PoMnlira plačana v gotovini
URADNI V
Študijeka knjižnica
OKRAJA NOVO MESTO
Lelo II
V Novem mestu, dne 29. aprila 1957
Štev. 5
VSEBINA
52.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Črnomelj
53.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Kostanjevica-Podbočje
54.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Mirna
55.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Mokronog
56.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Novo mesto
57.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Semič
58.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Straža-Toplice
59.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje Dolenjskih Toplic
60.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Šentjernej
61.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Trebnje
62.	Odlok OLO Novo mesto o gradbenih okoliših za območje občine Žužemberk
Občinski ljudski odbori:
63.	Odlok ObLO Straža-Toplice o vpeljavi turistične takse v kraju Dolenjske Toplice
64.	Odločba ObLO Žužemberk o ustanovitvi kmetij-sko-gospodarske šole v Žužemberku
52.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Črnomelj, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 sprejel naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Črnomelj
1.	člen
V kraju Črnomelj, občina Črnomelj, se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča označena v priloženi geodetski podlogi, ki je sestavni del tega odloka.
Ta geodetska podloga določa naslednje okoliše:
Ožje gradbeno območje, ki obsega osrednji predel mesta, to ja stari Črnomelj ter pas ob cesti proti kolodvoru, vštevši odcepe proti Vojni vasi, Svibniku in Semiču.
Širše gradbeno območje, ki obsega površine izven ožjega gradbenega območja in je omejeno na severu z obstoječo železniško progo do ceste proti Stranski vasi in Jugorju, nato z odsekom stare ceste proti Metliki do nove ceste, ki bo vezala tovorni kolodvor s sre-
diščem mesta. Od tu dalje poteka meja ob tej cesti proti jugu do zazidanega pasu ob cesti v Vojno vas, nato pa ob strmem levem bregu Lahinje in Dobličice okoli starega dela mesta in okoli kompleksa Belokranjske železolivarne do železniške proge Črnomelj— Vrbovško. Ta proga predstavlja zahodne meje širšega gradbenega območja do križanja s cesto proti Semiču, ob kateri gre meja do obstoječe železnice. Poleg tega spada v širše gradbeno območje še naselje Kočevje in del Loke na desnem bregu Dobličice, del Loke na desnem bregu Lahinje in območje Vojne vasi.
Zaščitni pas je predviden zaradi tega, da se prepreči divja zazidava na njivah in travnikih ter zazidava ob obstoječih cestah izven gradbenega območja. Ta pas je širok okoli 500 metrov in se razteza na severu po pobočju nad železniško postajo, na vzhodu do ovinka nove železniške proge in od tod do Dolenjske vasi in proti jugu preko cest v Gribljah in Tribuče (kakih 300 metrov vzhodno od 'razpotja), od tam pa v približno ravni črti do Kanižarice. Zahodna zunanja meja zaščitnega pasu se razteza od Kanižarice preko Svib-nika do bodočega prehoda ceste čez železnico. Razen tega so predvideni zaščitni pasovi ob bregovih Lahinje in Dobličice ter vzdolž železniških prog in glavnih tranzitnih cest. Zaščitni pasovi ob železnici segajo 20 metrov od osi proge, ob cestah pa 20 merov od roba ceste.
V zaščitnem pasu so prepovedane vsake gradnje, dovoljeno pa je gojiti razne vrste kultur (njive, travniki, vrtovi itd.) ali urediti igrišča vseh vrst s športnimi objekti.
2.	člen
V ostalih krajih občine Črnomelj se smejo izdajati načelna dovoljenja le v sklopu obstoječih naselij, sicer je pa treba upoštevati predpise zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
3.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let.
4.	člen
Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Črnomelj, upoštevajoč 1. in 2. člen tega odloka.
5.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
7.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
9.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št' 03/7-1889/2.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
53.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Kostanjevica-Podbočje je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Kostanjevica-Podbočje
1.	člen
V	občini Kostanjevica-Podbočje se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgodovinskih in podobno zavarovanih objektih ter zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Kostanjevica, občina Kostanjevica, je gradbeni okoliš razdeljen na ločene predele, v katerih so določena naslednja zemljišča, ki leže znotraj opisane meje, katero omejujejo parcele, ki so še zazidljive :
Prvi predel zajema ozemlje, ki je obdano okrog in okrog z reko Krko in tvori stari predel mesta. Ta predel ni zazidljiv.
Drugi predel obsega zemljišče, ki je obkroženo na eni strani od reke Krke, dalje za kulturni dom do glavne ceste, od tod po njej v smeri proti Šentjerneju in od nje pravokotno proti razvoju. Ta predel je rezerviran za sejmišče.
Tretji predel ima izhodišče pri gradu na južnem stiku parcele 1383 s potjo 1764/1, od tod zavije proti zahodu preko parcele št. 1383 do poti 1766/1, ob poti nazaj proti 1764/1. To je prvi del tega predela, drugi del pa obsega zemljišča v meji, ki poteka od stika poti 1764/1 s parcelo 1382, krene pravokotno po parceli št. 1381/1 okrog 100 metrov globoko, se nato zaobrne in gre vzporedno s cesto 1764/1 do stika s potjo 1963. Nato po njej do poti 1764/1 in od tod po njej navzgor do izhodišča, tretji del pa je omejen najprej s cesto 1764/1, dalje z mejo parcele 1414, prečka 1413, gre po meji 1408 na cesto 1764/1 in po njej na izhodišče. Ta predel je predviden za zazidavo z individualnimi. hišami.
Četrti predel obsega rezervirana zemljišča okrog šole za potrebe igrišč. To je mnogokotnik, katerega meja poteka od poti 208/20 do stika s parcelo 209/1, dalje po meji parcel št. 209/1, 209/2, del 241/2 in 211 čez pot v parcelo 431, od koder zaokrene vzporedno s potjo do obstoječe ceste in dalje po njej do izhodišča.
Peti predel obsega 100 m pas ob levi in desni strani ceste proti Cerneči vasi in sicer v odseku od šole do križišča na parceli št. 107/8.
Iz grafične priloge je razvidna točna razdelitev gradbenega okoliša na predele.
4.	člen
Ostali kraji občine Kostanjevica-Podbočje se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Kostanjevica ^Podbočje, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
10.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-2570/1.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
54.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Mirna je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Mirna
1.	člen
V občini Mirna se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer mora upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgodovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Mirna, občina Mirna, se določi gradbeni okoliš, ki je razdeljen na gradbene predele, katerih velikost je razvidna iz grafične priloge. Ta gradbeni okoliš obsega zemljišča, ki ležijo znotraj opisane meje, ki jo omejujejo naslednje parcele:
Izhodišče je ob železniški progi in sicer na levem jugozahodnem delu, od koder prečka meja železniške tire, gre ob meji parcele 127, prečka cesto ob meji parcele 59, parcele 165, 168 preko parcele 2327 po meji parcele 160/55, 170, 182/2, 181/2, 180/2, 182/24, prečka oba rokava potoka Mirne, zaokrene preko parcele 22/1, prečka cesto, poteka ob meji 25/6 mimo telovadnega doma, za telovadnim domom zaokrene po meji parcele 25/6, 25/8, 25/5, 25/4, 25/3, 25/1, prečka v krajši razdalji 25/1, teče po meji 25/9, dalje po delu parcele 25/1, zaokrene pravokotno na cesto, jo prečka, kakor tudi parcelo 40, do vzhodne meje, zaokrene po meji iste parcele, prečka parcele 62/44, gre preko potoka Mirne, prečka parcele 93, 96/1, 99/1, 100/1, 102, gre po meji parcele 2223/3, krene ob progi do meje parcele 2230/1, zaobrne po meji iste parcele, poteka za tem po parceli 2229 do stika s parcelo 2294/2, od koder zaobrne pravokotno preko ceste do meje 2296/1, zaobrne po meji te parcele, poteka dalje po meji parcele 2296/9, 2298/6, 2298/3 do železniške proge. Nekaj hiš je možno graditi tudi v predelu pri kamnolomu preko železniške proge.
4.	člen
Ostali kraji občine Mirna se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obsoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo 2 let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Mirna, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporab; zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-9428/3.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič L r.
55.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Mokronog je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Mokronog
1.	člen
V občini Mokronog se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših in kakor jih določata 3.' in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišča na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgo-dovinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Mokronog, občina Mokronog, se gradbeni okoliš deli v tri predele in v rezervirano zemljišče za igrišča.
Prvi predel cbsega srednji del obstoječega naselja, ki je od vojne še močno poškodovan in ga je najprej treba zazidati.
Drugi predel obsega# zemljišča z izhodiščem križišča ceste, ki gre mimo šole, in meje parcele 25 s parcelo št. 16/16, od tod po meji do parcele, ki se stika s parcelo 25, to je parcela 16/23, od koder za-
okrene za 90 stopinj preko parcele 25, 30/2, 42, nadaljuje po poti, zaokrene po poti do ceste 1075/3, gre po njej do severnega stika s parcelo 10, zaokrene po meji te parcele do križišč s parcelama 13 in 14, nato zopet zaokrene po meji parcele 10, dalje po meji 12, 8/2 do izhodiščne točke. V tem predelu je predvidena zazidava individualnih h'š, največ enonadstropnih.
Tretji predel zajema zemljišča znotraj meje, ki poteka z izhodiščem na trgu po cesti do stika severne meje parcele 416/2, zaokrene po meji do naslednjega ogla iste parcele, nato zaobrne proti jugu, gre po meji parcele 170/1, 168, do poti, od koder krene proti zahodu po poti in pozneje po trgu do izhodišča. Ta predel je predviden za gradnjo lažje industrije.
Četrti predel obsega zemljišča okoli gradu, to je parceli št. 1 in 2 in predstavlja zavarovano zemljišča za igrišča La kulturni spomenik (grad).
jz grafične priloge so ti predeli točno in jasno razvidni.	>
4.	člen
Ostali deli občine Mokronog se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po Zakonu o uporabi zemljišča za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Mokronog, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-2572/1.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
56.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Novo mesto, je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Novo mesto
1.	člen
V	kraju Novo mesto, občina Novo mesto, se morajo uporabiti za gradbene namene zemljišča, označena v priloženi grafični prilogi po namenu zazidave.
Kraj Novo mesto, občina Novo me.sto, je treba smatrati kot en sam gradbeni okoliš, razdeljen v 7 zazidalnih predelov in z označbo industrijskih ter rekreacijskih površin, za katere so potrebni ožji zazidalni načrti.
Ti predeli so naslednji:
1.	Kandija. — Dovoljena je zazidava z individualnimi stanovanjskimi gradnjami.
2.	Znančeve njive. — Dovoljena je zazidava z enodružinskimi hišami, vrstnimi hišami ter manjšimi in večjimi stanovanjskimi bloki.
3.	Predel Grm. — V sprednjem delu je dovoljeno zidati večstanovanjske bloke, na vzhodni strani pa enodružinske hiše.
4.	Predel Ragovo. — Na južnem pobočju hriba je dovoljena zazidava vrstnih hiš, ob cesti proti Ra-govem pa gradnja večjih blokov.
5.	Predel Kandija. — Dovoljena je gradnja individualnih hiš.
6.	Predel Bršljin I. Dovoljena je gradnja enodružinskih hiš, dvojčkov, četverčkov in manjših blokov.
7.	Predel Bršljin II. — Dovoljena je gradnja stanovanjskih stolpnic.
V	predelu Bršljin so rezervirane površine za industrijo s čistimi odpadnimi vodami, ob Ločenski cesti pa za industrijo z umazanimi odplakami.
Gradbeni okoliš kraja Novo mesto omejuje naslednje mejne parcele, ki niso več zazidljive:
Izhodiščna točka meje je levi breg reke Krke v predelu (V) k. o. Novo mesto in sicer pare. št. 606/2, dalje 606 T, 607, 584, 574, 639/1, 571, 465/2, 463, 465/1, 457/2, 319/1, 456, 457/1, nato zeleni mestni pas 457/4, 391, 392/2, 392/7. Od tod preide meja na predel (VII) pare. št. 451/1, 302/2, 502/3, 505, 659/1 delno, 1081/3, 2, 1, 1058/3, 187, 186, 182/1, 137/3 136/3, dalje k. o. Bršljin, po poti 1054/1-2, 1041/1, 68, 69. 269, 265, 263, nato v pr. (VI) 1031, 1030, 1162 (železnica) do potoka 1047/1, po Krki 671/1 prede na desni breg Krke v rekreacijski in športni predel k. o. Šmihel 8/6, 8/5, 8'1, 8/7. 8/4, 6'5, 6/11. 6/12. 1064, 1066/1, 1060/1, 148, 1051, 1053/2 1053/1. 1033/2. 1033/1. 1001. 1006, 452/2 452/1. Tu preide v predel (I) 451/2, 433 k. o. Kandija 434 po potoku 1343/1
v predel (II) 357/4, 353/2, 354/2, 341 v predel (III) 329/2, 330/6, 330/20, 331/10, 11, 1346, 1231/1 v pr. (IV) 1232/2, 259/1, 259/2, 1292/1, 260/1, k. o. Ragovo 240/2, 243/3, k. o. Kandija 241/2, 240/14, 240/11, 240/16, 240/15, 102/5, 102/6 — Krka (1342/3).
Predel Kodeljev hrib je smatrati kot samostojen predel, zazidljiv z individualno gradnjo med cestama pare. št. 1231/3, 1231/1 k. o. Ragovo.
Prednost zazidave imajo nezazidane parcele znotraj obstoječega zazidalnega jedra.
2.	člen
Ostali kraji občine Novo mesto se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu obsoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
3.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let.
Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in pri-rodno zavarovana zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zavarovani objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ.
5.	člen
Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora, upoštevajoč 1. in
2.	člen tega odloka.
6.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
7.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
8.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
9.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
10.	člen
T odlok začne veljati v esmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03 7-7093/1.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednic 0T O
57.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Semič je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Semič
1.	člen
V	občini Semič se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgodo-vinskih in podobnih zavarovanih objektih ter zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Semič, občina Semič, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča, ki leže znotraj opisane meje, katere omejujejo parcele, ki niso več zazidljive. Izhodiščna točka je cesta II. reda, nato parcela št. 1399/1, 2018, 2028/1, 2032, 2043/2, del 2040/1, 2044, 2056/2, 2056/1, 2055/2, 2059, po poti do 2098, 2084 del 2, 5, 9, 12, 19/2, po cesti do 194, 175, 176, 197/1, 194/1, 194/2, 246/4, 248, 192, del 318, 319, 314/1, del 313/1, 312, 308/2, 303 do ceste po poti do 346/3, 34Ž, del 339, del 328, 255, 347/1, del 1378/3, 1380/2, 1388, 1387, 1406/1, 1405/2, 1399/2 do izhodiščne točke.
Iz grafične priloge je razvidna notranja razdelitev gradbenega okoliša po namenu zazidave.
4.	člen
Ostali kraji občine Semič se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora, upoštevajoč 3. in
4.	člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-6229/1.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
58.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje
občine Straža-Toplice
1.	člen
V	občini Straža-Toplice se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgo-dovinskih in podobnih zavarovanih objektih in zemljiščih.
3.	člen
V kraju Straža, občina Straža-Toplice, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča, ki leže znotraj opisane meje, katero omejujejo parcele, ki so že zazidljive. Izhodiščna točka gradbenega okoliša je reka Krka, odtod preseka parcelo 219, gre po meji 197 do poti, po poti do meje parcele št. 177, po njej do poti, prečka parcelo št. 780, 93 gre po meji 29, 18, 17, 16/1 prečka parcelo št. 12 do cerkve, od tod preko parcele št. 893, 21/2, 4, 898, 899/1, 3138 preko železnice do reke Krke pri parceli št. 2193 po Krki navzdol do severne meje parcele št. 1023, nato po mejah 1022, 1021, 1020, 1019, 10 a, 1017 do ceste, po cesti do parcele št. 967 po meji do vaške poti 3161, po njej do ceste 3152, nato preseka parcelo št. 916, 917, 918 a in b, 922, 923, gre po mejah parcele št. 924 in 926 ter 931 prečka 628 vaško pot ter od tod po mejah 932, 934, 933, 620, preseka 614, gre po južni meji preko ceste do Krke, od tod po Krki do izhodiščne točke.
Iz grafične priloge je razviden ožji gradbeni okoliš, kakor tudi zavarovana zemljišča za šolo, igrišča, industrijo, sejmišče, kultumo-zgodovinske objekte.
4.	člen
Ostali kraji občine Straža-Toplice, razen kraja Dolenjske Toplice, ki ima svoj poseben odlok, se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-9887/4.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
59.
Na'osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje
Dolenjskih Toplic
1.	člen
V	kraju Dolenjske Toplice se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, Iti ležijo v gradbenem okolišu, kakor jih določa 3. člen tega odloka,
2.	člen
V	gradbenem okolišu je zazidava zemljišč dopustna na način, Iti ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o vamosi javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgo-dovinskih in podobnih zavarovanih objektih pri zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Dolenjske Toplice so določena za gradbeni okoliš zemljišča, ki leže znotraj opisane meje, katero omejujejo parcele, ki so še zazidljive. Izhodišče te meje je republiška cesta, ki vodi v Dolenjske Toplice, od tod preseka meja parcele št. 464/1, 469/1, 470, 474/1, 475/1, 480/1, 481/1, 486/1, 489/1, 490, 282/1, do vaške poti, preseka nato 496/1, 493, 490/1, gre po meji 441/1, 439, 438, 965, preseka 433/1, 433/2 in manjšo pot, nato 432, gre čez potok po meji 431, prečka 429, 422/3, 421, 410, do brega, nato ob bregu prečka 881, 862, okrene proti cesti v Podturen, jo prečka in gre ob desni strani ceste preseka 889, 361/1, 360/1, 358/1, 351, dalje gozdno pot parcele št 339, poteka ob meji te parcele do poti, nato po poti na mejo parcele 358/4, 358/3, 358/5, preseka 358/1, 360/1, 361/2, 809 do ceste, nato po cesti proti Toplicam, okrene pri parceli št. 401 čez parcele 385, 300/2,
360/3, 146, 394/4, 396, gre preko pota in parcel 450, 449, 450, 452/1, dalje ob meji 492/2 do republiške ceste in po njej v izhodišče.
Iz grafične priloge je razvidno, da je gradbeni okoliš razdeljen na ožji zazidani okoliš in na zavarovana zemljišča za šolo, igrišča, javne zgradbe ter za namene zdravilišča.
4.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
5.	člen
Ožje lokacije v gradbenem okolišu določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice, upoštevajoč 3. člen tega odloka.
6.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
7.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
9.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-9887/3.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
60.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Šentjernej je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Šentjernej
1.	člen
V občini Šentjernej se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kultumo-zgodovin-skih in podobnih zavarovanih objektih na zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Šentjernej, občina Šentjernej, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča, ki leže znotraj opisane meje, katero omejujejo parcele, ki so še zazidljive. Izhodiščna točka gradbenega okoliša je zvezna cesta
I.	reda, nato gre meja preko parcele 409/1, 408/2 po meji parcele št. 407/2 do ceste, po cesti do pokopališča, meji parcele št. 407/2 do ceste, po cesti do pokopališča, prečka parcelo št. 406, 404, poteka po meji parcele 396, prečka parcelo št. 400, gre po meji parcele št. 403 do ceste I. reda, prečka cesto in deli parcelo št. 429/4 do meje parcele št. 429/5, nato po meji do parcele št. 439/1, dalje po meji te parcele in parcel št. 439/3, 439/2, prečka parcelo št. 441/2, po meji 562/2, preko 558/1 in potoka, dalje po meji 102, prečka 553, po meji 535, 536 prečka cesto proti Ple-terjem, gre po meji pare. št. 525/2, 523/2 prečka 520, 518, 516, 2897 ob meji 513/2 prečka 510, 509, 506, 505, 502, 501/2, 501/4, dalje vaško pot, nato 499, 497, 496/2, 495, 494, 493, 492/1, 488/1, 485/2, 484/1 ob meji 478/2, 478/5, 475/1, 479/1 in 471/2 do izhodiščne točke. Iz grafične priloge je razvidno, da je gradbeni okoliš razdeljen na ožji gradbeni okoliš, ki ga je najprej treba zazidati, dalje zavarovana zemljišča za šolo, sejmišče, igrišča in kulturno-zgodovinske objekte ter v širši zazidalni okoliš.
4.	člen
Ostali kraji občine Šentjernej se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Šentjernej, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen •
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-2571/1.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
61.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Trebnje je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Trebnje
1.	člen
V	občini Trebnje se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in posebno zavarovanih objektih in zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Trebnje, občina Trebnje, se določajo za gradbeni okoliš zemljišča, ki jih obkrožajo mejne parcele, ki pa niso več zazidljive. Gradbeni okoliš je razdeljen na dva predela; prvi ima izhodišče na mejni parceli št. 104/2, od tot po parceli št. 104/1, 90/2, 948, 950/5, 950/4, nato po cesti 1180, 1072/4, 1074/3, 61/2, 44/3, 43, 41, 30, 29, prečka nato republiško cesto I. reda, dalje do parcele 7/2, 75/1, 678, 36/2 do republiške ceste I. reda.
Drugi predel obkrožajo parcele: 950/4, 953/1, 950/7, 987, 1036/5, del 1038/3, del 10-68/2, 1057, 1063, del 1072/1, 1074/2, 1074/8, del 1032/4, 149 in meja prvega brega.
Iz grafične priloge je razvidno, da je tudi treba najprej izpolniti nezazidane parcele zazidalnega jedra, šele nato dovoliti zazidavo zemljišč, predvidenih za razvoj naselja v prihodnjih dveh letih. Priloga prikazuje tudi meje zavarovanih zemljišč za šolo in igrišča, kakor predvideva tudi mejo širšega zazidalnega okoliša. Predel Cvibelj je smiselno treba zazidati tako, da bo nastala trdnejša povezava s prvim predelom.
4.	člen
Ostali kraji občine Trebnje se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
5.	člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona_ o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-9185/2.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
62.
Na osnovi 64. člena točke 4. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 26. člena točke 4. statuta okraja Novo mesto, 2.
člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in po predlogu občinskega ljudskega odbora Žužemberk je Okrajni ljudski odbor Novo mesto sprejel na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. marca 1957 naslednji
ODLOK
o gradbenih okoliših za območje občine Žužemberk
1.	člen
V	občini Žužemberk se smejo uporabiti za gradbene namene zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določata 3. in 4. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, pri čemer je treba upoštevati vse veljavne predpise o varnosti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav, kakor tudi predpise o kulturnozgodovinskih in podobnih zavarovalnih objektih ter zemljiščih.
3.	člen
V	kraju Žužemberk, občina Žužemberk, se določijo za gradbeni okoliš zemljišča, ki leže znotraj opisane meje, katero omejujejo parcele, ki so še zazidljive.
Izhodiščna točka gradbenega zemljišča je desni breg Krke na parcela št. 937 k. o. Žužemberk, od tod poteka meja preko parcele 939, ob parcelah 747/1, 747/2, 747/3, preko parcele 738/2, 749/1, 740, ob parcelah 139, 128, preko parcele št. 733, za tem prečka cesto parcelna št. 1951/2, nato gre meja preko parcel 123, 120 m 116, ob parceli št. 161/1, preko poti parcelna št. 1945 in ob parceli št. 206 do Krke.
Na levem bregu Krke poteka meja ob parceli št. 206, 215, 216/1, 218, 222, 223/1, 223/2, 225, 366/56, 366/14, 366/13, 366/12, prečka cesto 1944/2, parcelo št. 368/1, dalje ob parceli št. 367/11, preko parcele št. 364, ob parceli 76/1, 76/2, 350, 358, 75, preko 356 in 1944/1, ob parcelah št. 74, 354, 73, 353, 12/1, 72/2, 352, 71/1, 351, 1496/2, 350 nato pa ob cesti parcelna št. 1961/1 preko parcel št. 329 in 327/1, dalje pa ob robu poti parcelna št. 1958/1 do prečkanja preko republiške ceste in za tem preko parcel 953, 950, 946/3 in ob parceli št. 268/13 in 270 do levega brega Krke. .
Iz grafične priloge je razvidno, da je gradbeni okoliš razdeljen na ožji gradbeni okoliš, ki ga je zaradi ruševin najprej treba zazidati, dalje v zavarovanem zemljišču za šolo, sejmišče, igrišča in kultumo-zgodo-vinske objekte ter v širši zazidalni okoliš.
4.	člen
Ostali kraji občine Žužemberk se smatrajo kot samostojni okoliši v obsegu meja obstoječih strnjenih naselij, za katere se smejo izdajati načelna dovoljenja po zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
• 5. člen
Ta odlok velja za dobo dveh let in tvori z grafičnim prikazom zazidljivosti zemljišč zaključeno celoto.
6.	člen
Ožje lokacije o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Žužemberk, upoštevajoč 3. in 4. člen tega odloka.
7.	člen
Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradnje ne smejo dovoljevati; izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzira okrajna gradbena inšpekcija.
9.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajanja dovoljenj po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
10.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravomočnosti.
11.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 03/7-2471/1.
Novo mesto, 29. marca 1957.
Predsednik OLO:
Franc Pirkovič 1. r.
63.
Na osnovi 3. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19/53), skladno z odlokom o najvišjih stopnjah turistične takse v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 45/56), po poprejšnji potrditvi okrajnega ljudskega odbora Novo mesto, izdaja občinski ljudski odbor Straža-Toplice na svoji seji dne 19. januarja 1957
ODLOK
o vpeljavi turistične takse v kraju Dolenjske Toplice
1.	člen
V kraju Dolenjske Toplice se vpelje turistična taksa za prenočevanje proti plačilu v hotelu, prenočiščih, gostilnah in v sobah, ki jih dajejo zasebniki v stanovanjih, in znaša:
a)	v glavni sezoni;
—	v hotelu Zdravilišča Dolenjske Toplice 30 din za noč;
—	v drugih prenočiščih in sobah, ki jih dajejo zasebniki, 20 din za noč;
j— v urejenih camping prostorih 10 din za noč;
b)	izven glavne sezone:
___ v hotelu Zdravilišča Dolenjske Toplice 20 din
za noč;
—	v drugih prenočiščih in sobah, k; jih oddajajo zasebniki in podobno, 15 din za noč;
—	v urejenih camping prostorih 5 din za noč.
Čas glavne sezone je vsako leto od 1. julija do
31. avgusta,
2.	člen
Turistične takse ne plačajo:
1.	tisti, ki jih pošlje v turistični kraj na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje;
2.	invalidi, ki so na zdravljenju v toplicah po zdravnikovi odredbi;
3.	člani počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvid-niških organizacij Jugoslavije in društev »Partizan«, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah, in pa člani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar so v skupinah nastanjeni v za to določenih prostorih.
3.	člen
Olajšave v višini 50 odst. turistične takse imajo:
—	člani sindikatov FLRJ;
—	člani ZVVI;
—	člani društev upokojencev FLRJ;
—	člani njihove družine, kadar so na letnem dopustu.
4.	člen
Turistična taksa je proračunski dohodek občinskega ljudskega odbora Straža-Toplice in je v proračunskih izdatkih v celoti namenjena turističnemu društvu Dolenjske Toplice za pospeševanje turizma v občini Straža-Toplice.
5.	člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Št. 01/1-77/2.
Straža, 19. januarja 1957.
Predsednik ObLO: Franc Markovič 1. r.
64.
Na osnovi 2. člena uredbe o kmetijsko gospodarskih šolah (Uradni list LRS, št. 17-87/51), 1. točke
II.	poglavja priloge I A/5 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list FLRJ, št. 26/55) ter v soglasju s svetom za šolstvo OLO Novo mesto, izdaja Občinski ljudski odbor Žužemberk na seji naslednjo
ODLOČBO
1.	Ustanovi se kmetijsko-gospodarska šola v Žužemberku.
2.	Kmetijsko-gospodarška šola je splošno izobraževalna šola, v katero se lahko vpiše vsa kmečka moška in ženska mladina, ki je dopolnilna 8-letno šolsko obveznost, da bi dobila širšo družbeno, splošno in strokovno izobrazbo.
3.	Pouk na šoli traja dve leti. Šolsko leto traja od 2. novembra do 30. junija.
4.	Šolo vodi šolski odbor, učiteljski zbor in upravitelj šole.
5.	Šolski odbor ima skupaj z upraviteljem šole 7 članov. Občinski ljudski odbor imenuje dva člana, ostale pa izvolijo: upravni odbor kmetijske zadruge Žužemberk 2 člana, učiteljski zbor iz svoje srede enega člana, SZDL enega člana, dijaki šole enega člana,
6.	Upravitelja in druge učne moči kmetijsko gospodarske šole Žužemberk imenuje svet za šolstvo občinskega ljudskega odbora Žužemberk.
7.	Prejemki učnega osebja in vsi drugi stroški za ustanovitev in vzdrževanje šole gredo v breme občinskega ljudskega odbora Žužemberk.
8.	Šolski okoliš kmetijsko-gospodarske šole Žužemberk obsega vse vasi osnovnošolskega okoliša osnovne šole Žužemberk. Izjemoma, če je dovolj prostora, se lahko sprejme v šolo tudi mladince iz drugih vasi.
Št. 01/1-60/1.
Žužemberk, 20. januarja 1957.
Predsednik ObLO: Franc Jarc 1. r.
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni urednik 6om Maks — Tiska tiskarna »UriUta« v Kočevju. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta St. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 Interna St. 36. Letna narv^nin« 600 din, Id se plača pri KB Novo mesto na teko« račun St. 60-KB-16-Ž-245.