Peter Herrity in Ivana Petric Lasnik, 2008: Slovene Phrasebook. Edinburgh: Chambers Harrap Publishers. 191 str.
Slovene Phrasebook, eden od novejših priročnikov za »instant« učenje slovenščine, je namenjen predvsem Britancem, ki potujejo v Slovenijo in se želijo naučiti nekaj uporabnih besed in vzorcev za sporazumevanje v najrazličnejših situacijah, v katerih bi se lahko znašli v Sloveniji. Oblikovno in vsebinsko sledi predlogi, ki jo Chambersova zbirka priročnikov predvideva tudi za druge jezike. Razdeljen je na dva dela. Prvi del v 18 tematskih poglavjih ponuja besede in sporazumevalne vzorce, ki bi jih tujec v Sloveniji lahko slišal ali pa bi jih rad znal povedati; nanašajo se na vsakdanje sporazumevanje, spoznavanje ljudi, potovanje, prenočitvene storitve, gostinske storitve, hrano in pijačo, zabavo in prireditve, turizem in znamenitosti, šport, nakupovanje, fotografske storitve, banko, pošto, spletne kavarne in elektronsko komuniciranje, telefoniranje, zdravje, težave in iskanje pomoči, uro in datum. V naboru besed in vzorcev je ob slovenskem prevodu fonetična transkripcija, posebej prilagojena angleškim govorcem. Vsako tematsko poglavje prinaša na začetku za turiste pomembne in uporabne informacije (npr. o prometnih povezavah s Slovenijo in znotraj nje, o prometnih predpisih, slovenskih specialitetah, nazivih in internetnih naslovih koristnih ustanov, o odpiralnem času trgovin ipd.). Na koncu vsakega tematskega poglavja je navedenih nekaj slovenskih izrazov, ki jih tujec v Sloveniji opazi predvsem v zapisani obliki (npr. na bankomatu, izdelku ipd.) in jih običajno ne uporablja v govornem sporazumevanju. Ti in pa tudi neformalni oz. pogovorni izrazi na koncu nekaterih poglavij so namenjeni temu, da jih uporabnik priročnika zgolj prepozna in razume, zato so samo prevedeni v angleščino, nimajo pa fonetične transkripcije. Drugi del priročnika vsebuje angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar (5000 gesel prinaša razširjen nabor besed, povezanih s tematskimi poglavji), kratko predstavitev sistema slovenskega jezika, ki je napisana poljudno oz. z mislijo na jezikoslovno laičnega uporabnika, predstavitev slovenskih praznikov in večjih prireditev, uporabne naslove (npr. nekaterih veleposlaništev) ter
pretvornik merskih enot. V priročniku je tudi manjši zemljevid Ljubljane.
V posameznih tematskih poglavjih so ponujeni vzorci za sporazumevanje v najrazličnejših okoliščinah oz. situacijah, tako da je priročnik namenjen različnim skupinam končnih uporabnikov (npr. v poglavju o zabavi in prireditvah so vzorci za sporazumevanje tako v gledališču in galerijah kot na zabavi ali v klubu; poglavje o prenočitvenih storitvah vključuje vzorce za sporazumevanje v hotelu, hostlu in avtokampu ipd.). Vzorci si sledijo v logičnem zaporedju, kot bi jih govorec uporabil v dejanskem sporazumevanju (npr. v poglavju o gostinskih storitvah so najprej ponujeni vzorci za povabilo, nato za rezervacijo mize, naročanje in na koncu za plačilo ipd.).
Nekateri ponujeni vzorci delujejo slovenskemu govorcu na prvi pogled mogoče nenaravno, saj jih v slovenščini ne bi uporabil ali pa bi povedal drugače. Vendar pa so ciljna publika priročnika zlasti Britanci, zato je tudi izbor besedišča in vzorcev prilagojen njihovim komunikacijskim običajem oz. potrebam (npr. povprečen britanski turist, ki pride v Slovenijo in ne ve, da v slovenskih restavracijah postrežbe praviloma ne plačujemo posebej - kar pa ni običaj v Veliki Britaniji - bi rad znal v slovenščini vprašati, ali je postrežba vključena v ceno ali ne; zanima ga, kako se v slovenščini pove, da bi rad vrnil določen izdelek, ker mu preprosto ni všeč oz. mu ne ustreza, kot lahko to brez težav stori v Veliki Britaniji, pri čemer mu prodajalec vrne celotno kupnino). Priročnik pa ponuja tudi veliko vzorcev, ki so prilagojeni prav slovenski stvarnosti (npr. sporazumevanje, povezano s smučanjem, hribi ipd.).
O veliki uporabnosti priročnika priča predvsem dejstvo, da je v manj kot letu dni v pripravi ponatis in tudi izdaja za francoske govorce.
Andreja Ponikvar Univerza v Zagrebu andreja.ponikvar@ffzg.hr