. Jelovčan (M.n.) 17:35,50, 6. Pogačnik (Meh.) 19:37,84; — ženske B: 1. Krampi 15:12,80, 2. Hafnar 17:00,41, 3. Erzetič (Vse DSSS) 18:42,37, 4. Čampa (Instr.) 18:45,96, 5. Bohinc (Meh.), 19:02,89, 6. Svetina (TEL) 20:41,20, 7. Poredoš (TEA) 23:46,16. PLAVALKE IN PLAVALCI ISKRE ZMAGOVALCI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA KRANJA V mesecu decembru je TKS Kranj organizirala 5. sindikalno prvenstvo v plavanju. Med 15 organizacijami sindikata so se tekmovanja udeležili tudi plavalke in plavalci ISKRE ELEKTROMEHANIKE. Plavalo se je po sistemu starostnih skupin; v skupini A so plavali do starosti 25 let, v skupini B do starosti 35 let, v C skupini do 45 let in v skupini D stari nad 45 let. Točkovalo seje tako, da ja zadnje uvrščeni tekmovalec prejel 5 točk, vsak bolje uvrščeni pa točko več. 13. decembra so se pomerile plavalke, rezultati naših plavalk pa so sledeči: - 25 m cravvl A : 4. Lukner Jelka; - 25 m prsno: A : 2. Žlebnik Janja, 3. Lukner Jelka, 4. Strnad Greta, 6. Skerk Dušanka, 8. Gašpirc Saša; - 25 m hrbtno: A : 3. Žlebnik Janja; - 25 m prsno: C : 1 Bertoncelj Majda; 2. Štibelj Martina 4. Šparovec Meta, 5. Poredoš Ljudmila V štafeti, ki smo jih imeli kar 3, pa so bile četrte, pete in šeste. Tako so naše plavalke osvojile 156 točk in seveda zmagale, kajti zasledovalke Prosvete so jih osvojile 115, Merkurja pa 113. Plavali so svoje moči pokazali 14. decembra in dosegli: - 50 m cravvl: A : 1 Avsec Matjaž, 3. Strgar Jože, 6. Perkovič Miloš, 8. Kašman Cene, 14.-15. Dvoršak Borut, 16. Omrzel Leon, 19. Maren Alojz; - 50 m prsno: A : 2. Avsec Matjaž, 3. Bizovičar Boris, 4. Dvoršak Borut, 6. Česen Nikola; - 25 m cravvl: A : 4. Lukner Jelka; - 25 m delfin: A : 1 Strgar Jože, 2. Bizovičar Boris, 6. Česen Nikola; - 50 m cravvl: B : 5. Stare Brane, 6. Zupanc Slavko, 9. Ramovš Dolfe; - 50 m prsno: B : 1. Zupanc Slavko, 4. Stare Brane, 5. Boncelj Primož, 8. Hvala Damjan; - 50 m hrbtno: B : 5. Marinček Jože, - 25 m cravvl: C : 7. Knap Anton, - 25 m prsno: C : 1. Bevc Ivo, 2. Črnivec Jože; - 25 m prsno: D : 1. Bevc Ivo. V štafeti 4 x 25 m prosto je Iskra I osvojila 2. mesto, Iskra II 4., Iskra III 10. in Iskra IV 13. mesto. Skupno smo moški osvojili 712,5 točk in zmagali pred Prosveto 374 točk in Planiko 274 točk. Skupaj ženske in moški: 1. Iskra 868,5 točk, 2. Prosveta 489 točk, 3. Planika 329 točk, 4. G. tisk 277 točk, 5. Creina 276 točk, 6. Merkur 266 točk, 7. Gradbinec 203 točk, itd. Jože Marinček •;:Sx • -v Zastopniško-smučarsko-gasilsko ovekovečenje. HOP, HOP...BUM! Po mnogih letih govoričenj so se v te-' meljni organizaciji Zastopstva tujih Tirm v Iskri Commerce minuli petek le ojunačili in organizirali interno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Vse jim je „šlo na roko" -Kranjska gora se je tisti dan kopala v soncu, sneg je bil ,,ta prav", smučarski progi lepo speljani in zahtevni (ne pa pretežki), nobene polomljene noge in krona vsega — razglasitev rezultatov v prijetnem gostišču Bor. Res obetaven začetek za številne smučarje v tem manj kot stočlanskem kolektivu, številne pa zato, saj se je tekmovanja udeležilo več kot dvajset ljubiteljev dilca-nja, no nekako približno toliko pa jih je le še vedno ostalo pri . . . govorjenju. Pa drugo leto. Zaradi obilice dela so se dekleta in fantje iz Zastopstev odločili le za popoldansko smuko - do devetih so še delali, ob desetih pa so pohiteli v Kranjsko goro z avtobusom. Pa ne vsi: tisti iz sektorja Hevvleti Packard so lahko pobegnili od dela šele nekaj pred poldnevom, kljub temu pa so še pravočasno prispeli na start. In prav tem slednjim je menda še najbolj veljalo bučno navijanje njihovih kolegov, tisti škodoželjni „bum" pa ni bil namenjen osebno nikomur, so ga pa nekateri kljub temu ,,spoštovali". Nekdo iz starejše garde se je odločil kar za nastop v ,,mešanem' stilu: malo po smučkah in malo po . Kakorkoli, bilo je čudovito. Rezultati tokmovanjapa so tile: Ženske: 1. Žagar, 2. Lovrenčič, 3. Kuhar, 4. Gvardjančič, 5. Klemenčič; moški: 1. Gornik, 2. Jagrič, 3. Jeran, 4-Marn, 5. Remškar (ni hotel zmagati), 6-Hofman, 7. Zavodnik, 8. Benčina, 9-Triller, 10. Gašperlin, 11. Švab, 12. To-mašič.) 13. Markošek („proga je bila P3 LO ŠPORTNIKI AVTOELEKTRIKE TRETJI ZAHVALA Ob smrti moje drage mame JERICE ŠALAMUN se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na liniji releja in ostalim v TOZD * EA, za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Boža Krstič z družino. ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANGELE UDIR se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD TEA, TOZD ERO, TOZD Števci in Šolskemu centru Iskre za izraze sožalja, podarjene vence, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč hčerka Vera, sinovi Francelj, Jože in Stane. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA FRIŠKOVCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka centralnih delavnic TOZD IPT za darovan venec, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti sin Tone Friškovec. Na tradicionalnih delavskih športnih igrah novogoriške občine, je lansko leto sodelovalo nad 1.200 športnic in športnikov, ki so merili svoje moči v enajstih moških in petih ženskih disciplinah. Od pomladi pa skoraj do zadnjega meseca v lanskem letu so potekala tekmovanja, nastopajoči pa so bili iz 45 delovnih organizacij novogoriške občine. Minuli petek zvečer je bila v prostorih hotela Park v Novi Gorici že tradicionalna — slavnostna razglasitev rezultatov vseh tekmovanj. Ekipno so bili športniki in športnice Iskre-Avtoelektrike tretji, to pa je precej slabše kot v letu poprej, ko so osvojili prvo mesto. Sicer pa velja tudi tu pravilo, da je važno sodelovati in ne zmagati, za to zadnjo besedo pa se bo treba prav v letošnjem letu potruditi, saj volje in želja po prvem mestu v Avtoelektriki res ne manjka. Omenili smo že, da smo zasedli ekipno tretje mesto, tekmovalke so bile ekipno četrte, moški pa tretji. Poglejmo še nekaj važnejših rezultatov posameznikov. Kegljanje ženske: 5. mesto Zinka Fornezzi, 6. mesto Slavka Marinič, 22. Milenka Konje-dic. Nastopilo je 32 tekmovalk. Kegljanje moški: 21. Drago Štefanič, 24. Jože Bremec, 39. Boris Peršolja. Nastopilo je 108 tekmovalcev. Atletika moški 500 m - 3. Milko Špa~ capan, 9. Andek Trkman Daljina moški: nastopilo je 23 tekmovalcev. Zoran Žnidaršič je osvojil 2. mesto, 3. je bil Davorin Nemec, 7. Vojko Slokar, Krogla moški: Stanko Mihelj je osvojil 2. mesto. V teku na 100 m je nastopilo 22 tekmovalcev. Četrto mesto je pripadalo Davorinu Nemcu, 6. je bil Drago Ozebek, 7. pa Iztok Pelan. Kros: 3. mesto Milko Špacapan. Namizni tenis ženske: Milica Koglot j6 osvojila 4. mesto, Boža Oblak na ie bil3 peta. Moški. Dušan Bažato, 8. mesto Igor Varl/ 10. mesto. Nastopilo je 18 tekmovalcev. Največ krogov v streljanju je zadela Ljudmila Miljavec, Francka Rupnik pa i8 osvojila 5. mesto. Tudi pri moških - streljanje, je bil najboljši Danilo Hrobat, Cvetko Kante pa i8 bil četrti. Rokomet moški: 1. mesto Avtoelektrika I-5. mesto Avtoelektrika II. Košarka moški: 4. mesto Avtoelektrika L 7. mesto Avtoelektrika II. Kegljanje moški: 5. mesto Avtoelektrika L 14. mesto Avtoelektrika II, 26. mesto Avtoelektrika III. Nastopilo je 27 ekip. V balinanju je nastopilo 29 ekip Avtoelektrika II je bila 17., Avtoelektrika I. P3 je osvojila 22. mesto. V šahu so predstavniki Avtoelektrike osvojili med 12 ekipami 6. mesto. V atletiki so moški tekmovalci osvojili Z-mesto v streljanju pa je bila ena ekipa Avtoelektrike prva, druga ekipa je zasedla 9. mesto, tretja ekipa pa je bila 22. Tudi ženske strelke so bile ekipno prve, medtein ko so v odbojki osvojile 5. mesto. V kegljanju so bile ženske med 1Z-ekipami tretje, pri namiznem tenisu pa i8 bila ena ekipa tretja, druga pa četrta. Skupen seštevek vseh točk je prinesel športnikom SGP Gorica prvo mesto, Meblo je pristalo na drugem, Avtoelektrika pa n3 tretjem mestu. Upamo in želimo, da bi bil' rezultati v letošnjem letu bistveno drugačni, z drugimi besedami pa lahko izrazimo to misel tudi tako, da rečemo športnice in športniki Avtoelektrike ..štartamo" v letu 1979 na 1. mesto. Marko Rakušček USTANOVLJENO ŠPORTNO DRUŠTVO A. Boc ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerkice in sestrice MARUŠKE MARKELJ se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD ERO za izkazano sočutje, pomoč in cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti mamica Milena, očka in bratec. T AKO KOT PLAVALCI T UDI VATERPOLISTI Na občinskem sindikalnem prvenstvu občine Kranj so se v vaterpolu pomerile ekipe Save, Ikosa, Prosvete, G. tiska Planike in Iskre. Vaterpolisti naše DO smo na vseh srečanjih zmagali in osvojili prehodni pokal. Najtežja ovira nam je bila ekipa Prosvete, ki smo jo premagali že v prvem kolu. Tudi Ikos in Planika sta nas močno utrudila, saj je bila zmaga osvojena samo z enim golom razlike. Verjetno se je na teh dveh tekmah poznalo, da smo nasprotnika podcenjevali. V letošnjem letu bomo igrali še v občinski vaterpolo ligi in pa poleti v slovenski ligi. Upamo, da se bomo predstavili kot dobra ekipa. Na sliki: od leve proti desni čepe: Česen, Ramovš, Avsec; stoje: Marinček, Gale, Perkovič, Kašman, Hvala. Manjkajo: Vukanac, Strgar, Zupanc, Pave. Jože Marinček Vaterpolska ekipa Elektromehanike. r ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljublja- Med ustanovnim občnim zborom ŠD Avtoelektrike. V Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Prek 50 ljubiteljev raznih športnih panog in rekreacije Iskre Avtoelektrike (iz TOZD in DSSS lociranih v Novi Gorici), se je zbralo prejšnji četrtek v dvorani delavskega samoupravljanja z namenom, da ustanovijo športno društvo Iskra Avtoelektrika. O dosedanji prehojeni poti in športnih uspehih je spregovoril predsednik iniciativnega odbora llko Vidic. Rekel je, da je nujno potrebno pričeti organiziraneje pristopiti k športni rekreaciji. To načelo je brez dvoma za sedanji način življenja koristno in potrebno tako za vsakega posameznika, kot za cel kolektiv in širšo družbeno skupnost. Do zastavljenih ciljev, uspehov in dosežkov pa lahko pripelje le dobro organizirano in načrtno vodeno delo. V Avtoelektriki je bila športno-rekreativ-na dejavnost prisotna že od obstoja delovne organizacije. Iz leta v leto si je utirala širšo pot in dosegla svoj vrhunec v zadnjih letih. Toda taka oblika organiziranosti je v nadati njem razvoju brez večjih izgledov. Pr3V zaradi tega so se športni delavci ob pomoč' osnovnih organizacij sindikata Iskre Avte elektrike odločili za ustanovitev športneU3 društva. Namen in glavni cilj je vodi11 izključno rekreativno dejavnost. V to del0 pa želijo vključiti tudi občane iz krajevnil1 skupnosti Šempeter in Vrtojba, saj izhaj3 prav iz teh sredin večina delavk in delavce3! Avtoelektrike. Odveč bi bilo poudarjati, da je ustanove'I občni zbor potekal v popolnem in delov nem vzdušju, kar je še en dokaz pravile3 usmeritve. Zbrani športniki, željni organi*3 ranejše rekreacije so soglasno izvolili zi predsednika pomočnika glavnega direktoh3 Zvonka Repiča, za namestnika predsednik3 direktorja splošno kadrovskega podrotj3 Pavla Mermoljo, za tajnika pa lika Vidic3 Marko Rakušček