Ko se spomladi življenje pričenja prebujati iz svojega nekajmesečnega navideznega spanja, pokaže vso svojo moč in lepoto. Igra barv, oblik, nežnega šelestenja listov v pomladnem vetru, rahlega priklanjanja prvih stebel, sramežljivega kukanja prvih brstov in toplih barvnih cvetov iz zelene preproge se je pognala v ponovni neskončni ciklus ustvarjanja novega, lepega in čutečega. Zdi se nam, da se narava zaveda, da je treba prostor, kjer sobiva v različnih dimenzijah veliko različnih oblik življenja, napraviti bogat in zanimiv. Ljudje v tem precizno dodelanem sistemu univerzuma še vedno mnogokrat poveličujemo svojo pomembnost. Da je moderen človek samo droben kamenček v bogati paleti življenja vesolja, nas opominjajo posamezniki, veliki misleci in znanstveniki. Profesor I. Zabelina iz moskovske univerze je nekoč dejal: »Mi šele začenjamo razumevati jezik narave, njeno dušo, njeno logiko.« Ljudje še vedno znamo ceniti lepo in nenavadno. Še posebej pritegnejo našo pozornost oblike in barve, ki po naši logiki v nekem okolju izstopajo iz povprečja. Narava nas s svojim bogatim naborom mehkobe, trdoživosti in vztrajnosti nenehno šokira in opominja, kakšna neizmerljiva energija in občutek za skladnost se skriva v njej. Verjetno je skrivnost ravno v tem in je zato močvirska logarica nekaj posebnega in lepega. S svojim krhkim, a vendar dominantnim izgledom ter skrbno izbranimi barvami je nesporno pomladanska kraljica vlažnih, močvirnih travnikov in posameznih poplavnih gozdov. Botanično močvirsko logarico (Fritillaria meleagris L.) uvrščamo v razred Liliopsida, družino lilijevk (Liliaceae). Ponekod po Sloveniji ji domačini pravijo »rdeči zvonček«. Spominja nas tudi na tulipan, vendar z njim ne spadata v isti botanični rod. Zaradi podobnosti jo imenujemo močvirski tulipan, latinsko ime logarice pa izhaja iz imena fritillaria, ki pomeni škatlico za igralne kocke. Trajnica ima v tleh čebulico, iz katere v marcu ali aprilu požene 15 do 30 cm visoko votlo steblo s 4 do 6 črtalastimi listi. Na vrhu poganjka zraste en (če se narava poigra tudi dva) zvonast, kimast cvet. Barva cveta je navadno rdeče rjava s svetlimi lisami, če imamo srečo, pa lahko naletimo tudi na bel primerek ali bel z rdečimi robovi. Rastišča močvirske logarice so vlažni, poplavni travniki ter tudi jelševi in hrastovi gozdovi, ki so občasno poplavljeni. V Sloveniji lahko logarico najdemo na Ljubljanskem MOČVIRSKA LOGARICA V V. KRALJICA MOČVIRSKIH TRAVNIKOV barju, ob Krki, v Beli krajini, mestoma v — Rrakovskem gozdu in v severovzhodnih predelih Slovenije. Kot se skrivnostno pojavi in s svojo značilno barvo obarva travnike, se tudi nič manj skrivnostno ne umakne in še pred majem svoj prostor odstopi drugim sonca in spomladanskega vetra željnim cveticam. Prav v severovzhodnih predelih Slovenije ljudje močvirsko lepotico še posebej radi občudujejo in cenijo. Njeno pomembnost in spoštovanje do skupnega sobivanja so zaznamovali v tako pomembnih simbolih, kot so grbi. Posebej lepo podobo močvirske logarice najdemo v našem občinskem grbu (več na www.tmovska-vas.si). V občini je več manjših in večjih rastišč, ki pa jih domačini ljubosumno skrivajo pred tujimi obiskovalci. Tudi tolikokrat ožigosano brezčutno intenzivno kmetijstvo ni bistveno zmanjšalo njihovega naravnega rastišča. Krivda, ki se velikokrat vali samo na kmetovalce in njihovo brezsrčno obdelovanje zemlje ob uporabi kemijskih pripravkov, je velikokrat brez strokovne podlage. Dokazuje ozkost in omejenost tistih, ki krivdo valijo, sami pa ne storijo nič potrebnega in nujnega za reševanja nastalih razmer. Ali ni kmetovalec prav tako primoran kot vsi ostali v drugih panogah in industriji proizvajati veliko z majhnimi stroški? Kdo od gospodarjev na kmetijah zahteva enako velika in debela jabolka z lesketajočo se barvo brez vsakršne sledi o škrlupu in brez majhnih rjavih pikah? Trgovec? Potrošnik? Ali ni primoran za svoje preživetje in obstoj svoje družine narediti vsega, izkoristiti vseh možnostih, ki mu jih ponuja družba? Veliko je bilo govora o zaščitenih področjih posebnega pomena, imamo Naturo 2000, občine so sprejela odloke o varovanih območjih. Prav tako se ve, kdo bi moral oziroma kdo izvaja napisane odloke in sklepe. In tukaj se vsa zgodba konča ali pa ponovno začne. Tisti, ki vsak dan živijo v naravi, živijo od njenih darov, se zelo dobro zavedajo pozitivnega odnosa do zemlje in ga tudi imajo. Ne potrebujejo neskončnega števila popisanih listov o pomenu zdrave zemlje, kajti njihove dlani vsakodnevno stiskajo zemljo in dobro poznajo vonj po sveže zorani njivi. Pijejo bistro vodo, ki jo delijo s svojimi rastlinami na vrtu in polju. In dihajo čisti zrak, ki ga ohranjajo tudi njihove rastline. V Sloveniji se že dolgo zavedamo pomena ohranjanja rastišč, ki so po svoji rastlinski pa tudi živalski sestavi edinstvena. Prav tako smo zaščitili in spisali posebni rdeči seznam, v katerega smo vnesli vse rastlinske in živalske ;i vrste, za katere menimo, da so ogrožene m da je za njihovo ohranitev nujna človekova pomoč in pozornost. Žal mednje spada tudi logarica. Vendar seznami sami po sebi še ne rešujejo rastlin in živali. Rešujemo jih lahko le vsi ljudje skupaj, z vzajemno odgovornostjo, ki mora postati nekaj samoumevnega. Tudi če bo od nas zahtevala žrtve in odpovedovanje. Velik korak za ohranjanje populacije močvirske logarice bo že, če bodo njeni ljubitelji poiskali čebulice v kateri izmed specializiranih prodajaln. Dovolimo in omogočimo njeno občudovanje tudi našim zanamcem. Naj jo imajo tudi oni možnost občudovati tam, kjer ji je narava namenila mesto in vlogo osrečevati, lepšati, pomirjati in povezovati različno. Manfred Jakop Foto: Manfred Jakop MISEL Pazi na to, kar misliš, ker to kar misliš to delaš, ker to kar delaš postane tvoja navada in tvoje navade oblikujejo tvoj značaj, tvoj značaj pa je tvoja usoda. / SPREJET PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2006 Občinski svet občine Trnovska vas je na svoji 28. redni seji dne 23.3.2006 sprejel proračun občine Trnovska vas za leto 2006. Proračun ste prejeli v vsa gospodinjstva z Uradnim vestnikom št. 2/06 z dne 29.3.2006. Proračun občine za leto 2006 je že 8. proračun samostojne občine Trnovska vas, ki je nastala v letu 1998 z razdružitvijo bivše občine DestrnikTrnovska vas na tri nove. Kaj vsebuje letošnji proračun, vam bom prikazala v nadaljevanju: • prihodki proračuna so načrtovani v znesku 201.359.575,00 SIT, • odhodki proračuna so načrtovani v znesku 226.359.575,00 SIT, • predvidena je zadolžitev proračuna v višini 25.000.000,00 SIT. Prihodki proračuna so: 1. davčniprihodki v višini 58,7 mio SIT, - od tega dohodnina v višini 34,8 mio SIT, - davki na premoženje 13 mio SIT (nadomestilo za uporaba stavbnega zemljišča), - domači davki na blago in storitve 7,8 mio SIT (davek od iger na srečo, komunalne in druge takse), 2. nedavčni prihodki zajemajo obresti od vezav in prihodke od premoženja (najemnine) denarne kazni, to so nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in drugi nedavčni prihodki, to so prispevki občanov za izvaj anj e programov investicijskegaznačaja v skupni višini 3 mio SIT, 3. kapitalski prihodki odprodaje osnovnih sredstev v višini 153 tisoč SIT, 4. transferni prihodki države v višini 142,4 mio SIT, kjerje glavna postavka še vedno finančna izravnava v višini 103 mio SIT, sledijo transferni prihodki za investicije od države, kjer je investicijski transfer za šolo v letošnjem letu 16,2 mio SIT od Ministrstva za šolstvo in šport, 10,8 mio SIT za ceste od službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter tekoči transferi Ministrstva za kmetijstvo v višini 2 mio SlT za razvojni program podeželja in 5 mio SIT neposrednih regionalnih spodbud ter 4,7 mio SIT za soTmanciranje javnih del in program težje zaposljivih oseb. Odhodki proračuna so: 1. Tekoči odhodki v skupni višini 70,1 mio SIT, ki vključujejo: - za plače in prispevke, sejnine občinskega sveta in odborov, raznih komisij, - izdatki za blago in storitve, ki zajemajo pisarniški material, čistilni material, založniške in tiskarske storitve (časopis, objave) računalniške storitve, izdatke za reprezentanco, stroške volitev, kmetijske vložke (gramoziranje polj skih poti), plačilo stroškov obratovanja vseh objektov (voda, elektrika, odvoz smeti) plačilo tokovine za javno razsvetljavo, tekoče vzdrževanje vseh objektov, vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, zagotavljanje zimske službe in drugo. - plačila obresti za kredit, - rezerve splošna proračunska rezervacija za pokrivanje nepredvidenih obveznosti. 2. Tekoči transferi v višini 58,6 mio SIT, ki vsebujejo: - subvencij e privatnim podjetjem in zasebnikom (kmetijstvo in obrt), - regresiranje prevozov v šolo, - darila ob roj stvu otroka, - regresiranje oskrbe v domovih upokojencev, - plačilo razlike med ceno programa za otroke v vrtcih, - izplačila dmžinskim pomočnikom, - sredstva za skupno občinsko upravo, - sredstva za knjižnico, - zdravstveno zavarovanje nezaposlenih, - glasbeno in posebno šolo, - plačilo materialnih stroškov šole in pokrivanje nadstandardnega programa v osnovni šoli. 3. Investicijski transferi v višini 95,9 mio SIT - nakup programske opreme in računalniške opreme, - nakup opreme za šolo, vrtec in telovadnico - nakup zunanj ih igral in druge opreme za vrtec, - za gradbeno obrtniška dela za šolo, vrtec in telovadnico, - za obnovo cest, - za izdelavo projektne dokumentacije, plačilo gradbenega nadzora ipd. Pri investicijskih odhodkih je že tretje leto zapored največji delež namenjen plačilu izgradnje objektov osnovne šole, vrtca in telovadnice, ki smo jih sicer predali svojemu namenu ob občinskem prazniku 29. oktobra 2005, vendar so finančne obveznosti po gradbeni pogodbi, ki obsega gradbena in obrtniška dela, segla tudi v leto 2006 in s tem jemljejo precejšen del investicijskih sredstev letošnjega leta. Naj vas spomnim, da smo ob začetku investicije načrtovali otvoritev objektov in predajo v uporabo šele s septembrom 2006. Obveznosti za te objekte so v letošnjem letu še naslednje: - pogodba za gradbeno-obrtniška dela 5 0 mio SIT, - L obrok za cpemoobjddov 16 mio SIT zapade v plačilo junija 2006, E obrck in zadnji v višini 16 mio SIT pa zapade v plačilo junija 2007. - nd^ sredstev v višini 2 mio SIT pa namenjamo še nakupu igral za vrtec, ki ga nameravamo odpreti s septembrom 2006. Irena Polič NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV O NAŠI OBČINI STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA 0-19 let 319 20 - 24 let 90 25 - 29 let 80 30-39 let 192 40-49 let 186 50-59 let 131 nad 60 let 238 IZOBRAZBA PO KONČANEM IZOBRAŽEVANJU Brez izobrazbe 4 Nepopolna osnovna šola 96 Srednja in poklicna šola 333 Višja šola 9 Visoka 18 DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO STATUSU Zaposlene osebe 345 Samozaposlene osebe 19 Kmetovalci 109 Brezposelne osebe 113 DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH Delo na domu 0 Kmetijske dej avnosti 118 Nekmetijske dejavnosti 202 Storitvene dejavnosti 130 Neznano 23 SELITVE PREBIVALSTVA Od rojstva živeči v naselju prebivališča 613 Priseljeni iz drugega naselja iste občine 194 Priseljeni iz droge občine iste statistične regije 355 Priseljeni iz druge statistične regije 36 Priseljeni iz tujine 10 STAVBE S STANOVANJI PO LETU ZGRADITVE STAVBE Do 1918 107 1919- 1945 28 1946- 1960 19 1961 - 1970 23 1971 - 1980 62 1981 - 1990 71 1991 - 1995 29 1996 - 2000 30 Vir podatkov: Statistični urad RS Občinska uprava OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Večina Slovencev je obvezno zdravstveno zavarovana bodisi v okviru delovnega razmerja kot samoplačniki ali za čas brezposelnosti, ko prejemajo nadomestila od Zavoda RS za zaposlovanje. Za tiste, ki nimajo možnosti zavarovati se na drugačen način, jim je občina po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) dolžna plačevati prispevek obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar mora prosilec izpolnjevati naslednje pogoje: - na Zavodu RS za zaposlovanje mora biti prijavljen kot aktivni iskalec zaposlitve, predloži potrdilo o brezposelnosti, - predložiti mora potrdilo o skupnem gospodinjstvu in - potrdilo o višini katastrskega dohodka, ki pa ne sme presegati zneska v višini 228.244,00 SIT. Oseba, ki je zavarovana po 20. točki 15. člena ZZVZZ, lahko iz istega naslova zavaruje tudi otroka ali ožjega družinskega člana, vendar je dolžna predložiti dodatna dokazila. Občina Trnovska vas plačuje mesečno pavšalni prispevek v znesku 5.320,00 SIT povprečno 40 zavarovancem. Prav je, da vemo, kakšne pravice imamo in do česa smo upravičeni z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in kaj se zgodi, če te oblike zdravstvenega zavarovanja nimamo urejene. ZZVZZ določa obsežen sklop pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki urejajo vrste in obseg pravic ter obveznosti zavarovanih oseb. Področje storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanjaje zelo široko. Z obveznim zavarovanjem je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev: 1. v celoti: - sistematični in drugi preventivni pregledi otrok, šolske mladine, študentov, ki se redno šolajo, žensk v zvezi z nosečnostjo in drugih odraslih oseb v skladu s programom, razen preventivnih pregledov, ki jih na podlagi zakona zagotavljajo delodajalci, - zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni, skladno s programom, - zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, ter otrok in mladostnikov z motnj ami v telesnem in duševnem razvoju, - zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom, - preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni, za katere je z zakonom določeno izvajanje ukrepov za preprečevanj e njihovega širjenja, - obvezna cepljenja imunoprofilaksa in kemoprofilaksa skladno s programom, - zdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni, multiple skleroze inpsoriaze, - zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu, - zdravstveno varstvo v zvezi z daj anj em in izmenjavo tkiv in organov za presaditev drugim osebam, - nujna medicinska pomoč vključno z nujnimi reševalnimi prevozi, - patronažni obiski, zdravlj enj e in nega na domu ter v socialnovarstvenih zavodih, - zdravila na recept v skladu z razvrstitvij o zdravil, ortopedski in drugi pripomočki v zvezi z zdravljenjem pri osebah in stanjih iz prve do desete alineje te točke, - zdravila na recept iz pozitivne in vmesne liste za otroke, učence, dijake, vajence in študente ter otroke z motnj ami v duševnem in telesnem razvoju; 2. najmanj 95 % vrednosti: - storitev v zvezi s presaditvijo organov in z drugimi najzahtevnejšimi operativnimi posegi ne glede na razlog, - zdravljenja v tujini, - storitev v zvezi z intenzivno terapijo, radioterapijo, dializo in drugimi nujnimi najzahtevnejšimi diagnostičnimi, terapevtskimi in rehabilitacij skimi posegi; 3. najmanj 85 % vrednosti za: - storitve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo in umetno prekinitvijo nosečnosti, - specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela, - nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču v okviru nadalj evanj a bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela, - storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki niso zajete v 1. točki, ter zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, - ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke, razen v primerih iz 1. in 4. točke tega odstavka; 4. najmanj 75 % vrednosti za: - specialističnoambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in nemedicinski del oskrbe v bolnišnici in zdravilišču kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ortopedske, ortotične in druge pripomočke v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela, - zdravila s pozitivne liste za vse ostale primere; 5. največ do 60 % vrednosti za: - reševalne prevoze, ki niso nujni, zavarovanih oseb, ki so nepokretne ali rabijo prevoz na dializo in z nje ali v drugih primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom zanjihovo zdravje škodljiv ali zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca, - zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja; 6. največ do 50 % vrednosti za: - zdravila z vmesne liste, - zobnoprotetično zdravljenje odraslih, - očesne pripomočke za odrasle. Razliko do polne vrednosti storitev plača zavarovana oseba sama z doplačilom ali pa se za ta primer zavaruje s prostovoljnim (dodatnim) zdravstvenim zavarovanjem. Če nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, so dolžni vse storitve plačati v celoti. Da nam bolezen ne pobere vseh prihrankov, je smiselno, da si uredimo prostovoljno (dodatno) zavarovanje pri katerikoli od ponujenih zavarovalnic, saj je premija po novem zakonu pri vseh zavarovalnicah enaka. Čeprav je odstotek doplačila za storitve, ki niso v celoti vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, dokaj majhen, je lahko znesek za preglede in operacije tako visok, da je vrednost doplačila tudi nekaj sto tisoč tolarjev ali še več. Želim Vam mnogo zdravj a! Referentka za zdravstveno zavarovanje: Milena Horvat STUDIJSKA POT NA SARDINIJO Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo dobila možnost črpanja sredstev iz različnih skladov in programov, ki so namenjeni razvoju podeželja, osnovne in dopolnilne kmetijske dejavnosti ter podjetništva. Za vključitev v enega izmed njih se intenzivno pripravlja tudi Občina Trnovska vas. V letu 2005 je podžupan občine podpisal skupaj z 11 drugimi župani in centrom Vita -zavodom za razvoj podeželja iz Maribora -sporazum o pripravi skupnega razvojnega programa podeželja. Center Vita je v lanskem letu (2005) uspel pridobiti sredstva iz programa Leonardo da Vinci, ki znotraj držav EU skrbi za izmenjavo človeških virov v znanosti, šolstvu, podjetništvu in gospodarstvu. S pomočjo tega programa, sredstva prihajajo iz Bruslja, ljudje različnih poklicev, smeri in izobrazbe nabirajo izkušnje pri tujih uspešnih podjetjih, raziskovalnih ustanovah in agencijah. Pridobljene izkušnje poskušajo udeleženci prenesti v svoje okolje, delovno področje, stroko ali vsakdanje življenje. Pridobljeno znanje in izkušnje drugih, preneseno v domače okolje, pomeni hitrejši razvoj in uspešnejšo doseganje zastavljenih ciljev, kar pa na koncu pomeni racionalnejšo, uspešnejšo in kvalitetnejšo delo. Študijska pot med 25. februarjem in 2. marcem je bila namenjena nabiranju praktičnih izkušenj v razvoju mikropodjetništva na podeželju in kako čim bolj strokovno pripraviti program za koriščenje sredstev evropskega razvojnega programa Leader. Sredstva programa Leader so namenjena razvoju in obnovi podeželja in z njim vseh dejavnosti, ki omogočajo večjo prepoznavnost, delovna mesta in večjo kakovost življenja. Sredstva so namenjena vsem, ki imajo dobre ideje, nimajo pa dovolj sredstev, da bi svoje načrte uspešno izpeljali. Razlogov, da Občina Trnovska vas med razvojnimi programi podeželja išče informacije prav za program Leader, je več. Najpomembnejši od vseh je ta, da velja za najuspešnejši program v EU za razvoj podeželja, saj je glede na vložena sredstva prinesel največ delovnih mest in sodelujočim povečal razvojne možnosti. V letu 2007 se pričenjajo razpisi že za tretjo generacijo programa, sedaj z imenom Lieder + (za Lieder 1 in 2). Da je bila za študijsko pot izbrana prav Sardinija v Italiji, ni naključje. Razvojna lokalna agencija Sviluppo Italia iz Cagliarija je bila najuspešnejša agencija pri črpanju sredstev in številu uspešnih proj ekto v iz programa Leader. Študijsko pot smo pričeli v soboto zgodaj zjutraj iz Maribora, potovali smo z avtobusom. Študijsko skupino je sestavljalo 14 udeležencev (predstavniki občin, Centra Vita, Koprske razvojne agencije, državne razvojne agencije in predstavnica razvojne agencije Severna Primorska. V nedeljo popoldne smo že imeli prvi sestanek z vodjo lokalne agencije Sviluppo Italia g. Gianom Marco Verachijem, ki nas je podrobneje seznanil s programom dela v naslednjih dnevih. Prav tako je podrobneje predstavil agencijo, način dela, področja, ki jih pokrivajo, in organiziranost. Razvojna agencija Sviluppo Italia je bila ustanovljena kot delniška družba in deluje v celotni Italiji. Za posamezne pokrajine ima ustanovljene lokalne razvojne agencije, ki pokrivajo posamezna geografska področja. Vodijo več različnih razvojnih programov za Sardinijo. Trenutno izvajajo več velikih projektov. Med njimi je izgradnja poslovnega inkubatorja s preko 10 000 m2 pokritih prostorov. V njem bo ena izmed osrednjih dejavnosti agroživilska predelava in proizvodnja tradicionalnih prehrambenih izdelkov Sardinije. Dejavnosti agencije zavzemajo pomoč pri ustanavljanju podjetij, svetovanje, marketing in spremljanje sredstev po pravilu »de minimis«. Italija je pred začetkom pridobivanja sredstev za razvoj iz EU opredelila po posameznih regijah in pokrajinah strateške panoge, ki so pomembne za razvoj in ohranjanje demografske politike. Za Sardinijo so opredelili razvoj turizma po celotni regiji vse leto (ne samo ob velikih turističnih destinacijah in poleti), biotehnološke raziskave in informacijska tehnologija (30.000 mest za visokokvalificirane delavce). Osnova, ki so jo med gostovanjem vsi poudarjali, je miselni preskok, ki ga morajo za uspešno izvajanje zastavljenih ciljev narediti vsi sodelujoči: najprej lokalne skupnosti ob določanju skupnih in individualnih razvojnih potreb in možnostih, prebivalstvo, ki mora ugotoviti, Sardinska pokrajina (oljke, češnje, trta, ovce, kamen) Foto: Manfred Jakop da povezovanje ne pomeni konkurence, ampak močnejši nastop na trgu, manjše stroške poslovanja in bistveno večjo prepoznavnost. Seveda je to proces, ki traja dlje časa, vendar pomembneje predvsem to, da se začne. Ko pride do usklajenosti in sodelovanja med sosednjimi lokalnimi skupnosti ter med podjetniki in lokalno skupnostjo, je postavljena temeljna osnova za uspešni razvoj in napredek območij ter njihovih ljudi. Predstavili so primer večih proizvajalcev, ki so proizvajali enake prehrambene izdelke in na lokalnem trgu drug drugemu konkurirali in zbijali prodajne cene. Po združitvi in pridobitvi sredstev so uredili predelovalni obrat, dvignili kakovost in prepoznavnost izdelkov in sedaj zelo uspešno poslujejo po celotni Italiji. Ponedeljek je bil namenjen spoznavanju organiziranosti, dela in nalog lokalne akcijske skupine Barbagie Mandrolisai (GAL). Predavanja so potekala na sedežu Gorske skupnosti Comunita Montana Nuorese, v katerega je združenih 16 visokogorskih občin, ki šteje skupaj 85.500 prebivalcev na 1564 km2. Povprečna gostota gorske skupnosti je 35 prebivalcev/km2. Treba je vedeti, da je v Italiji politična organiziranost nekoliko drugačna, kot je v Sloveniji. Nivoji oblasti se delijo država) regija > pokrajina >občina. Občine imajo možnost, da se zaradi uresničevanja skupnih interesov združijo v skupnosti (npr. gorska skupnost) in tako lažje pridobivajo državna in ostala razvojna sredstva, ki omogočajo razvoj njihovih področij. Župani občin v primerjavi z našimi razpolagajo v povprečju z več sredstvi, z zelo pomembno razliko odgovorni so predvsem za infrastrukturo, precej manj pa se ukvarjajo z razvojnimi programi na področju lokalne skupnosti. Za razvoj so odgovorne regije in pokrajine, ki nosijo večino odgovornosti tega področja. Predstavitev zgodovine in aktivnosti LAS (lokalne akcijske skupine) so nam pripravili g. Tonino Serusi, direktor LAS, in ga. Alessandra Persico, sodelavka LAS. Uspeh programa Leader v državah EU je predvsem v inovativnem pristopu do potencialnih koristnikov sredstev programa. Posebnost programa so tako imenovane »lokalne akcijske skupine« (LAS). V Italiji skrbijo za informiranje ljudi o razpisih, razpisujejo nepovratna sredstva, zbirajo predloge in ideje ljudi, ki želijo koristiti sredstva programa, z raznimi reklamnimi sporočili in intervjuji obveščajo ljudi in jih poskušajo pripraviti za iskanje svoje poslovne priložnosti. Temeljno načelo razvojnega programa podeželja (RPP), ki bo potekal od 2007 do 2013, je poudarjanje specifičnih in tradicionalnih produktov, ki so značilni za posamezna področja. Preden so na Sardiniji ustanovi LAS, so določili območja, ki se bodo vključila v program. Izključili so turistične centre in določili prioritetne pokrajine, ki najbolj zaostajajo v razvoju in so bili demografski parametri najslabši. Po določitvi prioritetnih območij so določili panoge, ki bi jih bilo smiselno razvijati in bi dolgoročno pomenile razvoj in uspešnost. Temu sledi financiranje projektov, ki so inovativni in predstavljajo možnost razvoja. Pomemben dejavnik je sodelovanje vseh znotraj območja. Prav tako je potrebno, da ostali razvojni programi znotraj območja dopolnjujejo razvojno strategijo (lokalno in regijsko). LAS so ustanovili podjetniki, zbornice, razna združenja. Na Sardiniji jih deluje osem. Predstavljeni LAS ima 5 redno zaposlenih in več zunanjih sodelavcev, ki pokrivajo posamezna strokovna področja. Pomembno za uspešno črpanje sredstev je nenehna prisotnost članov LAS na terenu, nenehno obveščanje, oglaševanje v lokalnih časopisih, na jumbo plakatih, lokalnih TV; tako želijo pripraviti ljudi, da razmišljajo in zberejo dovolj poguma za sodelovanje v programu. Župane občin so lokalne akcijske skupine vključile aktivno šele v tretjem koraku dejavnosti. Ko so bila območja in dejavnosti določene na nivoju regije, so uporabili znanje in poznavanje stanja na lokalnih področjih od občin. S tem so se izognili medsebojnemu rivalstvu občin za posamezne projekte. To jim je tudi pozneje olajšalo povezovanju lokalnih skupnosti za izpeljavo skupnih projektov. Veliko delaje ponavadi tudi pri usklajevanju želenih ciljev programa lokalnih skupnosti in 6 privatnega kapitala. V tabeli 1 je predstavljen skrajšan program dela lokalne akcijske skupine. LAS pridobiva 50 % sredstev iz EU ter 50 % iz sredstev državnih in regijskih razpisov. Iz teh sredstev nato sofinancira 50 % vrednosti posameznega projekta. Delo LAS nadzira posebni državni organ, ki vrši tako strokovno kot finančno kontrolo. Pred razpisom večino dela posvetijo delu na terenu (predavanja, delavnice, ankete), saj lahko le tako pripravijo razpis, ki bo uspešen in se bo na njega lahko prijavilo največ zainteresiranih ljudi. V razpisnih pogojih se opredelijo za minimalno dokumentacijo, poslovne načrte zahtevajo le v posebnih primerih. S tem načinom lahko ljudi še bolj pritegnejo k sodelovanju. V primeru odobritve projekta 1/3 sredstev nakažejo ob podpisu pogodbe, 1/3 ob pričetku del in ostanek ob zaključku projekta. Pri tem pomaga država z zelo ugodnimi dodatnimi krediti (1-2 % obrestna mera) in zmanjšanjem birokratskih postopkov. Po podatkih predavateljev sta do sedaj le 2 sodelujoča morala vračati denar zaradi nedokončana projekta. V popoldanskem času so predstavniki LAS, ERSAT (Ustanova za regionalni razvoj in inovacije v kmetijstvu) in predstavnik teritorialnega laboratorija Pokrajine Nuoro predstavili njihovo delo pri izvedbi programa. ERSAT je služba, ki opravlja podobno delo kot pri nas svetovalna služba. Skrbi za strokovne podlage pred izvedbo programov in po njem, ki se navezujejo na kmetijsko dejavnost. Sledila je okrogla miza, kjer so dodatno pojasnili posamezne korake izvajanja programa. V torek je sledil ogled primerov dobrih praks. Najprej smo si ogledali muzej mask v mestecu Mamoiade fhnp://www.museodellemaschere.it/i. kjer so zbrali in ohranjajo staro izročilo pustnih mask. V muzeju imajo zbrane maske, ki imajo za osnovo ovčjo kožo in volno, med drugim tudi našega kurenta. Sledil je ogled enološkega podjetje Klet Puggioni, Mamoiada, kjer je lastnik s sredstvi razpisa posodobil proizvodnjo in sedaj uspešno trži svoje vino (7 € za steklenico). Po ogledu selekcijskega centra za pse, kije hkrati tudi pasje zavetišče, je sledil ogled tipičnega kmečkega turizma na Sardiniji v vasici Fonni. Raznovrstna okusno pripravljena hrana in dobra pijača sta nas prepričala o njihovih kuharskih sposobnostih (pršut, salame, odojek - divja svinja, ovčetina, jagnjetina, razne omake, gobe, razna zelenjava, slaščice...). Popoldne je sledilo srečanje z županom g. Salvatorem Laiem, županom občine Gavoi, in županjo sosednje občine, ki sta nam predstavila delo in naloge lokalne skupnosti, ki ju vodita. Županska funkcija ni profesionalna (izjema so velika mesta). Na volitvah na županovi listi hkrati kandidirajo posamezniki, ki bodo, če bodo izvoljeni, vodili posamezna področja v občini. Svetniki občinskega sveta imajo podobno naloge kot pri nas. Prav tako lahko primerjamo število sej, na katerih sprejemajo svoje odločitve o vodenju občine. Po končanem uradnem delu smo si z veseljem ogledali stari del mesta, ki ga v zadnjem času intenzivno obnavljajo. Pred večerjo je sledil še ogled tradicionalnega pustovanja v eni izmed njihovih vasi. Sreda je bila namenjena nadaljevanju ogledov dobrih praks - dveh vinskih kleti in siramice Janas. Ogledi smo zaključili z degustacijo sirov in vina. Za kosilo smo spet imeli možnost spoznati okusno italijansko kulinariko v eni izmed zasebnih restavracij. Popoldne je sledil ogled enega izmed najbolj turističnih delov Sardinije -obale Smaragd. Po ogledu smo se že v večernih urah vrnili do pristanišča Olbio, kjer nas je čakal trajekt za pot na celino. Ostala je samo še 1250 km dolga pot nazaj proti Sloveniji. Tabela 1: Program dela lokalne akcijske skupine v eni izmed pokrajin na Sardiniji Cilji Aktivnosti 1.1 Izboljšati lokalne proizvodne sisteme 1.1. A Investiranje v mala podjetja (do 30 zaposlenih) 1.1 ,B Pridobivanje certifikatov (izboljšanje kakovosti izdelkov) 1. l.C Marketinški načrti 1.1 .D Razvoj novih produktov 1.2 Dvig kakovosti življenja na podeželju 1.2. A Dvig kakovosti storitev in dejavnosti v javnih službah 1.2.B Splošen dvig kakovosti življenja 1.3 Ohranjanje naravnih virov in danosti 1.3. A Kulturna dediščina 1.3. B Razvoj naravne dediščine 1.3. C Približevanje domače ponudbe turistom i turistične kmetije, kmečki turizmi... 1.4 Ustvariti prepoznavno območje 1.4. A Marketinški pristop 1.4.B Osveščanje in oglaševanje V značilni domači sardinski pekami Foto: Manfred Jakop Vsaka izmenjava, obisk, spoznavanje novih ljudi, sistemov dela ali tehnologij bogati posameznikovo osebno izkustvo in daje novo dimenzijo v načinu razmišljanja in možnih pričakovanih rezultatih. Pridobi in utrdi tvoje strokovno znanje in poglede na nove vsebine, kijih prej nisi poznal ali pa le bežno. Če razpolagaš z znanjem in že pridobljenimi izkušnjami drugih, lahko svoj cilj dosežeš hitreje, ceneje in bolj uspešno. Enako velja za posredovanje znanja v tvojem domačem okolju. Z novimi informacijami izpopolniš poklicno in zasebno življenje ter ga s tem narediš bolj racionalnega in uspešnega. Upam in želim, da nam bo uspelo vsaj nekaj od opisanega. Predsednik odbora za kmetijstvo drobno gospodarstvo in turizem: Manfred Jakop NARAVA SMO LJUDJE Prvi spomladanski sončni žarki nas kar vabijo iz naših domov v prebujajočo se naravo. V nas je energija, elan, ki se mu ne moremo upreti. Ob vsem tem pa še posebej prija in nas navda z energijo popoldanski sprehod po naravi. Svežina narave človeka kar napaja z novo močjo, nas navdihuje. Oko se sprehaja po sveže ozeleneli travi, po poljih, hišah, potokih, drevesih, pticah, gozdovih. Slednji so nenadomestljivi vir energije, zraka, raznih drobnih organizmov, ki jih s prostim očesom ne vidimo, a so še kako pomemben vir za človeško življ enj e, za naš obstoj. Gozdovi so zaklad. Žal gane znamo skrbno varovati. In prav brezbrižnost do gozdov, do narave lahko marsikdaj opazimo med sprehodom. V čudoviti naravi najdemo marsikje kup smeti: nakupovalne vrečke, plastenke, gospodinjske aparate, kuhinjsko posodo ... Kako žalostna podoba! Marsikoga zaboli srce ob misli na človekovo brezbrižnost do narave, do samega sebe. Poraja se vprašanje, kako je sploh mogoče, da v sodobnem času, ko imamo le korak od doma ekološke otoke, ko ima vsako gospodinjstvo svoj koš za smeti še kljub vsemu te raje odvržemo v gozd!? Kako je mogoče, da ne pomislimo, da škodujemo sebi, da uničujemo naravo in sebe, kajti narava smo ljudje! Barbara Drumlič Žalostna podoba iz naših gozdov Foto: Barbara Drumlič AKTIVNOSTI V DRUŠTVU RDEČEGA KRIŽA Člani Rdečega križa Trnovska vas smo leto 2005 končali z obiski starejših, bolnih in invalidnih krajanov, skratka vseh, ki potrebujejo pomoč. Razdelili smo jim pakete in jim zaželeli dosti zdravja v prihajajočem letu. Obiskali smo tudi dve naši občanki v domu upokojencev. Našega obiska in darila sta bili zelo veseli in obenem srečni, da nismo pozabili nanju. Leto smo začeli s predavanjem na temo BOJ PROTI RAKU. Udeležba je bila velika; vetjamem, da nam je doktor Schaubach (naš zdravnik) povedal veliko dobrega in poučnega. Obljubil je, da še pride med nas z novo temo. Izpeljali smo tudi letni občni zbor, na katerem smo si zadali nove naloge in cilje, ki jih bomo skušali uresničiti. Na koncu bi vas rada opomnila, da morate vsi, ki želite biti pacienti doktorja Schaubacha, čim prej podpisati izjavo, le tako bomo obdržali našo zasebno ambulanto v Trnovski vasi. Iskrena hvala našim krvodajalcem; želimo si, da bi pridobili še nove. Kristina Vršič KDMURŠEC ŽIVKOV Kultura je del našega življenja in prav je pripravili pester kulturni program. Odrasla igranjem bodo pričeli v prvih mesecih tako. V KD Muršec Živkov se tega igralska skupina tudi letos ni počivala. Še prihodnjega leta. zavedajo in za to so tudi letos poskrbeli, da nekajkrat so odigrali igro Tolmun in kamen kultura in kulturno življenje ostaja živo. Ob avtorja Toneta Partljiča. Jeseni bodo pričeli Barbara Drumlič slovenskem kulturnem prazniku so vaditi novo igro, s predstavitvijo in PREŠERNOV DAN »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« Kitica je uvod v zbirko Prešernovih pesmi, naslovljeno Poezije. V njej so zbrane najbolj znane in tudi nekoliko manj znane Prešernove pesmi. Zbirka je bila eden najpomembnejših in najkoristnejših virov za pripravo programa ob slovenskem kulturnem prazniku. Osrednja slovesnost ob Prešernovem dnevu je potekala na predvečer praznika, v torek, 7. februarja 2006, v kulturnem domu v Trnovski vasi. Prireditev so pripravili člani KD MuršecŽivkov. V uro trajajoči prireditvi so v treh sklopih (Uroš Majerič, Lea Horvat, Dejan Fras, Monika Šalamun, Boštjan Ornik in Barbara Drumlič) predstavili življenje in delo Franceta Prešerna. Med predstavitvami življenjepisa so zbrani lahko prisluhnili raznim Prešernovim pesmim. Roman Maguša je recitiral Povodnega moža, ob tem pa je bila uprizorjena tudi zgodba pesmi. Nastopil je pevski zbor podružnične OŠ Trnovska vas pod vodstvom g. Ernesta Kokota. Zapeli so Zdravljico in pesem K slovesu. Z deklamacijo pesmi Apel in čevljar je večer popestrila Dušanka Škamlec. Prisluhniti je bilo moč še dvema recitacijama: sonet O Vrba! srečna, draga vas domača je recitiral Aleš Majerič, Nezakonsko mater pa Suzana Sušnik. Med kulturnim programom je nastopila folklorna skupina od Sv. Ane, ki se je predstavila s svojim plesnim programom. Med prireditvijo je bilo mogoče na projekcijskem platnu spremljati slike Franceta Prešerna in njegove domačije, za kar je skrbel Mitja Sušnik. Nastopili so še: Romana Breznik, Boris Pukšič, Miloš Kocbek in Mirjana Drumlič. Kulturni program sta povezovala Tatjana Maguša in Matjaž Kramberger, zaključila sta s kratko predstavitvijo g. Jožeta Gaspariča, ki se ukvarja z zbiranjem starih razglednic, in hkrati povabila vse prisotne, da so si ogledali razstavo starih razglednic domačega kraja in tudi okoliških. Uprizoritev Povodnega moža Foto: Lidija Topolnik Barbara Drumlič OBČNI ZBOR ŠD KENGURU - KENGURU ŽUR Z nastopom novega leta vsak pri sebi naredi pregled dela, uspehov in tudi neuspehov preteklega leta. Kovati začnemo načrte za tekoče leto. Januar je pravšnji, da enako storimo tudi v društvih in izvedemo občni zbor, na katerem podamo pregled delovanja v preteklem letu. Letošnji občni zbor ŠD Kenguru, imenovan tudi Kenguru žur, je potekal v soboto, 21. januarja 2006, v kulturnem domu v Trnovski vasi. Najprej je vse zbrane, člane in goste, pozdravil predsednik društva Boris Pukšič. Nato je svoja mesta zasedlo delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Matjaž Kramberger. Sledila so poročila predsednika društva, tajnice društva Milene Horvat in blagajničarke Barbare Drumlič za leto 2005. Iz poročil smo razbrali, daje bilo leto 2005 delovno, saj je bilo izpeljanih kar nekaj prireditev. Poročila so podali tudi naslednje komisije in odbori: nadzorni odbor in disciplinska ter verifikacijskakomisija. Vsi so bile enotnega mnenja, da delo v društvu poteka korektno in uspešno. Predsednik Boris Pukšič jev nadaljevanju predstavil načrt dela za leto 2006, ki bo znova ponudilo številne prireditve. Sledila je beseda gostov, kjer so svoje pozdrave, misli in dobre želje izrekli predstavniki društev, spregovoril je tudi podžupan občine Trnovska vas g. Franc Pukšič, ki je izrazil zadovoljstvo z delovanjem društva. Ob koncu uradnega dela občnega zbora je sledila še podelitev priznanj. Naj športnika občine Trnovska vas za leto 2005 sta Predsednik in delovno predsedstvo Foto: Tatjana Maguša postala Nena Pukšič in Franci Pukšič - pa so izvedli žrebanje, na podlagi katerega prejela sta priznanje in nagrado (obisk so srečnežem podarili zanimive nagrade, adrenalinskega parka na Pohorju). Možnost sodelovanja v žrebu so imeli le Priznanje za delo v društvu je prejela ekipa, tisti, ki so pravilno odgovorili na vprašanja ki je pomagala pri pripravi oziroma (sestavil jih je Mitja Sušnik) in so sestavili postavitvi razsvetljave na športnem igrišču geslo. Tako se je z glasbo, plesom, ter posameznika Aleš Majerič in Barbara nagradnim žrebanjem in v dobri družbi Drumlič. odvijal 3. občni zbor ŠD Kenguru. Občnemu zboruje sledila zabava. Neuradni del smo popestrili z zabavno igro, ki so jo Barbara Drumlič pripravili glasbeniki, predsednik in podpredsednik društva ter Vili Lovrenčič 2. LAN PARTY Računalniški zanesenjaki Foto; Barbara Dmmlič V današnjem času, ki je zaznamovan z računalniško tehniko, ko skoraj ne moreš brez računalnika, je na nek način samoumevno, da z organizacijo prireditve, ki ponuja tekmovanje v igranju računalniških igric, ne moreš pričakovati nič drugega kakor zadetek v polno. To seje potrdilo že lansko leto, še dodatno pa letos ob organizaciji drugega Lan partyja pod okriljem ŠD Kenguru. Organizacijske niti sta tako kot lani tudi letos prevzela Uroš Majerič in Miloš Kocbek. Lan party je potekal v petek, 24. februaija 2006, v kulturnem domu v Trnovski vasi. Zbiranje tekmovalcev se je začelo ob 15. uri. Začetnim tehničnim težavam, kot so npr. nameščanje iger, težave s povezovanjem v mrežo in z elektriko, se niso mogli izogniti, vendar so na srečo imeli na voljo mojstre, ki so jih hitro odpravili. Ob 18. uri je bilo zbranih in pripravljenih na igranje vseh 39 igralcev. Po začetnem ogrevanju so se razdelili v skupine po 5 tekmovalcev za tekmovalni del. Tako so dobili 8 skupin, ki so se do zgodnjega jutra borile za bogate nagrade. Najprej so igrali streljaško igro Call Of Duty 2, kjer so razdelili tekmovalce v 2 skupini, iz katerih sta se prvouvrščeni borili za skupno 1. in 2. mesto. Drugouvrščeni ekipi sta se borili za 3. oz. 4. mesto. Na koncu sta bili v finalu ekipa 1 proti ekipi 3, kjer je ekipa 1 zmagala in osvojila prvo mesto v tej igri. Za tretje mesto sta igrali ekipa 5 in ekipa 7 in na koncu je tretje mesto osvojila ekipa 5. Naslednja igra, v kateri so se ekipe pomerile, je bila dirkaška igra Need For Speed Most Wanted. V tej sta vsako ekipo predstavljala po 2 najboljša igralca. Za razliko od prve igre so se pri tej odločili za turnirski sistem igranja, kjer ekipa, ki zmaga, avtomatsko napreduje v naslednje kolo. V finalu sta se pomerila igralca ekip 6 in 5, slednji so bili tudi zmagovalci te igre. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi 4 in 1, tretje mesto je osvojila ekipa 1. Zadnja igra, v kateri so se pomerili tekmovalci, je bila "streljačina" Counter Strike 1.6. Pri tej so se prav tako odločili za turnirski sistem, saj jih je jutro že krepko preganjalo. Finale ekipi sta bili 5 in 1, premočno je zmagala ekipa 5. Za tretje mesto sta se potegovali ekipi 7 in 2. V tem dvoboju pa seje boljše odrezala ekipa 7 in osvojila tretje mesto. Končno prvo mesto je osvojila ekipa 5, drugo ekipa 1 in tretje ekipa 7. Te ekipe so prejele pokale in denarne nagrade, in sicer 15.000 SIT za prvo, 10.000 za drugo in 5.000 SIT za tretje mesto. Tako seje v zgodnjih jutranjih urah uspešno zaključil 2. Lan party. Velika zahvala gre organizatoijema, ki sta prireditev izredno dobro pripravila, in vsem tistim, ki so jima pri tem pomagali, navsezadnje tudi vsem, ki so se prireditve udeležili. Po komentarjih na prireditvi in odzivih na spletni strani ŠD Kenguru so bili tekmovalci zelo zadovoljni in že komaj čakajo, da bo leto naokrog. V tem času pa vam bomo v ŠD Kengum ponudili in za vas pripravili še nekaj prireditev. Prva bo kmalu, in sicer bo to Veter v laseh - s športom proti drogi, ki bo potekala v soboto, 6. maja 2006. Na voljo vam bo obilo športa, zabave, draženje. Vabljeni. Barbara Drumlič STRELSKO DRUŠTVO V LETU 2005 V preteklem letu smo bili člani Strelskega društva Trnovska vas kar precej aktivni; na strelskih tekmovanjih smo dosegli nekaj odličnih rezultatov. Na novoletnem tumiiju v Oseku smo tekmovali z dvema ekipama in osvojili 4. in 5. mesto. Devetega januarja lansko leto smo organizirali 2. novoletni turnir, na katerem smo sodelovali s tremi domačimi ekipami. Osvojili smo 4., 11., in 12. mesto med 14. ekipami. Februarja smo se udeležili turnirja na Zg. Velki in med dvanajstimi ekipami osvojili 3. in 5. mesto. V maju smo organizirali 3. prvomajski turnir, imeli pa smo kar štiri svoje ekipe. Roman Maguša se je v maju udeležil majskih iger študentov ljubljanske univerze in v močni konkurenci osvojil tretje mesto. Julija smo izvedli turnir med vasmi občine, na katerem je tretjič zapored zmagala ekipa Biša v postavi Jani Čeh, Boštjan Čeh in Srečko Vrečar pred ekipo Trnovske vasi v postavi Janez Tašner, Mitja Kovačič in Franci Hameršak. Tretje mesto je osvojila ekipa Sovjaka v družinski zasedbi Roman, Bojan in Tatjana Maguša. Ekipa Biša je na tem turnirju prejela v trajno last prehodni pokal SD Trnovska vas. Julija smo se s štirimi posamezniki udeležili tekmovanja na Velki in med 25 posamezniki osvojili 2., 4., 8., in 10. mesto. Oktobra smo ob občinskem prazniku organizirali turnir za pokal občine. Zmagal je Roman Maguša pred Janezom Tašnetjem in Janijem Cehom. Najboljši s tega tumiija so prejeli tudi točke za naj športnika občine 2005. Tudi v pretekli sezoni smo tekmovali v medobčinski ligi skupaj z SD Osek, SD Zg. Velka in SD Vitomarci. Skupno je v ligi sodelovalo 9 ekip in 30 posameznikov. Mi smo osvojili četrto in sedmo mesto med ekipami ter 6., 7., 9. in 10. mesto med posamezniki. V lanskem letu smo izvajali tudi društveno člansko ligo v streljanju z zračno puško. Ta je bila razdeljena na dva dela. Skupno je zmagal Roman Maguša z 2714 krogi pred Bojanom Maguša z 2138 in Janezom Tašneijem, ki je skupno dosegel 2004 kroge. V ligi je skupno sodelovalo 19 tekmovalcev. 3. novoletni turnir v streljanju z zračno puško v Trnovski vasi Dne 8. L 2006 smo izvedli 3. novoletni turnir v streljanju z zračno puško. Na tumiiju so sodelovale ekipe iz SD Ormož, SD Zg. Velke, SD Kidričevo, SD Osek, SD Vitomarci, SD Jožeta Kerenčiča Ormož. Domačo društvo so zastopale tri ekipe, skupno pa je tekmovalo devet ekip. Zmagala je ekipa iz SD Velke s 532 krogi pred SD Ormož s 514 in prvo ekipo iz Kidričevega s 513 krogi. Najboljša domača ekipa v postavi Roman Maguša, Janez Tašner in Jani Čeh je osvojila peto mesto s 501 zadetim krogom. V posamezni konkurenci sta kar dva tekmovalca zadela isto število krogov (178). Zmagal je Vlado Šteinfelser, ki je imel boljšo zadnjo serijo od Mirka Tenška z Velke, ki je bil drugi. Tretje in četrto mesto je pripadlo domačima tekmovalcema, saj sta Roman Maguša in Davorin Čeh zadela 175 oz. 174 krogov. Šesto mesto paje osvojil Janez Tašner s 169 zadetimi krogi. Naši strelci spet uspešni na turnirjih v Oseku in na Zg. Velki, presenetil Bojan Maguša SD Osek je v začetku leta organiziralo tradicionalni turnir v streljanju s serijsko zračno puško. Na tumiiju smo sodelovali z dvema ekipama. Ekipa SD Trnovska A v postavi Roman Maguša, Janez Tašner in Jani Čeh je osvojila tretje mesto. Februarja je Strelsko društvo Zg. Velke organiziralo turnir ob Prešernovem dnevu. Tumiija smo se udeležili z eno ekipo (Janez Tašner, Mitja Kovačič in Jani Čeh) in enim mladincem. Naša ekipa je osvojila tretje mesto s 483 zadetimi krogi. Med posamezniki mladinci je presenetil Bojan Maguša, saj je v zelo močni konkurenci osvojil prvo mesto. Pokal za Trnovsko vas v medobčinski ligi 2005/2006 V marcu se je končala tudi medobčinska liga v sezoni 2005/2006. V ligi so sodelovale ekipe iz SD Trnovska vas, SD Velka, SD Osek in SD Vitomarci. Vsako društvo je sodelovalo z dvema ekipama, tako da je skupno v ligi sodelovalo osem ekip in 31 posameznikov. Tekmovanje je potekalo v osmih krogih, vsako društvo pa je organiziralo dva kroga. Naša prva ekipa je osvojila tretje mesto. Zmagala je ekipa SD Oseka A pred ekipo SD Velka A. Naša druga ekipa je osvojila šesto mesto in tako za eno mesto izboljšala rezultat iz prejšnje sezone. Četrto mesto je osvojila ekipa Oseka B, peto Vitomarci A, sedmo Vitomarci B in osmo Velka B. Med posamezniki je bil vse do predzadnjega kroga v boju za medaljo tudi Roman Maguša, vendar je v zadnjih krogih malo popustil pred bolj izkušenimi strelci. Zmago v ligi je slavil Mirko Tenšek iz Velke s 1248 zadetimi krogi pred Vladom Šteinfelseijem iz Oseka, kije dosegel 1235 krogov. Tretje mesto je s 1217 krogi osvojil Branko Peklar iz Oseka. Roman Maguša je na koncu osvojil četrto mesto s 1197 krogi. Drugi naš najboljši tekmovalec v ligi je bil Janez Tašner s 1160 krogi. Jani Čeh in Mitja Kovačič sta na koncu zasedla deveto in deseto mesto s 1140 oziroma 1130 zadetimi krogi. Bojan Maguša paje bil sedemnajsti z 974 zadetimi krogi. 26. občni zbor Strelskega društva Trnovska vas Člani in članice SD Trnovska vas smo se 18. februaija zbrali na občnem zboru našega društva. Taje bil zelo pomemben, saj smo volili novo vodstvo društva, ker je staremu potekel štiriletni mandat. Na začetku poročil je predsednik društva podal poročilo o opravljenem delu v preteklem letu. Iz njega je bilo jasno razvidno, da smo v letu 2005 uspešno realizirali vse naloge, ki smo si jih zadali na lanskem občnem zboru. Tako smo med drugim kupili štiri strelske jopiče in pet parov strelskih rokavic, kar predstavlja v zadnjih letih največjo investicijo v našem društvu. Nakup opreme se nam je že obrestoval, saj smo na turnir]’ih, v katerih smo sodelovali z opremo, ki je do sedaj sploh nismo imeli, precej izboljšali naše strelske rezultate in se približali najboljšim strelcem iz našega okolja. Po razrešnici staremu vodstvu je bilo na vrsti glasovanje za novo vodstvo društva. Občni zbor je tako potrdil predloge, ki smo jih podali na predhodnem sestanku. Tako so bili v upravni odbor imenovani: predsednik Roman Maguša, podpredsednik Davorin Čeh, blagajnik Franci Čuček, tajnik Franci Hameršak, tehnični vodja Jani Čeh. Upravni odbor smo razširili še za dva člana, tako sta nova člana upravnega odbora postala Bojan Maguša in Dani Maguša. Občni zbor je potrdil kandidate za novi nadzorni odbor: Mitja Štumberger, Janez Tašner in Mitja Kovačič. V častno razsodišče sta bila imenovana Alojz Fekonja in Janez Tašner. Za praporščaka je bil imenovan Vlado Štumberger. Delo orožaija pa bo tudi naslednja štiri leta opravljal Jani Čeh. Stari in hkrati novi predsednik društva je nato predstavil plan dela za leto 2006, ki je zaradi slabšega finančnega stanja društva bolj skromen, kot je bil v prejšnjem letu. Za leto 2006 smo si zadali naslednje cilje: nakup diabol, tarč in druge opreme za izvedbo treningov in tekmovanj, izobraževanje članov oz. obnove licence za sodnike, izdaja učnega gradiva z opisi strelskih tehnik, pridobitev sponzoijev, prireditev v počastitev 25-letnice društva (razstava, turnir, dan odprtih vrat in družabna prireditev za poslovne sodelavce), izvedba piknika za člane društva, pridobitev novih članov, organizacija članske lige in organizacija naslednjih turnirjev: 4. prvomajski turnir v maju, 4. turnir med vasmi občine v juniju, izvedba turnirja za pokal občine ob občinskem prazniku in pa izvedba 4. tradicionalnega novoletnega turnirja v januarju 2007. V načrtu je zajeto tudi sodelovanje na različnih turnirjih in ligah v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem. Na koncu uradnega delaje sledila podelitev nagrad najboljšim strelcem v preteklem letu, ki so jih prejeli Roman Maguša, Bojan Maguša in Janez Tašner. Roman Maguša in Janez Tašner sta si v preteklem letu pridobila naziv »inštruktor strelstva«. Za aktivno delo v društvu v zadnjih letih je priznanje prejel Franci Hameršak, za 20 let članstva v društvu je dobil priznanje Franc Krajnc, za 25 let članstva pa Vlado Štumberger. Vabilo vsem ljubiteljem streljanja z zračno puško V društvu bomo tudi letos izvedli člansko ligo v streljanju z zračno puško. Zato vabimo vse zainteresirani občane (tudi tiste, ki še niso člani našega društva) od najmlajših do najstarejših, da se nam pridružijo ob petki oz. sobotah zvečer v kulturnem domu v Trnovski vasi, kjer imamo postavljeno štiristezno montažno strelišče. Vse informacije lahko dobite na http://users.volia.net/kroulal36 ali na e-naslovu sdtrnovskafevolia.net. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi po tel. št.: (031) 506 049 (Roman Maguša -predsednik) ali (041) 333 675 (Jani Čeh -tehnični vodja). Vabljeni! Tajnik Strelskega društva Trnovska vas: Franci Hameršak SEZONA V DRUŠTVU KMETIC Prihaja pomlad, zima se izteka in tako tudi sezona aktivnosti v društvu kmetic Trnovska vas. Za nas so zimski meseci kot nalašč - primerni so za druženje in pridobivanje dodatnega znanja. Tako smo v decembru z go. Horvat pekle pite. Marca smo pripravljale jedi iz koruze in koruzne moke po receptih kuharskega mojstra g. Pignarja. Že pred tem tečajem pa smo se družile ob kuharskem tečaju, ki smo ga poimenovale »izmenjava izkušenj«, to je način, da si nekaj članic določi manj znane recepte in jih nato predstavi ostalim članicam. S tem načinom smo pričele že v lanskem letu in želimo nadaljevati tudi v prihodnjem. Kot vedno smo tudi tokrat delale v kmečki kuhinji pri Štebihovih, kjer je za tako veliko število udeleženk kuhinja premajhna. Tako ostaja naš velik problem, da nimamo svoje kuhinje, ki si jo želimo že veliko let. V januaiju nas je nekaj članic hodilo na računalniški tečaj, h katerem nas je povabila »Vita«. Februarja so nas predstavnice društva iz Vitomarcev povabile na predavanje o osteoporozi, na katerem je predavala ginekologinja iz Radgone. Sredi marca pa so nam članice iz Vitomarcev prikazale in pomagale izdelovati rože iz krep papirja, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Veliko energije in prostega časa posvetimo dmski rekreativni telovadbi, ki se letos odvija v novi telovadnici. Za to se moramo zahvaliti ge. Angeli Fras, predsednici turističnega društva in vodji naše šole, ki nas požrtvovalno in z dobro voljo vodi in vzpodbuja. Simbolično smo sezono zaključile z rednim letnim občnim zborom, na katerem smo izvedle volitve, poslušale poročila in sprejele načrt dela. Obiskale so nas predstavnice našega prijateljskega društva iz Stoperc in nas že na občnem zboru povabile na srečanje, ki bo aprila v Stopercah. Nikakor pa ne morem mimo dejstva, da je pri veliko aktivnostih, ki se odvijajo v našem društvu, treba primakniti tudi lastna sredstva. Čeprav smo majhno društvo, seje odvilo kar nekaj dejavnosti, zato mislim, daje vsaka našla kaj zase. Marica Maguša KORUZNI ŠTRUKLJI I Potrebujemo: 50 dag koruznega zdroba, 2,5 količine vode v razmerju do koruznega zdroba, sol, malo olja. Nadev: 1 por, maščoba, 15 dag korenja, 20 dag zelja, 20 dag slanine, 10 dag toasta, jajce po potrebi, začimbe, alufolija. Koruzni zdrob skuhamo in do mlačnega ohladimo. Posebaj segrejemo maščobo, dodamo na tanko narezan por, zelje, naribano korenje, slanino in začinimo. Dušimo 5 do 10 minut. Na koncu dodamo na kocke narezan toast in jajce. Nadev ohladimo. Folijo namastimo in vanjo zavijemo oblikovane štruklje. Kuhamo 15 do 20 minut. Društvo kmetic Trnovska vas IZ ZGODOVINSKE ZAKLADNICE Noč spočne in dan rodi pomlad. Angel pahne kamne z grobnih vrat. Iz blaženih gomil do blaženih duhov dvigne se mogočnih kril To bo praznik praznikov: aleluja! (Silvin Sardenko) Naše življenje ni samo golo življenje, je življenje simbolov in znamenj, ki nas obdajajo na vsakem koraku, je življenje obredov, dialoga in nevidnih milosti. V velikonočnem času, kije pred nami, in v času svetega tridnevja, ima človek posebno čast, da mu Bog pride blizu, človek pa mu odgovori, ga časti in moli. Komunikacija med Bogom in človekom naj bi trajala vse cerkveno leto, a kaj ko človek ni vedno pripravljen za odgovore Najvišjemu. Priložnost ponovnega zbližanja daje sveto tridnevje,1 kjer se na poseben način obnavlja Kristusovo odrešenjsko delovanje in kjer se preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost zlijejo v eno. II. vatikanski koncil je v 60. letih 20. stoletja v središče cerkvenega leta postavil prav velikonočno skrivnost in njeno obhajanje. Cerkveno leto ima troj en namen, in sicer da kristjani spoznamo Kristusa, ovrednotimo, kaj nam to pomeni v vsakdanu, cerkveno leto je vernemu človeku tudi v moralno oporo in pomoč pri premagovanju vsakdanjih težav. Postni čas traja štirideset dni. Vmes je šest postnih nedelj. Peta nedelja je tiha, šesta je cvetna, nato sledi veliki teden s svetim tridnevjem in nato čas petdesetih dni do binkošti. Veliki teden se začne s cvetno nedeljo, za katero je značilna procesija in pasijon. Ponedeljek, torek in sredo velikega tedna v bogoslužju zaznamujejo berila iz Stare zaveze, in sicer Izaijevi spevi o Gospodovem služabniku, kjer prerok napoveduje trpljenje nedolžnega. Na veliki četrtek je krizmena maša v stolnici, kjer škof posveti sveta olja. Ker sem se tudi sam že večkrat udeležil te slovesne svete maše, Vam toplo priporočam, da se v mariborski stolnici udeležite katerega izmed teh obredov. Krizmena maša na simbolni ravni predstavlja povezanost med škofom in duhovniki škofije, kakor so bili med sabo povezani učenci in Jezus pri zadnji večerji Zvečer se začne sveto tridnevje. Je spomin na zadnjo večerjo, pravzaprav rojstni dan evharistije. Pri bogoslužju velikega četrtka ugasnejo zvonovi in orgle, osrednje mesto pa ima Jezusova zapoved ljubezni in Jezusovo umivanje nog apostolom. Zato tudi danes marsikje škofje in duhovniki umivajo noge dvanajsterim možem. Najsvetejše duhovnik se umakne v stransko kapelo, razkrij e oltar in umaknej o križ. Tihota, zbranost in molitev so značilnosti velikega petka. To je edini dan v lem, ko ni svete maše oziroma gre za »mašo prej posvečenih darov« in opravila v čast Gospodovemu trpljenju. A veliki petek je tudi dan upanja in veselja. Veselje poraja zavest, da smo z Jezusovo krvjo odrešeni, saj je Kristus umrl iz ljubezni do grešnih ljudi. Obredi se začnejo v tihoti, duhovnik kleče moli, beremo pasijon popis Jezusovega trpljenja. Nato sledijo slovesne prošnje za potrebe Cerkve. Osrednji del bogoslužja predstavlja čaščenje križa. Na veliko soboto in nedeljo se spominjamo Jezusovega vstajenja. Kakor je Bog po Mojzesu rešil ljudstvo iz rok Egipčanov, tako je Jezus ponoči vstal od mrtvih in rešil človeštvo greha in smrti. Tista noč je bila res velika, zato spomin nanjo imenujemo velika noč. Dopoldne na veliko soboto so blagoslovi jedil, obredi se začnejo zvečer pred cerkvami z blagoslovitvijo ognja in velikonočne sveče. Ta predstavlja vstalega Kristusa. Prenesejo jo v cerkev, kjer se začne hvalnica sveči. Vigilijo spremlja bogato besedno bogoslužje, krst katehumenov (teh, ki so se pripravljali na krst) in evharistično bogoslužje. Na velikonočno nedeljo so velikonočne procesije, s katerimi želimo kristjani pokazati srečo in veselje vstajenja. Velika noč se ravna po 1. spomladanski polni luni, torej prva nedelja po prvi spomladanski polni luni je vedno velikonočna nedelja, Tako lahko velika noč sovpada z datumom od 22. marca do 25. aprila. Torej obstaja natanko 35 možnih datumov za veliko noč. Sveto tridnevje se zaključi v nedeljo zvečer. Matjaž Kramberger KORAKI V GLOBINO SRCA Nedelja Mnogi naši sodobniki so izgubili čut za praznovanje nedelje. Takrat delajo, potujejo, lenarijo, gledajo televizijo ipd. Ne znajo pa praznovati. To pa zagotovo škoduje človeškemu, duhovnemu in verskemu razvoju. Postavi se vprašanje, kako torej preživeti nedeljo. Nedelja je najprej praznik. Res dobro je, ko iz vsakdanje enoličnosti izločimo posebne dneve in nadenemo nedelji praznično »obličje«. Nedelja naj se tako začne v soboto popoldne. Vsi člani družine naj bi počeli kaj skupaj, se pogovarjali, brali, se igrali ali delali kaj drugega. Pri skupnih obedih naj bi skupaj molili, povabili na obed prijatelje ali znance, praznično mizo olepšali z okraski, se pri mizi pogovarjali in mimo poslušali dmge, po kosilu šli kam na obisk ali se peljali na kraj, ki so si ga skupaj izbrali. Dobre navade dajejo nedelji nezamenljivo praznično obličje in čar. V nedeljo odkrijmo sončne strani življenja. Starši in otroci naj bi načrtovali to, kar jim bo v skupno veselje. Pri težavah ne pozabimo na sončne strani življenja. V nedeljo jih lahko posebej izkusimo. Bodimo manj sitni, poskusimo v sočloveku odkriti kaj dobrega in drag dragega spodbujajmo z besedami priznanja. Nedelja je dan počitka. Odvrnimo se od vsakdanjega dela ali študija, obrnimo se k Bogu. Kot dan počitkaje nedelja protiutež vsakdanjim naporom in naglici. Podaija nam dovolj časa za nujno potrebno okrepitev. Če hočemo v življenju res uspeti, mora napetosti slediti sprostitev. V nedeljo zvečer naj bi se vsak človek vprašal: Ali sem res bolj človek, kot sem bil zjutraj? Nedeljska sprostitev. Življenje postane revno, če se sprašujemo le po dobičku, koristi in uspehu. Bodimo sposobni v nedeljo odvrniti svoje misli od tega, kar nas priganja med tednom. Nedelja je priložnost za navidez nepomembno početje; navadno so to majhne stvari, ki pa so smiselne same v sebi: da sedemo z družino, se pogovarjamo, pešačimo, poslušamo glasbo, gledamo fotografije ... To so gotovo le malenkosti, toda kdor si zna pridobiti drobiž življenja, ima kmalu veliko premoženje. V nedeljo si vzemimo čas. Ko pravimo, da nimamo časa, sami sebe varamo in gremo mimo jedra problema. Za pomanjkanje časa ni vzrok omejeno število ur. Preprosto smo pozabili, da mnoge stvari potrebujejo čas, če jih hočemo zares dojeti. Ko nam manjka časa, ne manjkajo ure, ampak s časom ne ravnamo prav. In sploh: kdor ima čas zame, mi ne podari le 60 minut, podari mi življenje, zaupanje, upanje, radost in srečo. Počitek je utemeljen v kultu. Gre za vprašanje, kaj dejansko omogoča počitek. Filozof Pieper pojasnjuje, da ni pravega praznika, ki ne bi izhajal iz kulta. Zgodovina verstev namreč pojasnjuje, da določen čas pripada božanstvom, Bogu. Tudi nedelja je takšen čas; nastala je na ta in ne na kak drug način. In če počitek ločimo od te zgodovinsko utemeljene dimenzije, ki ima korenino v tem, daje tudi Bog šest dni delal, sedmi dan pa počival, potem počitek postane golo »ubijanje časa« in nič dragega. Počitek kot tak mora torej imeti neko globoko ozadje, daje pravi počitek. Nedelja oblikuje skupnost v družini. Nedelja je čas, ko naj bi se srečali starši in otroci. Takrat bi morali čutiti, da v življenju nismo sami; drugi so nam v oporo. To je tudi čas, ko smo lahko tisto, kar dejansko smo, in kjer doživljamo druge v njihovi enkratnosti in se jih takšne učimo sprejemati Nedelja je dan odprtih vrat in doživetje občestva v župniji. Družina ne živi sama zase, tu so še sorodniki, sosedi, prijatelji. Ko pridejo na obisk, prinesejo v družino življenje. Ob obisku nedeljske maše je mogoče doživeti občestvo. Tukaj se utrjujejo življenjske navade in vedenjski vzorci. Nenazadnje je nedelja praznovanje vstajenja. Moralni teolog B. Haring pravi, da nedelja v prvi vrsti ni predpis, ampak je dar, dan veselja. In če v to veselje vključimo obisk svete maše, potem je veselje toliko večje. Hkrati postanemo deležni tistega veselja, ki so ga bili deležni Jezusovi učenci ob vstajenju. Za globlje umevanje nedelje in njenega bistva Vam priporočam katero od dobrih knjig dr. Franceta Škrabla, ki je doslej napisal, prevedel ali priredil več knjig oziroma knjižic na to tematiko. Bralcem Trnovskega zvona želim, da sprejmete velikonočno milost ljubezni, mira in družinske sreče. Vse dobro! Matjaž Kramberger POVEJ MI, KAJ BEREŠ, PA TI POVEM ... Veijetno bolj poznate misel: Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si. Podobno velja tudi za branje: Povej mi, kaj bereš, pa ti povem, kdo si. Kdaj ste nazadnje prebrali (dobro) knjigo? Težko je opredeliti, kaj je dobra knjiga. Pravzaprav za vsakega nekaj dragega. Nekoga zanimajo pustolovščine, drage zgodovina, veliko jih posega po znanstveni fantastiki, večina prisega na ljubezensko temo. Zame je dobra knjiga tista, ki me drži v napetosti, ko berem, in me ne pusti ravnodušne hiti po branju. Zakaj beremo vse manj (in na žalost tudi vse slabše)? Morda ker je lažje obsedeti pred televizijo, ki od gledalca ne zahteva toliko kot knjiga od bralca. Ko beremo, vzpodbujamo svojo domišljijo. Predstavljamo si osebe, kraje in smo morda zelo razočarani, ko dogajanje iz knjige zagledamo na filmskem platnu. Ob branju se širi naš besedni zaklad, posledično izboljšuje slog pisanja in izražanja, da ne omenjamo širjenja obzorja. Morda mi v mislih ugovarjate, češ vse to se dogaja tudi, ko gledam televizijo. Pa se ne. Domišljije sploh ne potrebujete, saj je vse pred vami, besedni zaklad je vsaj pri ameriški filmski produkciji zelo boren, kaj šele slog. Tudi časopis ne more nadomestiti knjige, saj je vpet v zgolj nekatera področja in posreduje zgolj nekatere besede. To ni gonja zoper televizijo, časopise, revije, svetovni splet, saj si brez njih več ni mogoče predstavljati vsakdanjika, ampak zgolj razmislek, kaj vse nam lahko da dobra stara knjiga. Mimogrede: prvi slovenski knjigi, Trubarjev Abecednik in Katekizem, sta izšli daljnega leta 1550, Pa še par namigov za vse stare in (morda nove) prijatelje knjige: • Fran Milčinski, Butalci (za mlade in malo manj mlade), • Oscar Wilde, Hiša granatnih jabolk (za najmlajše, mlade in malo manj mlade), • Miha Mazzini, Kralj ropotajočih duhov (za mlade in malo manj mlade), • Jostein Gaarder, Lepotica s pomarančami (za mlade in malo manj mlade), • Hemingway, Komu zvoni (za mlade in malo manj mlade). • Tone Pavček, Dediščina (za vse ljubitelje dobre poezije). Anita Vršič PROMETNE NESREČE Vzrokov za prometne nesreče je veliko. Včasih je dovolj že splet nesrečnih naključij, drugič dolgotrajno izzivanje usode. Med najpomembnejše temeljne vzroke vsekakor sodi hitrost. Kršitelji so neprilagodljivi vozniki s »težko nogo«, ki nikakor ne upoštevajo omej itev. S tem ko se hočejo na cesti prikazati kot zmagovalci, samo prikrivajo svojo nemoč v normalnem življenju. Naslednji izredno pomemben dejavnik je alkohol. Se posebej eksplozivna in uničujoča je kombinacija alkohola in mladostne drznosti. Pregled najpogostejših napak voznikov, ki so privedle do prometne nesreče: • neprilagojena hitrost vožnje, • nepravilni premiki z vozilom, • nepravilna stran vožnje, • neupoštevanj e prometnih pravil, • neustrezna varnostna razdalja, • nepravilno prehitevanje. V nadaljevanju bomo opisali nekaj drugih dejavnikov, na katere moramo biti posebej pozorni: a) Ogenj v vozilu Od prvega dima do usodnega ognja preteče velikokrat le nekaj minut. Vendar lahko z gasilnim aparatom in pravilnim pristopom preprečimo hujše posledice. Požari na vozilih se pojavijo predvsem v teh primerih: • požar zaradi napake na vozilu (na električni instalaciji ali na dovodu goriva kmotoqu); • požar zaradi nekontroliranega iztekanja goriva iz rezervoaija (požar lahko povzroči odvržen cigaretni ogorek ali pa dotik iztekajočega goriva z vročimi deli vozila); • požar zaradi prometne nesreče. Izjemno pomembni so prvi trenutki, ko vozilo zagori. Pri tem moramo upoštevati naslednje: • takoj ugasnimo motor, • čim prej zapustimo vozilo (velja za vse pomike); • v prvih trenutkih j e mogoče začetni požar pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi (gasilni aparat, pokrivala za dušenje itd.); • čim prej pokličimo tel. številko 112 (center za obveščanje); • zavarujemo kraj požara, če je na smernem vozišču. Kot smo že omenili, takšnih nesreč ni veliko. A ko nastopijo, so nevarne tako za nas kot za naše vozilo. Zato je priporočljivo imeti v vozilu vedno brezhiben gasilni aparat, saj stane veliko manj kot znaša škoda na vozilu. b) Divjad na cesti S pametno in defenzivno vožnjo na območju, kjer je postavljen prometni znak »divjad na cesti« preventivno poskrbimo za varnost. Zmanjšamo hitrost še posebej v jutranjem času od 5. do 9. ure in proti večeru od 18. do 23. ure. Flitrost je najpomembnejši faktor, saj vpliva na zavorno pot vozila in udarno silo živali. Pri hitrosti 100 km/h udari zajec v vozilo z relativno maso 125 kg. Divjad, težka okoli 20 kg, pa udari z maso okoli pol tone. Poskrbimo, da bi se takšnim bližnjim srečanjem izognili. In če se že zgodi, ravnamo tako: • vklopimo vse štiri smernike in postavimo varnosti trikotnik; • ne približujemo se poškodovani živali tako jo samo še bolj vznemirimo; • poginule živali ne vzamemo s seboj je kaznivo; • poskrbimo za dokaze, kijih potrebujemo za zavarovalnico (fotografija ali naslov priče); • obvestimo policijo. Ta obvesti pristojne lovske institucije. c) Ravnanje ob prometnih nesrečah Vsakdo j e dolžan nuditi pomoč pri prometni nesreči, če je treba: • rešiti človeška življenja; • preprečiti ogrožanje drugih; • preprečiti ali omiliti ekološko škodo. Ob prometni nesreči ravnamo tako: • ustavimo vozilo; • zavarujemo in označimo kraj prometne nesreče; • pomagamo poškodovanim; • obvestimo policijo (priporočljivo tudi pri I. kategoriji); • sodeluj emo pri ugotavlj anj u dej štev in okoliščin; • odstranimo vozilo z vozišča (takrat kadar je nastala samo materialna škoda). PRIPOROČILO V kritični situaciji, ko se iz kakršnega koli vzroka pojavi ovira pred vozilom, je treba pogled vedno usmeriti v izhod in ne v oviro, kajti običajno vozilo »sledi« pogledu vozila. Zavedajmo se, da nedolžni ljudje umirajo predvsem zaradi hitrosti. Zanimivo pri tem je, da se pri klasičnem umoru razpišejo vsi časopisi in se duhovi še dolgo ne pomirijo, ko pa nekdo ubije kar nekaj ljudi na cesti, se tega čez nekaj dni spominjajo samo še neposredno prizadeti. Skupna značilnost večkratnih povzročiteljev prometnih nesreč je kronično pomanjkanje moralnih vrlin. Rajko Vrečar, prom. teh.., učitelj vožnje 1 1 ( J 1 2 1 t 1 SREČNI DOGODKI NAŠIH DRUŽIN Sovjak kraj je mala vas, od nje se sliši tale glas: tam sova se ponoči dere, ker ji nihče kljuna ne zapere. (Anton Ferš) mošta. Snaha Marica pravi, daje srečna, ko Slavko se sprašuje, kdo bo pravzaprav rešil z očetom Ignacem poromata v »gorico« in kmeta, ker je ta, tudi če pogledamo v se lotita obrezovanja vinske trte, ker si zgodovino, velikokrat potegnil najkrajši imata vedno kaj povedati, tako da jima konec. delovni dan v domačem vinogradu hitro Kljub skrbem in delu Štebihovi najdejo čas mine. za pogovor, skupne družinske urice, za Ljudje smo lahko srečni ob različnih priložnostih. Tako niso srečni le dnevi krstov, porok, rojstnih dni in obletnic, ampak naj bi se ljudje veselili prav vseh dni, ki nam z novimi in novimi jutri prihajajo naproti. In z novimi jutri nam prihajajo naproti novi izzivi, nove izkušnje, veliko dela in skrbi, ki pa jih lahko z obilo dobre volje in zadovoljstva odlično prebrodimo. Prav to uspeva družini Štebih iz Sovjaka. Kdo so Štebihovi? Družino sestavljajo mož Slavko in žena Marica, 11-letna Jasmina in 8-letni Aleš, mati Mimika in oče Ignac. Štebihovi so kmečka družina, saj se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in delom na zemlji. Njihov delovni dan se začne hitro po šesti uri zjutraj, ko vstopi prva v hlev Marica, nato Ignac in mož Slavko, medtem ko Mimika pomaga otrokom pri pripravi na odhod v šolo. Ko otroci odidejo, je dela v hlevu dovolj za vse štiri družinske člane. Treba je pomolsti, nakrmiti prek 50 glav živine najprej s suho krmo in nato s silažo. Nekaj dela je tudi s teleti, ki jih je treba napojiti z domačim mlekom in mlečnimi nadomestki. Pri Štebihovih v Sovjaku je tudi zbiralnica mleka, kamor nekaj kmetov vozi mleko, in sicer Kuharjevi, Majeričevi, Brumnovi, Korentovi, Šamperlovi, Maguševi in Štebihovi, ki imajo zbiralni bazen mleka zase. Delovni dan se torej začne z jutranjim opravilom v hlevu, medtem ko se podnevi prav tako najde delo na kmetiji. V zimskem času je Slavko polno zaposlen, sploh če je veliko snega, saj ima pogodbo z našo občino in poskuša poskrbeti, da so naše lokalne ceste splužene in prevozne. Poleti je dela vedno veliko in je treba pritisniti, ko so večja sezonska dela. Skoraj 13 hektarjev je »travinje«, 8 ha koruze, nekaj pšenice in tudi sladkorne pese. Vse to je treba že skozi leto pospraviti, največ dela pa je v jeseni, ko je silaža in ko je treba napolniti silose za zimo. Slavko je med drugim član strojnega krožka Posestnik in se vsako leto udeležuje tekmovanj v oranju; je dobitnik kar nekaj pomembnih priznanj in pokalov. Veliko dela ima tudi v svoji delavnici, posebej v zimskem času, ko svoj strojni park pripravi na novo delovno sezono. Oče Ignac je vnet kletar in odgovoren za vzorno urejen vinograd in lepo urejeno vinsko klet in prešo. Skrbi za 900 trsov šipona, rizlinga, muškata, modre frankinje in žametne črnine. Ko je trgatev, je pri Štebihovih zelo prijetno, sploh ko nastane iz sladkega grozdja tudi do 2000 litrov Mati Mimika je že 28 let predsednica društva kmetic in odlična kuharica ter gostiteljica kuharskih tečajev kar v njihovi domači kuhinji. Želi si, da bi dobili društveni prostor, kjer bi se prek 30 članic lahko dobivalo in izvajalo kuharske tečaje. Za prihodnost Štebihove kmetije se ni bati, ker Aleš, ki obiskuje 3. razred, rad poprime za delo in uživa na traktorju, posebej rad se vozi s kolesom, smuča in obiskuje pevski zbor. Sestrica Jasmina obiskuje 5. razred in prav tako rada poje, rola in skupaj z Alešem pomagata v kuhinji pri pripravi rezancev in spečeta dobre kekse. S Štebihovimi sem se pogovarjal tudi o »kmetijski politiki« in o tem, kaj pričakujejo od države ali od občine. Mati Mimika doda, da je položnic vedno več. Slavko pravi, da ob vstopu v EU ni bilo ne vem kako velikih sprememb. Subvencije so sicer dobrodošle, a kaj ko so slednje le »izravnava« za slabo plačane pridelke. Cena goveje živine se je sicer popravila, a mlekarska industrija ostaja v krizi, mlekarna odlaga s plačili, stroški predelave so vedno večji, cena mleka pa ostaja nespremenjena. Slavko poudarja, da je kmetijska politika naše države slaba; v interesu države bi moralo biti, da se tudi mladi odločajo za kmetije, a tega je vedno manj in številne kmetije propadajo. Tudi izplačila iz ministrstva za kmetijstvo zaostajajo za več kot leto dni. Poleg tega je kmet obremenjen s plačilom pokojninskega zavarovanja in drugih položnic, ki te pošteno oskubijo, prijatelje in sorodnike. To sem občutil tudi Družina Foto: Matjaž Kramberger sam kot novinar Trnovskega zvona, namreč preprostost in gostoljubnost. Marica in Slavko si vzameta čas za morje ali izlet, saj sta bila med drugim že v Parizu. Ignac in Mimika se rada popeljeta na izlet z društvom upokojencev, velikokrat obiščeta tudi hčer Marico in sina Ivana. Štebihovi so člani gasilskega društva Biš, Ignac je član vinogradniškega društva. Veliko daj o na zdravj e in na doma pridelano hrano, domač kruh, domačo šunko, domač sok in doma pridelano zelenjavo. Slavko pravi, da solato jedo za zdravje, meso pa za veselje. Njihove srčne želje so, da bi bili vsi zdravi, da bi lahko še dosti delali in predvsem, da bi se imeli radi. Družini Štebih se ob tej priložnosti v imenu Trnovskega zvona zahvaljujem, da so si vzeli čas za pogovor, in jim obenem želim še veliko sreče, delovnih uspehov in zadovoljstva na njihovi kmetiji. Matjaž Kramberger Poslopje Foto: Matjaž Kramberger ŽIVETI POD SRCEM MATERE, KI LJUBI Kako lepo je živeti pod srcem matere, ki ljubi, kako lepo je dihati ob materi in očetu, ki ljubita, in kako lepo se je zahvaliti za življenje, ki sta mi ga dala. In zato vama v zahvalo predem cvet ljubezni, srečen, da vaju imam... Hvalnica življenju in starševstvu, hvalnica čudežu življenja in ljubezni je bila četrta postna nedelja za našo župnijo. Cerkveni pevci, otroci in mladi so pod vodstvom zborovodje gospoda Ludvika Krajnca pripravili čudovit program ob materinskem dnevu ob prazniku Gospodovega oznanjenja, ki smo ga letos praznovali v soboto, 25. marca. Pri pozni sveti maši se je v domači cerkvi svetega Bolfenka zbralo več ljudi kakor ponavadi. Že ob vstopu v božji hram sem lahko opazil, da je cerkev bila posebej okrašena, saj je sredino oltarja krasilo veliko srce in veliko rumeno sonce. Povedano je bilo, daje srce bogastvo, kjer so skrite naše misli, želje, dobrota in hvaležnost. Srce je tako podoba našega življenja in znamenje, kako nas Kristus združuje v občestvo. Sploh pa je treba gledati s srcem pravi mali princ v svojih prigodah. Znamenje sonca predstavlja vir toplote in življenja, kakor so vsi očetje in matere tisti, ki so nam podarili življenje. In zaradi tega je prvi in naj večji čudež, ki ga moramo spoznati in občudovati, človeško življenje, kije nekaj najbolj enkratnega na svetu. S pesmijo in z bogatimi besedami so nam pevci dali misliti, kako pomembna sta mati in oče ter kako pomemben je dom, kjer prevladujejo ljubezen, odpuščanje, razumevanje, potrpljenje in mir. Med daritvijo svete maše so cerkveni pevci, recitatorji in mladi pričarali globoko doživeto vzdušje, tako da je marsikatera mati ali oče potočil solzo. Ljudje so bili res ganjeni, presenečenja pa ni skrival niti domači gospod župnik, kije »dovolil« velik aplavz. V imenu vseh mater in žena, mož in očetov iskrena hvala za prisrčen program, lepo odpete pesmi in čustvene trenutke, ki smo jih ponovno doživeli v domači cerkvi. Matjaž Kramberger BITI DOBER ZDRAVNIK BI POMENILO, DA BI PACIENTI NEHALI UMIRATI Verjetno vsak izmed nas pozna pregovor, da ima zdrav človek sto želja, bolan pa samo eno in zagotovo se s tem tudi strinjamo. Za naše zdravje smo v prvi vrsti odgovorni sami z našim načinom življenja, s prehranjevanjem, telesno aktivnostjo... Ko pa zbolimo, je zagotovo zelo pomembno, kakšnega zdravnika imamo, koliko časa si vzame za nas in bolezen, predvsem pa je pomembno zaupanje ter odnos med zdravnikom in pacientom. V tej številki Trnovskega zvona smo se odločili, da naredimo intervju z našim zdaj že veijetno vsem bolj ali manj znanim zdravnikom Tomažem Schaubachom. Že v prejšnji izdaji časopisa smo lahko prebrali, da se doktor Schaubach ukvarja z družinsko medicino, ki se od splošne razlikuje v tem, da je pri splošni medicini ,v ospredju posameznik, prednost družinske medicine pa je v celostni obravnavi družine, kjer družinski zdravnik obravnava zdravstvene težave posameznika, družine ali skupnosti. Njegova želja je bila delati v podeželski ambulanti in zdaj se mu je tudi uresničila. Prišli ste iz mesta na vas, niste poznali ne okolja ne ljudi. Kaj je vzrok, da ste se odločili, da boste imeli ordinacijo nekje na vasi, med neznanimi ljudmi? Vzrokje ta, daje delati na vasi gotovo bolje kot delati v mestu. Bolj si samostojen, okolje je bolj prijazno delu in zagotovo vidiš več. V mestu postajaš administrativni delavec. Drugi razlog pa je terensko delo in da spoznaš ljudi. Meni je bilo vedno bolj všeč delati zunaj, nekje na terenu. Tudi prej sem delal v prehospitalni enoti prav zaradi razgibanega dela. Raje sem na terenu, všeč mi je, da se nekaj dogaja, rad imam razgibano delo. Kakšen je bil vtis po vašem prvem delovnem tednu v Trnovski vasi? Po prvem tednu? Prišel sem že avgusta, takrat ko je delala ambulanta še samo 2-krat na teden. Delal sem za Cerkvenjak, Destrnik in tukaj v Trnovski vasi, kot je prej delal doktor Šuta. Ker takrat ni delal že pol leta, je bilo precej zmede, lahko rečem, daje bil kar precejšen kaos. V čakalnici je bilo tudi po 60 ljudi, zato je bilo skoraj nemogoče delati. Bilo jih je preveč, zato pogoji dela niso bili najboljši. Sedaj je precej boljše. Ker so imeli pacienti doktorja Šoto, ki je bil zdravnik pred vami, zelo radi, kako so vas sprejeli kot novega zdravnika? To bi morali vprašati paciente, ne mene. Ne vem, tu in tam kdo kaj reče in zdi se mi, da imajo kar dobro mnenje. Trudim se; vem, da delam svoje delo pošteno in vestno, tako da pacienti ne bi smeli biti nezadovoljni. Kakšni pa se vam zdijo pacienti tukaj, v Trnovski vasi? V osnovi so mi všeč. Če to povežem s prvim vprašanjem, zakaj sem prišel sem: ljudje so bolj odprti, bolj domači, niso motivirani za določene bolezni za razliko od nekaterih ljudi v mestu. Tukaj ljudje pridejo, ker v resnici potrebujejo pomoč. Vemo, da so zdravila kar precej draga, nekateri pa se tega ne zavedajo, ker jih ne plačajo, ko jih dobijo. Ali pacienti skrbijo za svoja zdravila ali si jih po nepotrebnem priskrbijo toliko, da jih imajo doma, če se jim kaj zgodi ali če zbolijo? Mislim, da to drži in da ima marsikdo doma rad zalogo. Trudim se, da tega ne bi delali. Prvič zato, ker to ni pravilna uporaba zdravil, drugič pa zato, ker lahko zdravila propadejo in nastane finančna škoda. Veliko ljudi zdravila vrne. Prinesejo jih v ambulanto in tako imamo nekatera na zalogi in s tem tudi nekoliko zmanjšamo stroške. Največkrat se to zgodi v primerih, ko kdo umre in potem svojci zdravila, kijih več ne potrebujejo, vrnejo v ambulanto. Katere bolezni so na našem območju najpogostejše? Najpogostejše so povsod bolezni srca in ožilja oziroma srčno-žilne bolezni. Tukaj je v primerjavi z mestom veliko rakastih obolenj. Zato smo naredili predavanje na to temo, da bi popravili preventivo teh bolezni. Veliko je tudi sladkorne bolezni, ampak nič več, kot je slovensko povprečje. Omenili ste že, da ste organizirali predavanje o raku. Udeležba je bila kar velika, ljudje so predavanje pohvalili, da je bilo zelo dobro in poučno. Ali bo tovrstnih predavanj še več? Ali je za katero že določen termin? Predavanje je bilo načrtovano za konec marca, vendar nisem imel toliko časa in se z Rdečim križem nismo dogovorili. Načrtujemo ga za april. Tema bo najverjetneje ali srčno-žilna obolenja ali pa metabolna obolenja, npr. diabetes oz. prekomerna telesna teža. Dogovorili smo se, da bi imeli vsaj 3 ali 4 predavanja na leto. Kaj svetujete pacientom, ko ne vedo, ali so zares bolni, imajo pa občutek, da z njihovim zdravjem ni vse v redu? Kadar je človek zaskrbljen, ker ima neke znake, je vsekakor bolje, da gre k zdravniku, da se stvar razjasni. Če ni nič narobe, je dobro, da so prišli, ker bodo pomirjeni, če je pa res kaj narobe, bi verjetno naredili veliko napako, če ne bi prišli. Resne bolezni dajo pogosto nespecifične znake. Rakasta obolenja imajo tako v začetku zelo nejasne znake in zato je v takšnih primerih dobro, da pridejo. Vsi si želimo zdravja. Kako naj živimo, se gibljemo in prehranjujemo, da se bomo čim bolje počutili in da bomo zdravo živeli? Pri splošnem zdravem načinu življenja je najpomembnejša prehrana, ki naj bo redna, več obrokov dnevno, predvsem pa naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, ki naj predstavljata večinski del prehranjevanja. Tudi meso je pomembno, vendar ne v prevelikih količinah. Najboljše je belo meso, manj mastno, perutnina, ribe, potrebujemo tudi rdeče meso, ampak v manjši količini. Drugi pomemben dejavnik je rekreacija, vsaj 3-krat na teden po pol ure sprostitvene rekreacije, to pomeni ne pri delu; ljudje po navadi rečejo, da dovolj delajo in da ne potrebujejo dodatne rekreacije, vendar to ni enako. Rekreacija je odvisna od starosti. Za starejše je dovolj že sprehod, za malo mlajše je primemo kolo, pri še mlajših tek ali kaj podobnega. Izogibajmo se razvadam, kot so kava, cigarete, alkohol... Torej brez kajenja, malo kave in alkohol v priporočenih količinah. Pomembno je dobro razumevanje v službenem in v družinskem okolju. Prednost družinske medicine je prav ta, ker lahko delaš tudi neke vrste dmžinsko terapijo, kar pomeni, če se v družini nekaj razvije, lahko družinski zdravnik nastopi kot vezni člen med člani družine. Kaj za vas pomeni biti dober zdravnik? Biti dober zdravnik bi za mene pomenilo to, da bi pacienti nehali umirati, kar je nemogoče. Izboljšati jim želim kvaliteto življenja in jim nudili daljše in boljše življenje. Upam, da mi bo to uspelo. Če bi zmanjšali rakaste bolezni, bi bil to zame uspeh. To pomeni, da z mojim delom lahko izboljšam preventivo, da bi se pojavljalo manj rakastih obolenj. Zmanjšali želim tudi vse nenadne smrti, žilno-srčna obolenja, kapi, infarkte, kar bi pomenilo, da sem uspel v preventivi. No, to bi zame pomenilo, da sem dober zdravnik. Istočasno pa tudi to, da te ljudje spoštujejo, te imajo radi, ti zaupajo - tudi to je moja vizija dobrega zdravnika. Se spomnite kakega dogodka s pacienti, ki vamje ostal posebej v spominu? Teh je več. Včasih ugotoviš nekaj pomembnega in si zadovoljen s svojim delom, drugič nekaj, kar misliš, da bi lahko naredil bolje, pa nisi in te to obremenjuje; teh primerov je res veliko in je težko izpostaviti samo enega. Tudi tukaj, v tej ambulanti, smo že imeli srečne dogodke pa tudi kaj takega se je že zgodilo, ko bi bil raje, da se ne bi, npr. kakšne nenadne bolezni, ki jih nisi pričakoval, ali kaj podobnega. Če hočemo obdržati ambulanto v Trnovski vasi, potrebujete zadostno število pacientov, vendar teh zaenkrat še ni dovolj. Kaj sporočate vsem tistim, ki še niso vaši pacienti, a bi to želeli postati oz. bi bilo za ohranitev ambulante dobro, da bi postali? Od oktobra dalje je ambulanta odprta 5 dni na teden; zavarovalnica je dovolila razširitev koncesije programa na račun tega, daje dovolj ljudi v Trnovski vasi in v Vitomarcih za eno celo ambulanto, kar pomeni, da lahko za dve občini skupaj ambulanta dela 5 dni na teden. Da ambulanta deluje normalno, potrebujemo zadostno število ljudi, a teh še vedno primanjkuje; zdaj jih je približno polovica od tega, kar bi potrebovali. Apeliram na krajane: zdaj je ambulanta v neposredni bližini, dela 5 dni na teden, trudim se, da so moji pacienti zadovoljni in vse, kar potrebujemo, je to, da se vpišejo v ambulanto, da bomo lahko še naprej normalno delali. Opozorim naj, da je pomembno, koliko ljudi imamo vpisanih in ne koliko hodijo k zdravniku. Tudi tisti, ki so zdravi in še ne potrebujejo zdravnika, naj se vpišejo. Prav tako tisti, ki so prej hodili v ambulanto, pa jih zdaj, odkar sem jaz tukaj, ni bilo. Če ima kdo kakršne koli dvome, vprašanja, če že ima svojega zdravnika in ne ve, ali bi zamenjal ali ne, naj pride samo na pogovor ali na pregled, vprašat, kaj ga zanima, in se potem še vedno lahko odloči, kdo bo njegov zdravnik. Z letošnjim letom naj bi se odprla še ambulanta v Vitomarcih, potem bo ambulanta delala deljen čas, ker polovica koncesije pripada Trnovski vasi, polovica pa Vitomarcem. Najveijetneje bo dva cela dni in polovico enega dne ambulanta odprta v Trnovski vas ter dva cela dni in polovica enega v Vitomarcih. Še enkrat pozivam vse občane, da s skupnimi močmi ohranimo ambulanto v Trnovski vasi, trudil se bom še naprej, želim si delati z vami in želim si, da bi bili tudi vi zadovoljni z mano in z mojim delom. Čutim dolžnost, da se iskreno zahvalim vodstvu občine Trnovska vas, članom občinskega sveta in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da sem ob otvoritvi naše šole, dne 29. 10. 2005 prejela PRIZNANJE za moje dolgoletno pedagoško delo in aktivno delo na področju društvenega življenja. Zelo ste me presenetili in izredno razveselili. Vsako priznanje je za tega, ki ga prejme, nov izziv in vzpodbuda za nadaljnje delo. To seveda zame žal ne velja več. Zato vam dragi moji nekdanji učenci in ostali sovaščani sporočam, da bi še zelo rada sodelovala z vami, toda čas je naredil svoje. Iz srca pa vam želim, da bi bili DELOVNI ČAS AMBULANTE TRNOVSKA VAS Ponedeljek 14.20. ure, od torka do petka 7.-13. ure. Sprejem v ponedeljek do 19. ure, od torka do petka do 12. ure. Hišni obiski po predhodnem dogovoru. Odvzem krvi za laboratorij vsak torek in četrtek 7.309.00. Za pregled se naročite po telefonu 757 94 03. SEZNAM AMBULANT, KI NADOMEŠČAJO AMBULANTO TRNOVSKA VAS med mojo ODSOTNOSTJO: (npr. izobraževanje, bolezen, dopust...) CERKVENJAK Tel: 703 5140 Ponedeljek, torek, sreda 7.13. ure, četrtek 14.20. ure, Petek 7.10. ure DESTRNIK Tel: 76100 50 Ponedeljek, sreda, četrtek 7. 13. ure, torek 14.20. ure, petek 10.13. ure. ZAHVALA vedno zdravi in srečni, da bi se imeli radi in bi si med seboj pomagali. Da bi bili srečni in da bi vam bilo lepo. Oba z Vankom pa se iskreno zahvaliva tudi tebi spoštovani Matjaž za naš prisrčen razgovor, ki smo ga imeli dne 29. 11. 2005 in si ga objavil v TRNOVSKEM ZVONU št. 2/05. Vse, kar si napisal, je res. Najine izjave pa si še zelo olepšal, obogatil in oplemenitil ter čustveno izrazil. To zna samo dober, plemenit in pošten ter zelo čustven človek, kot si ti, spoštovani Matjaž. Želiva Ti, da bi te lepe lastnosti obdržal do konca svojega življenja. JURŠINCI Tel: 758 00 22 Ponedeljek, torek, četrtek 8.14. ure, sreda 12.19. ure, petek 8.-13. ure. IZVEN DELOVNEGA ČASA AMBULANTE LAHKO POIŠČETE NUJNO MEDICINSKO POMOČ V ZDRAVSTVENEM DOMU PTUJ (telefon: 77112 41). Našemu zdravniku Tomažu Schaubachu se v imenu uredništva zahvaljujem za prijazen pogovor. Želimo mu dovolj novih pacientov, da ostane med nami, česar si zagotovo želijo tudi vsi, ki so že njegovi pacienti. Predvsem pa mu želimo veliko poguma, uspeha, vztrajnosti, dobre volje pri njegovem delu in veliko potrpežljivosti z vsemi, ki ga bomo kdaj obiskali v ambulanti. Romana Breznik Potem bo vedno lepo tebi in vsem, ki bodo s teboj delili vse lepe pa tudi žalostne trenutke življenja. Še enkrat hvala in bodi srečen. Tudi vam spoštovane stanovske kolegice in kolegi na naši šoli se iskreno zahvaljujem, da me prijazno povabite na razne vaše prireditve, ki se jih zelo rada | udeležujem. Pri vašem delu vam želim dosti bogatih uspehov in srečo v j zasebnem življ enju. Vsem zgoraj naštetim še enkrat iskrena hvala in srečno. I Nekdanja učiteljica Mara Pelci, roj. Švare i SODBA Bodi z mano v tej nesrečni uri, naj zgodi se, kar se mora. Vrag odpre naj duri, kri hlepeča zla zalega, ogenj naj použije, kar je zlega. Plamen, ki pravično sodi, si izbral bo žrtve; srečnim večno lepo bodi, druge pahnil bo med mrtve, bledi bodo tam obrazi, prilike nobene rešiti se hlada vlage. Kam le kam bo pahnil mene?! Roman Maguša «A* «1* «A* *2# vi* vi* vi* vi* vi* *JV *JV *JV *JV *JV *Jv *Jv *|v *fv *JS *Jv *Jv *^v *JV BISER Globoko v močvirju je biser bleščeči, ki sije in čaka, da pride kdo ponj, le temu daruje se in ga osreči, do njega pripelje te vrtnice vonj. Če bisera svetlega nihče ne vzame in ura odbije, da čas mu je preč, preteča ga hladna megla zaobjame in biser izgine v nebo krvaveč. Roman Maguša SAMOROG Skozi leče teleskopa vidim, da v oblake stopa beli samorog. Glavo ves ošaben dviga ogenj se v očeh mu dviga iskre izpod nog. Gleda kakor otrok milo, sonce pije kot mamilo, divje pomendra gore, ki v nebo štrlijo strele izpod nog letijo -žejo vsa moija. Teleskop odmaknem - hudim se podobi in se zgrudim. Čutim čuden vonj, prsi mi prebode strela, vse mi je hudoba vzela ta prekleti konj. Roman Maguša 20. PODROČNO TEKMOVANJE "TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA" V četrtek, 23. marca 2006, je bilo na OŠ Makole, v Makolah, 20. področno tekmovanje turističnih podmladkov z naslovom "Turizmu pomaga lastna glava". Na tekmovanju smo sodelovali tudi učenci iz OŠ Destmik-Tmovska vas. Predstavili smo nalogo z naslovom "Terme Urban". Izdelali so jo Doroteja Pukšič, Diana Petrovič in KatjaNežmah iz OŠ Destrnik, iz PŠ Trnovska vas pa so sodelovali Larisa Pukšič, Primož Prigl, Sašo Amuga, Martina Kolednik in Manuela Kovačec. Nalogo smo izdelali pod vodstvom učitelja Aleša Mardetka. Na tekmovanju smo se trudili predstaviti raziskovalno nalogo na čim bolj izviren način. Oblikovali smo razstavo, na kateri smo prikazali zunanji izgled in storitve bodočih term (kot si jih predstavljamo učenci) ter turistične spominke občine Destrnik, ki so jih idejno prav tako zasnovali in izdelali učenci. Zaigrali smo še odrsko predstavitev z naslovom "Duševna fizioterapija v Termah Urban", katere besedilo je napisala učiteljica Milena Meznarič, odrsko predstavitev pa je ž učenci pripravila učiteljica Jolanda Zelenko. Na tekmovanju smo častno in uspešno branili barve naše šole, saj smo prejeli zlato priznanje. S tem smo si prislužili sodelovanje na državnem tekmovanju, ki bo 20. in 21. aprila v Bovcu. Na razstavi smo učenke Doroteja, Diana in Katja navduševale s predstavitvijo in pesmijo, česar delček je posnela tudi ekipa radia Ptuj. Levji delež k našemu uspehu so prispevali igralci iz odrske predstave (Manuela, Primož, Martina, Larisa in Sašo). Prav posebne pohvale pa je bilo deležno besedilo za odrsko predstavitev, zato ob tem uspehu čestitamo in se hkrati zahvaljujemo učiteljici Mileni Meznarič. Zahvaljujemo se našim staršem, sošolcem in učiteljem, ki so nas vzpodbujali in podpirali; OŠ Destrnik-Trnovska vas (posebej hišniku Srečku, ki nam je pomagal pri izdelavi scene), obema občinama ter vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k našemu uspehu. Obljubljamo, da bodo v prihajajočem mesecu naše moči uprte v intenzivne priprave na državno tekmovanje. S svojo udeležbo želimo kar se da odmevno zastopati našo šolo in obe občini. Predvsem pa želimo, da nam na vse dogajanje ostanejo nepozabni spomini. Učenci: Doroteja Pukšič, Diana Petrovič, Katja Nežmah, Larisa Pukšič, Manuela Kovačec, Martina Kolednik, Primož Prigl, Sašo Amuga in učitelji Aleš Marđetko, Milena Meznarič, Jolanda Zelenko. H« ^ ^4^:H4^45l45t4H4H4^l4^4>l4^4H45l4^4>l4^4^45k5l4^45i4H4H4St:H4H4^45l4=i45!45l4H45l4H4H4:i4H4^4H4^45l4H4;l4^4H4H4:i4 POZDRAV POMLADI Po pomladi diši, mi je rekla mama, ko sem prišla iz šole. Da, mami, saj’veš, da se mi v šoli pripravljamo na sprejem pomladi. Res? Kako pa, meje vprašala. Boš videla 21.3. 2006 ob 16. uri na naši prireditvi. Ko je prišel ta dan, sem oblekla pomladno kreacijo. Nato seje vsa družina odpravila na prireditev, ki j e potekala v telovadnici nove šole v Trnovski vasi. Še vedno mi v ušesih odzvanjajo besede nastopajočih sošolcev. Vsi učenci naše šole smo nastopili na tej prireditvi in vsak je imel svojo vlogo. Slišali smo zven zvončkov, trobljenje trobentic, kimanje vijolic in pomladno božanje mačic. Zapela sta nam tudi naša pojoča slavčka Larisa in Teja Pukšič. Prireditev je obogatil naš pevski zbor pod vodstvom našega učitelja glasbe g. Ernesta Kokota. Vsi sodelujoči smo bili v pomladnih kreacijah in skupaj z občinstvom smo začutili, daje pomlad že z nami. Občinstvo je bilo tako navdušeno nad sprejemom pomladi, daje obsedelo na stolih. Naš ravnatelj, g. Drago Skurjeni, je vzel v roke mikrofon ter vsem materam, babicam in drugim ženam čestital ob materinskem dnevu. Učenci smo vsem razdelili šopke zvončkov. Tako se je končala prireditev - sprejem pomladi. Mislim, daje bil sprejem ob pravem času, kerje pomlad čisto zares že tukaj. Saša Kramberger, 4. t. PŠ Trnovska vas >t;5fj5t:445i444s54H45l45f4:k5i4;i4;l4H4H45l45l4*!4:k44>!4>)4H4>!45i45i4>i44444H45l444;l45i4>i4>l4:k>f4445i45}:H444>i4:k44;l4>l4>!4il4H45l44444>i45k:i4>l44:5i4445l4 ZIMSKI IZLET V LOGARSKO DOLINO V soboto, 14. 1. 2006, smo se ob 6.30 odpravili na planinski izlet v Logarsko dolino. Izlet je organiziralo Planinsko društvo Ptuj. Pot je bila dolga. Z avtobusom smo se vozili kar cele tri ure. Z nami je šla gospa učiteljica Majda Drurjrlič in vodiči iz Planinskega društva Ptuj. Na avtobusu je bilo prijetno in zabavno. Ko smo prispeli, smo se odpravili proti slapu Rinka. Med potjo smo se ustavili. Nekateri so malicali, skoraj vsi pa smo se z Žaklji ali lopatkami vozili po strehi neke stare trafike. Bilo je zabavno, dokler nam niso vodičke rekle, da moramo naprej. Končno smo prišli na cilj. Trnovski zvon - 28. april 2006 I S l IIO mlam Slap Rinka je bil ves zaledenel. Bilo je prekrasno. Nekaj časa smo ga občudovali, nekateri pa so ga tudi slikali. Napočil je najbolj pričakovan trenutek dneva. Šli smo se vozit z lopatkami in Žaklji na veliko strmino pri slapu. Pridružila se nam je tudi gospa učiteljica. Odpravili smo se nazaj proti avtobusu. Ker še ne bi radi šli domov, smo se odpravili proti hotelu Plesnik, kjer so nam ponudili topel čaj. Naša dogodivščina se še ni iztekla, saj smo spoznali nuj no opremo vsakega planinca in gorskega reševalca. Prišli so tudi strokovnjaki, ki so nam pokazali, kako se varno pleza po zaledenelem slapu. Dan seje iztekel, zato smo se odpravili nazaj proti domu. Ta dan nam bo- ostal za zmeraj v lepem spominu, zato si želimo, da bi doživeli še čim več takšnih in podobnih planinskih izletov. Učenke 5. t razreda PŠ Trnovska vas: Tanja Trinkaus, Mateja Horvat, Zofija Švare v PREDSTAVITEV MOŽNOSTI ZAPOSLITVE V SLOVENSKI VOJSKI © REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTERSTVO ZA OBRAMBO GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE Oddelek za pridobivanje kadra Odsek za operativne zadeve in pridobivanje Skupina za pridobivnje kadra Maribor Vojašnica Generala Maistra Maribor Ramoševa 2, 2000 Maribor Naša predstavitev vsebuje: • Poklicna pot v sestavi slovenske voj ske pogoji, prijave, potrebni dokumenti, kontaktne osebe. • Prosto volj no služenj e voj aškega roka pogoji, čas in mesto, denarna nadomestila, socialno in pokojninsko zavarovanje itd. • Prostovoljno služenje v rezervni sestavi pogoji, čas, preživet na vojaškem strokovnem uijenju, denarna nadomestila itd. Vsi, ki se zanimate za sodelovanje ali zaposlitev v Slovenski vojski, lahko dobite konkretne odgovore na neposredna vprašanja v Skupini za pridobivanje kadra Maribor, vojašnica generala Maistra, tel: 02 449 10 75, ali na izpostavah za obrambo v Slovenski Bistrici, Ptuju in Mariboru. Lep pozdrav! Slovenska vojska ponuja možnosti, da mladi lahko izberejo poklicno pot v njeni sestavi, se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka ali sodelujejo v pogodbeni rezervi. S promocijo sodelovanja s Slovensko vojsko se ukvarja Oddelek za pridobivanje kadra. V vaši občini to izvajamo pripadniki Skupine za pridobivanje kadra v Mariboru. 130 LET PGDB1Š Zgodovina gasilstva in varstva pred požarom v Bišu sega daleč nazaj v leto 1876. 130 let delovanja Gasilskega društva Biš dokazuje, da je imelo gasilstvo pomembno vlogo v tako majhnem kraju. V Bišu je združevalo poleg gasilcev tudi rodoljube in zavedne Slovence. Razvijala se je narodna zavest, s katero so pridobili vedno večjo veljavo v prostoru. Prav njihova nepopustljivost, ponos in močna volja so pomagali društvu preživeti najtežje trenutke v zgodovini vse do današnjega dne. Dne 17. junija 2006 častno proslavljamo 130-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Biš, in sicer z veliko gasilskovojaško vajo na objektu osnovne šole, vrtca in telovadnice Trnovska vas, s prikazom reševanja in gašenja s helikoptersko enoto Slovenske vojske in s prikazom reševanja ponesrečencev z vojaško zdravstveno službo. Po končani vaji bo gasilska parada, slavnostni nagovor ministra za obrambo g. Karla Erjavca in nato zabavnoglasbena prireditev s srečelovom. Potek prireditve 17.6.2006 • 12.00-12.55 sprejem gostov (častni vod) • 12.30-13.30 začetek gasilsko-vojaške vaje • 13.45-14.00 praktičen prikaz gašenja požara s helikopterjem Slovenske vojske • 14.00-14.40 formiranje parade • 14.55 začetek slovesnosti z doskokom padalcev mimohod gasilcev v paradi sodelujejo vsi prisotni gasilci, v dogovoru s SV tudi helikopter • 16.00 zaključek uradnega dela slovesnosti Foto: Manfred Jakop • 16.10 pogostitev za vse prisotne gasilce pogostitev častnih gostov ter ostalih vabljenih pogostitev vseh ostalih obiskovalcev. Začetek veselice z ansamblom ELITA, SašoLENDERO in Vilijem RESNIKOM. Vabljeni! Rajko Vrečar OBVESTILO Zbirajo se prijave za T-2 internetne storitve. T-2 omogoča cenejše in hitrejše storitve od ostalih ponudnikov internetnih storitev. V naši občini moramo zbrati vsaj 50 prijav do konca maja, da bo ponudnik T-2 postavil tukaj centralo. Vsi zainteresirani se lahko prijavite pri Danijelu Mihelaku na tel. št. 757 93 03 ali Mitji Štumbergerju na tel. št. 031-600-447. Več informacij najdete na spletnem naslovu: www.T-2.net Hitrost 1 Mbps / 256 Kbps do interneta 4 Mbps / 512 Kbps 3.500 SIT 14,61 EUR 5.500 SIT 22,96 EUR SiOL ADSL Volja ADSL Amis ADSL 7.200 SIT 30,15 EUR 10.200 SIT 42,57 EUR 3.990 SIT 16,65 EUR 6.190 SIT 25,83 EUR 6.950 SIT 29,00 EUR 10.550 SIT 44,02 EUR 10 Mbps/2 Mbps 8.500 SIT 35,47 EUR ... ... — — 10 Mbps /10 Mbps 12.500 SIT 52,16 EUR — 20 Mbps /1 Mbps 11.500 SIT 16.100 SIT 12.990 SIT 16.100 SIT 47,99 EUR 67,18 EUR 54,20 EUR 67,18 EUR 20 Mbps / 4 Mbps 13.500 SIT 56,33 EUR — — — 40 Mbps /15 Mbps 27.500 SIT 114.76 EUR — — — MISEL Današnji ljudje so tako neuravnovešeni, da se počutijo nesrečni že, ce samo enkrat niso srečni. Graham Greene TRNO VSKI ZVON Izdajatelj: Občina Trnovska vas Uredništvo: Romana Breznik, Barbara Drumlič, Anita Vršič in Matjaž Kramberger Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas Telefon: 02/757-95-10 Telefax: 02/757-16-61 E pošta: obcina.trnovska.vas@siol.net Glasilo TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 380 izvodov Odgovorna urednica: Romana Breznik Lektorica: Anita Vršič Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Beneideja d.o.o.. Vinogradniška pot 17, 2234 Benedikt Internetna stran: www.tmovska-vas.si