Maribor, dne 1. novembra 1933.
Lfudski pravnik.
Daritev hranilne knjižice. I. A. B.
Vaši ženi je njena pokojna teta pred smrtjo podarila hranilno knjižico za znesek Din 4000. Pokojna teta je tudi napravila oporoko, s katero je svoj vinograd zapustila svojemu bratu — Vašemu očetu, dočim ni o-stalim trem bratom ničesar zapustila. Radi bi vedeli, koliko bo mora! oče plačati prenosnine (procentov) in kaj bo s hranilno knjižico, ki je na ime Vaše žene. — Prenosni-na zn vinograd se plača od vrednosti vinograda. Vprašajte na davčni upravi, kjer boste popolnoma natančno izvedeli, koliko boste morali plačati desetka. ^ Kar se tiče hranilne knjižice, ista ne spada v zapuščino Vaše tete, ker je isto že pred svojo smrtjo podarila Vaši ženi, ki je z izročitvijo hranilne knjižice postala popolna in edina lastnica hranilne knjižice. Zapuščinsko sodišče vsled tega pri zapuščinski razpravi ne bo o tej knjižici razpravljalo, ker ista ni bila ob smrti tete nič več v njeni imovini. Če je Vaša informacija točna, se Vam za hranilno knjižico ni treba bati, ker lahko ž njo popolnoma svobodno razpolaga Vaša žena in se pri tem ni treba ozirati na brate pokojne tete, katerim ista ni ničesar zapustila. Bratje nimajo po svoji sestri pravice do, dolžnega deleža, vsled česar jo pokojna teta lahko poljubno napravila oporoko in je svojo imovino zapustila, komur je hotela. Ako pa teta ni izročila hranilne knjižice pred svojo smrtjo, je bila ista del njene imovine in pride v njeno zapuščino ter bo o tem sklepalo zapuščinsko sodišče. Ako ni teta glede hranilne knjižice v svoji opo-loki ničesar določila in ako ni iste že pred smrtjo podarila Vaši ženi, tedaj bedo iste deležni njeni bratje kot zakoniti dediči po enakih delih. Glede podarjene in še pred smrtjo tete ženi vročene hranilne knjižice ni treba Vaši ženi zapuščinskem’,! sodišču ničesar poročati,
Ako pa je že povedala, tedaj mora tudi navesti dejstva, iz katerih sledi,^ da ja teta hranilno knjižico podarila in izro-, čila ter naj tudi ponudi priče za to evoi jo trditev.
Solastnina in razdelitev skupnega po«
setva. K. V. S. — Vi in Vaš sosed sta; jamčila za nekega kmeta, ki mu je poz« ne je sodišče zaradi prezadolženosti po4 sestvo na predlog upnikov prodalo naj javni dražbi. Ker ste s .sosedom jamčili za Din 100.000, ste skupno z njim na javf ni dražbi kupili posestvo, vsled česač ßta s sosedom solastnika na dražbi kup« Ijenega posestva. Ze več let sta sola«fnD l<:a in plačujeta (udi skupno davke, irj sfcer vsak polovico. Posestvo meri v ce* loti 93 johov in je hribovito ter še ni razmerjeno. Pred tremi leti je Vaš söi las’tnik prodal svojo polovico posestva sir/u svoje žene za Din 17.500. Kupna pogodba je bila napravljena samo doma pred pričami, dočim v zemljiški knjigi premos lastnine ni bil izvršen. Preti kratkim pa je dal vknjižiti solastnik sinu njegove žene še pooblastilo, da se sme namesto njega pravdati z Vami. Sin Vam je že obljubil tožbo. Od Vas zahteva z vso silo razdelitev posestva in Van* hoče vsiliti razdelitev posestva v naravi, kakor Vam ni všeč, in sicer zahteva za sebe gozd, do-čim bi Vi dobili le ostalo* kar pa predstavlja majhno vrednost. Nadalje zahteva, da mu morate plačati polovico poslopja, ker on ne mara istegaj prevzeti z ozirom na slabo stanje, v katerem se nahaja. Ta pooblaščenec je trf leta rabil Vašo polovico poslopja brezj vprašanja in brez Vašega dovoljenja. Ker Vi zahtevate, da se posestvo pravilno razdeli, in sicer vsak polovico gozda, polovico njiv in travnikov ter polovico poslopij, ker so stanovanjske hiše na obeh straneh, in tudi polovico pašnikov, vprašate, na kak način se razdelitev doseže in če ima Vaš solastnik v resnici pravico, da brez Vas sodnijsko proda cejo poseptvo. Vsled nasprotnikovih gro-
— 174 —
žen) se lio]ite, da bo isti 7. ubožnim spričevalom vložil zoper Vas tožbo in nato' -posestvo prodal brez Vašega dovoljenja za nizko ceno. — Ako se s sosedom ne moreta na miren način pogovoriti, kako bosta v naravi razdelila posestvo, kjer ,sta oba solastnika, bo sosed gotovo vložil zoper Vas tožbo na razdelitev, oziroma razdružitev skupne lastnine. V tej tožbi bioste Vi kot toženec ugovarjali, da zahteva sosed, oziroma njegov pooblaščenec razdružitev skupne lastnine ob nepravem času, ker je v današnjem slabem gospodarskem položaju že itak tudi sodno znano, da se posestva prodajajo daleč pod pravo vrednostjo, vsled česar bi Vi s takojšnjo prodajo posestva trpeli veliko škodo. Upaipo, da boste s tem svojim ugovorom v tožbi uspeli in da bo Vaš sosed kot tožitelj obsojen, da Vam povrne pravdne stroške.
Vrnitev štedilnika in plačilo sodno odmerjenih stroškov. A. A. K. p. L. — Leta 191'2 Vam je izročil neki moški obrabljeni štedilnik, ker ste mu opravili razne vožnje. Od tega časa dalje se za štedilnik ni nihče več zmenil in ga tudi od Vas ni nihče zahteval nazaj. Leta 1914 je umrl datični moški, ki je živel z neko žensko v izvenzakonski skupnosti. Šele leta 1932 Vas je ta ženska tožila na vrnitev štedilnika. Čeprav ste na sodišču trdili, da (je štedilnik Vaš, ker Vam ga ženska ni 4ala, marveč da Vam ga je izročil dotični moški že leta 1912 za razna crpra-Ijena dela, to ni ničesar pomagalo dn Vas je nato sodišče, ki Vas ni zaslišalo po sodniku, marveč «je imel glavno besedo zapisnikar, obsodilo na vrnitev štedilnika in plačilo pravdnih stroškov. Čudno se Vam zdi, zakaj je imel v glavnem besedo zapisnikar, h kateremu dotična ženska večkrat pride na dom. Vprašate, kaj smete v tej zadevi ukreniti. Če .Vas je sodišče obsodilo na vrnitev štedilnika in plačilo pravdnih stjroškov, ste imeli pravico, da se v 14. d?ieh po prejemu pismene sodbe prito®te na okrožno kot prizivno sodišče v Mariboru. Ako tega niste storili, je sodba pravo-močna in morate plačati tudi pravdne stroške. Povračila svojih pravdnih stroškov ne morete od nikogar zahtevati, če ste hoteli v pravdi zaradi štedilnika uspešno uveljaviti svoje pravic» an svoje zahteve, bi si morali takrat najeti od-
vetnika, ki bi brezdvomno zastopal izključno Vašo koristi. Zadeva glede zasliševanja po sod. oficijalu ali ka.nclistu je za Vas nevarna, da ste lahko kaznovani zaradi razžaljenja uradne osebe, ako boste raznašali govorice te vrste.
Razžaljonje časti. A. A. K. p. L. — O tieki osebi ste trdili, da je živela na koruzi. Vsled tega očitka Vas je tožila zaradi razžaljenja časti in je za svojo trditev ponudila dokaz po pričah. Pravite, da se tožba glasi tako, da ste Vi trdili o tožiteljici, da se je z dotičnim moškim vlačila. Ker tega niste rekli, se Vam čudno zdi, kako more dotična ženska tožiti in kako bo mogla priča potrditi to trditev. Vprašate, kaj Vam je storiti, ker niste zas. tožiteljice z besedami, da je živela na koruzi, žalili in ker niste izrekli besed, radi katerih ste toženi in če morete predlagati svoje otroke za priče, ker so bili isti navzoči takrat, ko ste rabili žaljivke. — Besede, ki ste jih izrekli o zas. tožiteljici, so žaljive tudi v oni obliki, kakor to Vi sami priznate. Vsled tega ne kaže predlagati otrok za pričo, ker sami priznate žalitev, na druga strani pa tudi ni vzgojno, da vodite svoje otroke na sodišče. Najbolje je, če se z nasprotnico poravnate in plačate sodne stroške. V bodoče pa se izogibajte besed, ki so žaljive Jn se ne zanimajte brez potrebe za razmerja, v katerih Vaši sosedi živijo.
Odvetniški stroški. A. A. K. p. L. —
Vaš mož je najel odvetnika, da bi mu pomagal in je moral založiti znesek od 100 Bin, Pravite, da ga je ta odvetnik nato prisilil, da je Vaš mož prevzel stroške, ker mu je obečal veliko kazen v denarju, če tega ne stori. Vašega vprašanja ne razumemo in zaradi tega tudi ne moremo nanj točno odgovoriti. Povsem gotovo jo, da mora Vaš mož stroške svojega odvetnika sam plačati, ker ga je sam najel. Ne moremo pa verjeti, da bi odvetnik prisilil Vašega moža, da je prevzel v svojo plačilno zavezo neke stroške, ker odvetnik Vašega moža za to gotovo ni imel nobenega interesa.
Odškodnia za opravljene vožnje. A. A. K. p. L. 11 Od leta 1915 ste vsako^ leto vozili drva, seno in pridelke z njive za svojo sosedo, a Vam ista ni doslej ničesar plačala. Vprašate, za koliko let si «sete zaračunati vožnje. — Ako ste vož-

5^1
— 175 —
nje napravili iz uslužnosti, kar se da sklepati iz tega, da pridete s svojo zahtevo na plačilo &ele približno po 17 letih, nimate pravice zahtevati od soseda nobenega plačila. Edinole v tem slučaju, ako ste se dogovorili s svojo sosedo, da Vam bo vožnje plačala, imate pravico, da zahtevate plačilo za opravljene vožnje za zadnja tri leta, t. j. za leto 1931, 1932 in 1933, za ostalo dobo pa le v tem slučaju, ako je vsaj leta 1931 priznala svoj dolg na opravljenih vožnjah iz prejšnjih let. O ozirom na vse to Vam tožbe ne svetujemo in želimo, da zadevo spravite na miren način s sveta, ali pa na odškodnino za opravljene vožnje sploh pozabite, ker bo gotovo za Vas najbolje.
Razna obvestila.
Naša zunanja trgovina v septembru.
Generalna direkcija carin je pravkar izdala običajno statistiko o zunanji trgovini v septembru, iz katere je razvidno, da se je naš izvoz v tem mesecu znatno dvignil in je prvič letos prekoračil po vrednosti vsoto 300 milijonov Din. Vrh tega je bila trgovinska bilanca v tem mesecu precej aktivna, saj je izvoz presegel uvoz za 56 milijonov Din. V mesecu septembru smo izvozili vsega 294.242 ton (lani 204.823 ion) v vrednosti 315.7 milijona Din nasproti 272.8 milijona Din v lanskem septembru. Pri količini znaša povečanje izvoza nasproti lanskemu letu 89.415 ton ali 43.7%, po vrednosti pa smo letos v septembru izvozili za 42.9 milijona ali 15.7% več nego lani. Ta ugodni rezultat smo dosegli, čeprav nismo mogli (navzlic ugodni letini, izvoziti skoro nobene pšenice, ki je pri nas običajno v jesenskih mesecih najvažnejši izvozni predmet. Naš uvoz v septembru tega leta je bil nekoliko manjši nego v avgustu in tudi manjši nego lani. V septembru smo uvozili 72.129 ton (lani 95.180) v vrednosti 259.3 milijona Din nasproti 298.7 miljona Din v lanskem septembru. Zmanjšanje vrednosti uvoza nasproti lanskemu letu znaša 39.4 milijona Din ali 13.2%. Ker se je na eni strani izvoz povečal, uvoz pa skrčil, se je trgovinska bilanca precej Popravila in je bila v septembru aktivna za 56.4 milijona Din, dočim je bila v ,,
istem mesecu preteklega leta pasivna za’ 25.9 milijona Din, v istem mesecu leta 1931 pa za 11.7 milijona Din.
Hmeljska kupčija. Žalec, dne 26. oktobra. V teku današnjega dne je bilo nekaj več zanimanja in je tudi povpraševanje nekoliko živahnejše. Cene pa so ostale y glavnem neizpremenjene in se je plačevalo za prvovrstno blago po 65—68 Din, za slabše blago po 60—65 Din, do-i čim je notiralo izbrano prvovrstno blago 70 Din za kilogram. Tendenca je bila nekoliko čvrstejša. — Žalec, dne 26. oktobra. Položaj v hmeljski kupčiji je ostal v glavnem neizpremenjen. Zanimanje za prvovrstno blago traja dalje in žateški hmelj notira neizpremenjeno 72—94 Din za kilogram.
Svetovni lesni trg. Mednarodni lesni urad na Dunaju objavlja podatke o izvozu iglastega rezanega lesa od leta 1928 do leta 1933. Husija je v zadnjih letih svoj izvoz podvojila, ves svetovni izvoz pa je padel za 40%. Rusija je največji izvoznik,lesa na svetu s 25%, sledi Švedska in Finska (vsaka po 19%). Izvoz' Evrope, Rusije in Kanade in USA je padel od 1928 na 1932 od 6.5 mil. standardov. Istočasno so cene lesa padle za 60%.-
Lesni trg. Na Dunaju je zboroval zadnje dni stalni mednarodni komite na izvozu lesa interesiranih evropskih držav, ki je naznanil udeležencem, kako in kaj bodo razne države potrebovale z lesnega trga. Pri tej priliki je bilo posebno podčrtano dejstvo, do boš Rusija zavira s svojim precenim izvozom vsako urejeno lesno trgovino. Na mednarodnem lesnem trgu se pojavljajo vsak trenutek razne težkoče. Prodaja hrastovih’ dog v Ameriko je čisto prenehala. Jugoslovanski izvoz hrasta na Angleško se je znatno zvišal. Neoviran izvoz našega lesa je danes mogoč edino še v francoske' kolonije, Z Italijo se vršijo trgovinska pogajanja in je njih zaključek glede lesa še povsem negotov. Zelo razveseljivo je dejstvo, da je danes omogočen izvoz naše bukve na Špansko. Lesna trgovina med nami in Madžari povsem počiva. Na lesnem trgu v naši državi je edino povpraševanje po bukvi, javoru, lipi in hrvaškem hrastu. Trgovanje z mehkim lesom v večjih količinah je v polnem zastoju in je že prišlo tozadevno tako daleč, da niti naše zaloge rezanega;
176 —
mehkega lesa niso več sortirane, ampak je vse razmetano.
Žvab, Sv. Tomaž. Trgatev, katero smo 'dočakali je bila letos povsod slaba. Nakupovalci mošta obetajo take cene, da ee skoraj delo ne splača Kje je pa kolje, galica, žveplo ter gnoj, to pa človek mora, noče ali hoče, pozabiti ter upati na boljšo bodočnost. Kje pa hoče tedaj ubogi posestnik, vzeti denar, da obleče sebe in svojo družino, ko nakupovalci obetajo.samo 2 do 4 Din za mošt, in potem, kje pa je davek? Če se gospodarske razmere ne zboljšajo, bomo mi mali posestniki skoro prišli na boben.
Kongres Glavne zadružne zveze. Letos se bo vršil kongres Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije v Novem Sadu, in sicer dno 4. in 5. novembra. Dne 4. novembra bo predkonferenca delegatov iz vse države; naslednji dan bo skupščina zveze, po končan' skupščini pa kongres. -— Po podatkih Glavne zveze je bilo ob koncu preteklega leta v Glavni zvezi včlanjenih 22 revizijskih zvez s 0376 zadrugami nasproti G0(H zadrugam ob koncu leta 1931. Število pr' revizijskih zvezah včlanjenih zadrug je torej lani, naraslo za 37,2. Od vseh teh zadrug je bilo ob koncu preteklega leta 3059 kreditnih, 1303 nabavljalnih in kon šumnih in 983 proizvajalnih zadrug. Iz skupne bilance vseh zvez je razvidno, da so se posli zmanjšali. Hranilno vloge pri zvezah so se skrčile od 370 na 314 milijonv Din.
Cene in sefrnska poročila.
Mariborski trg dne 28. oktobra 1933.
Pripeljanih je bilo 74 zaklanih svinj, cena mesu je bila 11—12, Špehu 12—13 D. Pripeljali so tudi pšenice 18 vreč po 1.50, iži 7 po 1—1.25, ječmena 10 po 1— 1.25, koruze 19 po 1.25, ovsa 22 po 0.75— 1, prosa 12 po 1.50, ajde 6 po 1—1.25, fižola 18 po 1.75—2.50 sena 4 vozove po 30—35 (100 kg), ržene slame 1 po 25 Din; krompirja 31 vozov s 103 vrečami po 0.50 —0.75, čebule 12 vozov z 52 vrečami po 1.50—2. Cene česnu 8—10, zelju glavi, ki So ga pripeljali 78 vozov, po 0.50—1, zelju kislemu 4, repi kisli 2, grahu luSč.
8—10, jabolkam 4—6, hruškam 3—5, breskvam 8—12, grozdju 4—8, orehom celim 6, orehom luščenim 28—32, kostanju 1.25 ^—2, mleku 1.75—2,25, maslu surovemu
20—24, čajnemu 28—30, kuhanemu 28, siru domačemu 5—0, jajcem 0.75—1. Kokoši 120 komadov po 20—25, piščancev 1182 po 20—55 par, rac 38 po 20—25, domačih zajcev 02 po 5—30.
Mariborski živinski sejera. Pri gnanih jo bilo 11 konjev, 12 id kov, 158 volov, 395 krav in 9 telet; skupaj 585 komadov. Povprečne cene za različno živalske • vrste - na sejmu dne 24. septembra 1933 so bile sledeče’ debeli voli 1 kg živo leže od Din 3.50 do Din 4; pold^beli voli od Din 2 do Din 2.50; plemenski voli cd Din 1.75 do Din 2; biki za klanje od Dju 2 do Din 3 50; klavno krave debelo c: ! Din 2.75 do Din r 59; plcmen.dco krave od Din 1.25 do Din 2.25; kravo za klobasa rjo od. Din 2 do Din 2.25; molzno krave od Din do Din 2.75; breje kravo od Din 2 do Din 2 75; mlada živina od Din 3 do Din 4; teleta od Din G do Din 7. Prodanih je bilo 338 komadov in od teh za izvoz v ■Italijo 27 komadov. — Prihodnji živinski sojem bo 31. oktobra v Mariboru.
Mariborski svinjski sejera. Na svinjski sejem dne 27. nklpNra 1933 je bilo pripeljanih 93 «vini; crnu so bile sledečo: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad .od 120 do 160 Din; 5 do 4 mesece stari od 200 do 250 Din; 5 do 7 mesecev stari od 350 do 400 Din; 8 do 10 mesecev stari od 450 do 520 Din; eno leto stari od 580 do GÄ0 Din. En kg žive. teže so prodajali po 7 do 8 Dip: en kg mrtve teže pa po 9 do 14 Din. Prodanih jc bilo 3? komadov.
Ptujski sojom sa prašiče v sredo, dne 25. oktobra je bil, kar se dogona tiče, prav dobro založen. Prignanih jo bilo 404 rilcev, prodanih pa le 103. Cene: Prolcu-ki G do 8 Din; polmnstne 8 Din; plemeno
0	do 7 Din za kg žive f:žc. — Prasci 0
do 12 tednov stari po kakovosti od 7r do 280 Din. Prihodnji sojem bo 2. novembra tega leta.	. , .
Mesne cene. Volovsko meso T. vrste
1	kg od Din 10 do Din 12, volovsko meso II. vrste 1 kg od Din 8 do Din 10; meso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 5 do Din 7; telečje meso I. vrste 1 kg öd Din 14 do 10; telečje meso II. vrste 1 kg od Din 8 do 10; svinjsko meso sveže 1 kg od Din 10 do Din 18.