Blajnevejie avstrijske uradno porodile*
Dunaj, 5. julija.
Vzhsdno bojišče.
Pri mestu Brzezanv smo zadnje, v sovražni posesti se nahajajoče postojanke priborili nazaj in jih vzdržali proti sovražnim napadom.
Sicer pa je bilo na vseh bojiščih bojno delovanje malenkostno.
Najnovejše nemško večerno poročilo«
Berolin, 5. julija zvečer.
Na zahodu slabotno bojno delovanje.
Na vzhodu med Zborovim in Bfzezany močna topovska borba.
Rusi napadajo z 38 divizijami.
Curih, 6. julija.
Vojni kritik lista »Corriere delta sera« piše, da se ceni ruska armada, katera bi naj v vzhodni Galiciji prebila našo črto, na 38 divizij.
Francoski P-čoln potopljen.
Berolin, 5. julija.
P-čoln, kateremu je poveljeval nadporočnik Heimburg, je s torpednim strelom ob tuniški obali potopil francoski P-čoln. Nadporočnik Heimburg je s tem potopil že tretji sovražni P-čoln.
Konec vojske ni več daleč?
Francoski vojni minister Painleve je izjavil v francoski zbornici, da pripravlja Francija s svojimi zavezniki, in sicer z Rusijo vred, veliko podjetje, ki bo zaveznike privedlo bližje njih konečnimu vojnemu cilju. Konec vojske še sicer ni tukaj, a ni več posebno daleč.
Jkw strli skl državni ssbcur«
Politiko sprave je napovedal naš mladi vladar ter jo je že tudi začel s pomiloščenjem političnih obsojencev. Ta velevažni čin našega ljudomilega cesarja sedaj obvladuje politično situacijo. Nekaka mejna in razdvojna črta je, ker loči boljšo bodočnost od žalostne preteklosti, marveč tudi glede na ljudi, ki so ob njem razkrili svoje prepričanje* svoje tajne želje in prave namene.
Tisti, ki so se radovali preganjanja ter so mnenja, da jih je bilo še premalo obešenih, se kajpada ne radujejo pomiloščenja. Dobrotljivost našega cesarja vpliva na nje na isti način, kakor nekdaj na farizeje božje usmiljenje do ubogega, a po svoji volji dobrega človeka. Ta mržnja in nevolja in obenem domišljena popolnost; ki samoljubno zatrjuje : »Hvala tebi, Bog. da nisem kakor drugi«, je dobila svoj izraz v vijugasti izjavi nemškega Nationalverbanda skozi usta koroškega poslanca Doberniga.
Tisti pa, ki so sami trpeli preganjanje in kojih rojaki so bili na stotine obsojeni, so .cesarski razglas sprejeli z veseljem in zadoščenjem. Saj se jim je s tem vsaj deloma popravila krivica, k; se jim je delala. Čustvo pomnjenja in zadoščenja, ki ga
je ustvaril velikodušni čin našega cesarja, je tudi prevladovalo v razpravi o neveljavnosti odredb, ki so odpravile porotna sodišča, Jn o kompetenci in preuredbi vojaških sodišč. S pomiloščenjem političnih obsojencev je cesar Karel odprl duri politiki sprave med avstrijskimi narodi. Če si bodo istega duha spravljivosti, s katerim je prešinjen naš vladar, prilastile tudi nemške stranke, zlasti vse vrste nemškonacionalnih strank, bo uspelo delo notranje preureditve Avstrije v smislu enakopravnosti in narodne avtonomije vseh avstrijskih narodov.
*
* *
Cesar pomilostil politične obsojence.
V	seji justičnega odseka v pondeljek, dne
2.	julija je ministrski predsednik dr. vitez Seid-ler med splošnim presenečenjem prečital cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim je proglasil naš mladi ljudomili vladar splošno pomiloščenje vseh radi takozvanih političnih pregreškov od vojaških sodišč obsojenih civilnih oseb.
Cesar pravi med drugim v svojem lastnoročnem pismu, da mora namesto politike sovraštva in maščevanja, ki je, podpirana po nejasnih razmerah, provzročila svetovno vojno, po koncu vojne na vsak način in povsod stopiti politika spravljivosti. Ta misel, mora obvladati tudi v notranjosti države. G-re za to, da se s pogumom in uvidevnostjo in medsebojno posvetljivostjo ugodi narodnim željam.
V	znamenju spravljivosti hoče cesar kreniti na pot milega prizanašanja in pogrniti zaveso pozabljenja nad vsa obžalovanja vredna politična kršenja, ki so se zgodila pred in med vojno in ki so povzročila kazenskosodna preganjanja.
Odpuščena je kazen osebam, ki so bile obsojene radi veleizdaje, razžaljenja Veličanstva in članov cesarske hiše, motenja javnega miru, vstaje, upora, nasilnega postopanja proti zborovanjem, sklicanim od vlade za razpravljanje javnih zadev, proti sodiščem ali drugim javnim oblastim, podpiranja pri enem navedenih dejanj. Če se je izvršila obsodba še tudi radi kakega neznatnega dejanja in je imelo kažnjivo dejanje politični značaj, ,se kazen odpusti. Ustavijo se naj tudi vsa politično-kazenska postopanja. Osebe, ki so zbežale v tujino, niso deležne te cesarjeve milosti. S kaznijo vred se odpustijo tudi vsi nasledki kazni. Obsojeni poslanci torej dobijo zopet aktivno in pasivno volilno pravico, osebam, ki so z obsodbo izgubile doktorat, se jim isti zopet vrne, vrne se jun pa tudi zaseženo premoženje.
Cesar Karel končno pripominja, da si je izbral za pomiloščenje godovni dan svojega naj-starejsega sina-prestolonaslednika.
* *
*
Ko Jß vitez Seidler prečital cesarjevo pismo, je vse vrlo iz odseka na vse strani po zbornici. Kot blisk se je raznesla vest o velikem milostnem činu mladega cesarja po celi Avstriji. Načelnik justičnega odseka se je takoj telefo-nično zahvalil cesarju za amnestijo.
Seja, dne o. julija.
V torkovi seji državnega zbora je pozval predsednik poslance Masa ry k a, Dbricha, Gregor,na, Pitacca in Candussi—Giarda, ki se nahajajo v inozemstvu, naj tekom 30. dni pridejo k sejam in se opravičijo, sicer bodo izgubili mandate.
Nato je prečital min. predsednik cesarjevo lastnoročno pismo o amnestiji.
Cesarjevo velikodušno dejanje se vobče tolmači tako, da je cesar s to splošno amnestijo hotel popraviti kolikor je mogoče in izbrisati vsakovrstne krivice, ki so se zgodile v izjemnih razmerah. Cesarjevemu srcu dela največjo čast, da je z velikopotezno amnestijo poskusil dati zadoščenje pravici. 0 vojaški justici se je I že nekaj govorilo v državnem zboru in napo-dovala so se jako važna pojasnila. Opomniti je treba, da s cesarjevo amnestijo marsikaj ni popravljeno, kar se sploh popraviti ne da: trpljenje tistih, ki so za kako malenkostno pregreho trpeli več let v ječi, ali ki so zaradi nekaj nepreudarjenih besed morali storiti smrt.
Med čitanjem cesarjevega lastnoročnega pisma je nastal v zbornici velik nemir. Uočim je med Slovani nastalo radostno razpoloženje, so Nemci pričeli divjati. Razpoloženje zbornice je postajalo vedno burnejše in izgledalo je, da pride vsak trenutek do spopadov. Ko je češki poslanec Rydlo pokazal Wolfu košček sladkorja (spomin na nekdanjo korupcijsko afero tega bojevnika), je Wolf zagrabil pred ministrsko klopjo stoječo stenografsko mizico ter jo zavihtel, da jo vrže med slovanske poslance. Mizica je bila Wolfu še pravočasno iztrgana iz rok. Poleg Wolfa sta se odlikovala z divjim kričanjem tudi poslanca Iro in Wedra. Slovanski poslanci vseh strank so na izzivanja krepko reagirali, t vzdržali pa so se sami vsakega izzivanja in I njihovi disciplini se je v prvi vrsti zahvaliti,
I da se je v zbornico polagoma vrnil mir. Nemci I so skušali pozneje v razpravi o porotnih so-I diščih še enkrat izzvati nove burne prizore.
J	Cehi so z zaničevanjem za-
I vrnili izzivanje ter se niso dali razburiti.
Razprava o predlogi, da se za nevojaško I prebivalstvo odpravijo izjemna sodišča in da se I zopet uvedejo redna sodišča, je bila dokaj ži-I vahna. Poročevalec poslanec dr. Ofner je povij darjal, da je vlada grofa Stbrgkha za časa i vojske ponovila trikrat svoje naredbe, da se i za časa vojske ustavi delovanje porotnih sodišč, I vsled česar je trikrat zakrivila prelom in kršenje \ ustave. Predlaga torej, da zbornica ne prizna 1 imenovanih naredb. Vodja pravosodnega mi-I nistrstva je izjavil, da bi ne kazalo takoj od-I praviti izjemnih sodišč in takoj uvesti porotna I sodišča, ker je sestava porotnih seznamov zelo I otežkočena, v nekaterih krajih celo nemogoča,.
Pri razpravi je maloruski poslanec Dnistri-! janskij navedel več slučajev krivičnega kazno-1 vanja Malorusov in je zahteval odškodnino, jj Poljak dr. Gross je protestiral proti nastopu 1 nekaterih članov gosposke zbornice, ki so hoteli
poslanski zbornici lekcije dati.	j
Slovenski poslanec dr. Benkovič je pred- j lagal resolucijo, ki poživlja vlado, naj izda na j moderni podlagi sestavljen disciplinarni pred- jj pis za justične oficirje pri domobranstvu in naj j se začne pogajati s skupno vlado, da izide tak jj predpis tudi za oficirje skupne armade.
Ob koncu torkove seje so stavili sloven- jj ski poslanci več vprašanj, predlogov in interpelacij. Poslanec dr. Korošec je stavil predlog, da se za Bosno in Hercegovino zopet upostavijo ustavne pravice ter da se skliče bosanski sabor. Poslanec dr. Benkovič je pozival vlado, da sej odpravijo v Bosni in Hercegovini vojaška sodišča za nevojaško prebivalstvo; poslanec dr. Verstovšek pa je stavil interpelacijo zaradi zapiranja in preganjanja nedolžnih Slovencev na Štajerskem za časa vojske ter da se doličnim povrne povzročena škoda.
Poslanec Roškar in tovariši so vložili interpelacijo glede podpor kmetom, ki so trpeli škodo po uimah. Odpišejo naj se jim po razmerju davki, preskrbe živila ter vestno prečen pridelek.
Volitev delegacije odložena.
Za torkovo sejo je bila določena volitev delegacije. Pred sejo poslanske zbornice so imeli načelniki klubov konferenco, na kateri so sklenili, naj se volitev delegacije odloži. Nemci in socijalni demokratje so zastopali stališče, da de-legacijsko zasedanje še ni razpisano in da zato še ni treba zdaj delegacije voliti. Tudi na Ogrskem se volitev delegacije vrši neposredno pred delegacijskim zasedanjem.
Seja, dne 4. julija.
V tej seji zbornice se je nadaljevala razprava glede odprave izjemnih sodišč in da se zopet uvedejo porotna sodišča. Kot prvi je govoril češki poslanec dr. Körner, ki je označil cesarjevo pomiloščenje političnih kaznjencev kot moder in človečanski čin, s katerim je cesar to popravil, kar so vojaška sodišča zakrivila. V istem smislu je tudi govoril Poljak dr. Tertil, ki je sklepčno z ogorčenjem zavračal v gosposki zbornici padle žalitve poljskega naroda, češ, da Poljaki v Galiciji niso s potrebnim navdušenjem podpirali avstrijske armade. Cesarjevo pomiloščenje političnih kaznjencev vsled katerega je, oziroma bo več slovanskih poslancev izpuščenih iz jetnišnic, je avstrijske Nemce tako razbesnilo, da so podali v današnji seji zbornice dve izjavi, v katerih izražajo svojo nevoljo. V imenu nemškega National verband a je tako izjavo podal poslanec Dobernig. Izjavlja nezaupanje Seidlerjevi vladi, ker ni uporabila svojega vpliva zoper tako pomiloščenje, sicer se pa ta razglas kot osebni čin cesarja ne sme kritizirati. S tem razglasom bo sicer, oproščenih veliko nedolžnih. Vendar pa Nemci ne morejo čez vse dogodke razprostreti zagrinjala pozabljenja. Zato odklanjajo vsako odgovornost za posledice. V imenu krščanskih socialcev je podal poslanec Fink prav umerjeno izjavo, v kateri ugotavlja, da je ta cesarski razglas potekel iz pomilostitvene pravice cesarjeve, ki se odteguje razpravi v ustavnih zastopih, in da ga to raj ne bi smel podpisati ministrski predsednik. Pozdravljati se pa mora tisti stavek v cesarjevem lastnoročnem pismu, ki izraža trdno zaupanje, da se bodo vsi narodi našli v skupnem delu za rešitev velikih nalog in vprašanj. Vsled cesarjevega pomiloščenja bo izpuščenih na prosto veliko zapeljanih in takih, ki so vsled raznosti in nasprotovanja mnenja postali žrtve izjemnih sodišč; kajpada tudi dokaj takih, ki so krivi. Želeti je le, da naj plemeniti čin našega cesarja bo v prid državi in

t
i
s
s
1
njenim narodom in da kmalu napoči doba, ko bodo vsi avsrijski narodi skupno delovali za dobrobit naše očetnjave.
Nato je govoril nemški krščanski socialec Wohlmeyer, kije naglašal potrebo, da se odpravijo izjemna sodišča in uvedejo porotna sodišča.
Sklepčno je še govoril poljski socialni demokrat Liebermann, ki je rekel, da je za časa vojne sp emenjeno vse naše zaledje v eno veliko vojašnico. Nato sta bila izvoljena poslanca Schiegl in Udržal kot generalna govornika. Prihodnja seja v petek predpoldne.
V tej seji je stavil poslanec dr. Verstovšek predlog, zavoljo škode, povzročena vsled povodnji v Bistriški dolini v slovenjgraškem okraju; nadalje, da se popravi most med Muto in Vuzenico; potem še interpelacijo, da štajersko namestništvo in štajerske politične oblasti ne rešujejo važnih aktov, in interpelacijo o postopanju vojaških cenzurnih oblasti. Poslanec dr. Krek je stavil- predlog, da se vojaške osebe, ki se nahajajo v raznih zbirališčih in taborih, oprosti vojaške službe, oziroma da se jim da dopust. Poslanec dr. Ravnikar je vložil interpelacijo glede jezikovne enakopravnosti na Koroškem.
Zbornični odseki.
opaža neko nesporazumljenje. Sedanji italijanski vojn minister, ki je ministroval samo dober teden dni, je baje vložil prošnjo za odstop. — Poročati nam je Se o junaškem činu ogrskih domobranskih polkov št. 20 in 31 dne 2. julija. Pri Kostanjevici sta ta dva polka z naskokom vzela prednjo italijansko postojanko, ujela 2 častnika, 270 mož in uplenila 2 strojni puški.
Na posameznih točkah rum unske fronte ogenj navadnih in strojnih pušk. Položaj nespremenjen.
Na francoskem bojišču artilerijski boji v Flandriji in hudi francoski navali na nemške postojanke v Champagni na črti Chemin des Dames— Cerny. Ob reki Mozi hudi artilerijski boji, na o-zemlju Mozele pa manjše praske. Iz premikanja čet se sodi, da se četverosporazum zopet pripravlja na novo ofenzivo, koje glavno pozorišče bo baje ozemlje pri Arrasu.
Na m a c e d o n s k e m bojišču razven manjših prask ob Struni nobenih važnejših dogodkov. Četverosporazum baje namerava umakniti svojo armado izpred Soluna, nakar bi Grčija prevzela četverosporazumovo vlogo na macedonskem bojišču.
'Na turških bojiščih živahno gibanje v južni Palestini, kjer so Angleži baje zbrali veliko armado za ofenzivo proti Palestini. — Ob turško-perzijski meji na črti Kermanšah—Hamadan večji spopadi med Turki in Rusi, o katerih si pa poročila zelo nasprotujejo. — Na ostalih bojiščih nič pomembnega.
Ker v četrtek ni bilo plenarne seje zbornice, e zborovalo več odsekov kot justični, ustavni, finančni, poljedelski, vojnogospodarski in proračunski odsek ter odseki za socialno zavarovanje, za državne uslužbence in odsek za ljudsko prehrano.
KMPgqg—HMBBOMH—M—I ■ ■■ nnilli»! JMKIl—nill—wnjimwu r^?
Pametmi MemcL
V Nemčiji so ustanovili ljudsko zvezo, katere glavni cilj je delovanje za dosego miru. V Franko-brodu se je zadnjo soboto vršilo ustanovno zborovanje te mirovnemu gibanju prijazne organizacije. Na zborovanju so bile zastopane tri močne stranke: katoliški centrum, socialni demokratje in ljudska stranka. Na shodu se je sprejela resolucija, v kateri se med drugim pravi:
»Zborovalci so prepričani, da je skorajšnji mir, ki bi naj postal stalen mir, mogoč le na podlagi prostega sporazuma, ki enako upošteva vse življenske interese vseh narodov. Mir s silo (kakor ga hoče doseči nemška vojna stranka), ki bi diktiral mirovne pogoje, bi bil vir novih vojsk. Tak mir bi tudi popolnoma razrušil gospodarstvo zmagujočega naroda. Radi vednih vojnih priprav bi svet živel v stalni vojni nevarnosti.«
Politične vesti.
Vsenemška zagrizenost. »Marburger Zeitung« smatra vsakega narodno zavednega Slovana, za panslavista, rusofila, srbofila itd. in naše slovensko narodno gibanje in stremljenje v Avstriji obrekuje kot srbofilstvo in kot veleizdajalstvo. Nam niti ne pride na misel, da bi naš narod, njegove težnje in njegove voditelje branih zoper ljudi, kojih cilj ni Avstrija, marveč Vsenemčija. Naš narod branijo dovolj njegova požrtvovalna in junaška dejanja med vojsko. Vspričo požrtvovalnosti in junaške borbe našega naroda za Avstrijo naj molčijo razni nemško - nacionalni in vsenemški Drückebergerji po štajerskih mestih in trgih in naj se ne širokoustijo, kakor to dela »Marburger Zeitung«, češ, da so med vojsko na bojišču in doma »vse storili Nemci v Avstriji«.
Rusko bojišče.
Na vzhodnogališki fronti med Zborovim in Brzezany je divjala od 1. do 4. julija huda bilka. Rusi so napadali z 38 divizijami, a naše črte niso mogli nikjer prebiti. Naši so se izpočetka nekoliko umaknili pri Zborovu in Konjukih, te dni pa so izgubljene postojanke deloma dobili zopet nazaj. Bitka se nadaljuje.
Na ostali bojni črti manjši boji.
Rusi vjeli 10.000 mož.
Rusko uradno poročilo z dne 4. julija pravi, da so Rusi v vzhodni Galiciji dne 1. julija vjeli 173 častnikov in nad 10.000 mož. Plen pa znaša 7 topov in 7 strojnih pušk.
Ruski poveljnik.
Švicarski »Bund« poroča, da je prevzel poveljstvo ruskih čet na ruski južnozahodni fronti (v Galiciji) generalni poročnik Aleksej Gutor, ki je star 48 let ter se je v karpatskih bojih posebno [izkazal.
Wa drugih bojišeib»
Na vsi italijanski fronti nič posebno važnega. ;aV italijanskih višjih vojaških krogih se
ln zdaj, ko
je naš cesar v svoji velikodušnosti pomilostil vse politične obsojence, »Marburger Zeitung« s slabo prikrito jezo godrnja nad »starodavno, po nobenih dogodkih ugasljivo ljubeznijo, ki je svoje oživljajoče žarke zopet vrgla na kapitane panslavistične garde.« Sedaj so »dr. Kramar kot kandidat za ministrsko mesto v Avstriji in vsi njegovi sodrugi na severu in na jugu zopet izpuščeni na nemško ljudstvo v Avstriji in rusofili in srbofili kar rajajo v omami veselja . . .« Zares, nespremenjena je ostala nemško-radikalna zagrizenost. Kakršna je bila pred vojsko, takšna je bila ob začetku vojske, takšna v poteku vojske, le še bolj potencirana, pomnožena in bolj razijučena! Nespremenjena pa je tudi ostala prizanesljivost in popustljivost poklicanih činiteljev naprarn takemu časnikarskemu hujskanju.
Obsojeni in pomil oščeni poslanci. Od. vojaških sodišč so bili obsojeni poslanci dr. Kramar, dr. Rašin, Choc, Burival, Ne-tolicky, Vojna, Grafenauer, Markov in Kurilovič; v preiskavi pa se je ob času amnestije nahajal poslanec Klofač. Poslanci Grafenauer, Choc, Vojna in Netolickv so bili takoj izpuščeni na svobodo. Dr. Kramar, dr. Rašin, Markov in Kurilovič pa se še pridržujejo v zaporu, ker so bili obsojeni poleg
-veleizdaje tuđi zaradi političnega hudodelstva zoper vojno silo države; poslanec Klofač pa je obtožen zaradi veleizdaje in zaradi hudodelstva vohunstva. Za te osebe je baje treba še posebnega pomilošče-nja, da bodo izpuščeni in dobijo zopet svoje pravice. List »Wiener Politische Rundschau« poroča, da je ministrski predsednik dr. vitez Seidler že j predložil cesarju svoje predloge glede oproščenja j poslancev Kramara, Rašina in Klofača. Imenovani poslanci bodo baje že prihodnje dni izpuščeni na svobodo, a nt bodo prišli na Dunaj. Kramar se bo nastanil v Francovih varih, Rašin v Karlovih varih, Klofač pa v svoji domači občini Visoko mito. Klofač, kateri obdrži svoj poslanski mandat, se je zavezal, da se prihodnji čas ne bo udeleževal državnozborskih sej, ampak še le jeseni. — Kam se poda slovenski poslanec Grafenauer, nam še danes, ko to pišemo, ni znano. Veselimo se, da so se odprla vrata ječe ‘zastopniku našega trpečega koroškega ljudstva. Jugoslovanski j klub je sk' hvalo za Češki Sva
prosila ministrskega predsednika, da obvesti ce- j sarja o teh sklepih.
Zadoščenje. Upravitelj okrajnega glavarstva v j Kotoru v Dalmaciji, namestniški svetnik Vladimir j plem. BudisavJjevie, eden najboljših političnih urad- I nikov na jugu monarhije, je bil začetkom vojne j odpozvan s svojega mesta ter radi »srbofilstva« f konfiniran na Dunaju. Vse preiskave niso dale nič obtožilnega za Budisavljeviča, ki je preživel svoja \ službena leta v konzulatni in diplomatični službi v Srbiji, Italiji in Črni gori. Ko so konečno merodajni krogi uvideli, da gre samo za politično preganjanje, so. mu ponujali razna mesta v ministrstvu ali pri dalmatinskem namestništvu, a Budisavljevič je zahteval popolno zadoščenje. Konečno je izvedel cesar za to afero in napravil kratek konec : na di- j rektni ukaz cesarja je dano Budisavljevicu popolno j zadoščenje in vrnil se je rehabilitiran na svoje me-
lemi sporočiti cesarju svojo radostno za-podeljeno amnestijo. Isto je sklenil tudi z. Dr. Korošec in poslanec St.anek sta
sto v Kotoru.
Hrvatski sabor se snide še le dne 11. julija. — Poglavitna naloga nove vlade bo, da v najkrajšem roku uredi finančno nagodbo z Ogrsko in začasni proračun za Hrvatsko. Ko bo to končano, pa se bosta vlada in sabor morala pečati z volilno preosnovo.
Nove volitve na Ogrske m. Grof Eszterhazv baje namerava v bližnjih dneh razpustiti ogrski državni zbor in razpisati nove volitve. Večina državnega zbora je še namreč vedno na strani grofa Tisza. Pri volitvi zborničnega predsedstva so bili izvoljeni kandidati grofa Tisze, vladni kandidati pa so propadli.
Nemški cesar na Dunaju. Danes, petek, dne '6. julija zjutraj je dospel nemški cesar Viljem s cesarico na Dunaj in bo v Laxen-burgu obiskal cesarja Karla in cesarico Žito.
Ogri o Nemčiji. V Komarovem na Ogrskem je na zborovanju volilcev rekel poslanec grof Mihael Karolyi med drugim sledeče: Njegovi stranki se je štelo v velik greh, da je že davno izrazila željo po miru. Žalibog imamo še veliko sovražnikov miru. V Nemčiji imamo dva tabora. En tabor noče nič slišati o tem, da bi Nemčija sklenila mir brez pridobitve ozemlja in brez odškodnine. Ti ljudje hočejo ohraniti militarizem (oboroževanje) in se upirajo na konservativce in in-dustrielne kroge. V drugem taboru, ki pa ni tako ! merodajen, se pa nahaja ogromna množina pre- j bivalstva, ki si želi skorajšnjega in trajnega miru. jj Smatram prvi tabor v Nemčiji za največjo nevarnost za dosego miru. Nikakor ne sovražim Nemčije, kakor se mi po krivem očita, pač pa sovražim tisti del nemštva, ki zahteva pridobitve ozemlja in vojne odškodnine. Te smatram za največjo nevarnost ter upam, da se bo uradna Nemčija upirala njihovemu pritisku.
Tedenske novice.!
f
Našim čitateljem na znanje. Ker je moral zad- j nji strojni črkostavec v naši tiskarni v vojaško službo in ker je vojaška uprava rekvirirala v na- | šem podjetju večino črk, nam je danes popolnoma nemogoče izdati »Stražo« na 8 straneh. Iz navedenih razlogov nam je tudi nemogoče, da bi 4 strani lista tako izpolnili, kakor bi radi. Mnogo važnih poročil, nadalje članek »Naši poslanci za s
kmeta«, ki smo ga danes dobili iz Dunaja, in marsikaj drugega je moralo izostati. Prosimo cenj. naročnike in čitatelje, naj nam oprostijo, ako list ni tako popoln, kakor želi uredništvo.
Duhovniške spremembe. C. g. Viktor Lunder je nastavljen kot kapelan (II.) pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju. Novonastavljeni so sledeči čč. gg. bo-goslovski duhovniki: Martin Avšič kot kaplan (II.) pri Sv. Križu pri Slatini, Franc Grobler v Solčavi, Jožef Krošl kot mestni kaplan (III.) v Celju, Franc Molan v Šmarju pri Jelšah (II.), Franc Tovornik v Slivnici pri Mariboru in Franc Urleb v Rajhen-burgu (II.) Za kaplana v Središču je nastavljen duhovnik nemškega vitežkega reda č. g. o. Remi-gij Jereb. —- Župnijo Zavrč dobi vlč. g. Ant Podvinski, župnik na Remšniku.
Nova pribočnika nadvojvode Evgena. Cesar je imenoval majorja grofa Viktorja Boos-Waldecka za krilnega pribočnika nadvojvode Evgena in stotnika Otona Dötz pa za personalnega pribočnika maršala nadvojvode Evgena.
Nov vojaški poveljnik v Gradcu. Cesar e imenoval Hugo Martvnija, vojaškega poveljnika v Gradcu, za generalnega nadzornika vojaško-vzgojevalnih zavodov. Za vojaškega poveljnika v Gradcu je imenovan ppdmaršal Ignac Schmidt pl. Fussina, za njegovega namestnika pa podmaršal Jožef Schön.
Izid 6. vojnega posojila. Kakor nam poroča namestništvo, znaša podpisanje 6. vojnega pose jila na Štajerskem po dosedanji ugotovitvi 235 milijonov kron. Na tem izvrstnem vspehu so udeležene hranilnice in njih vložniki z nad 100 milijoni kron.
Zb vojake. Za vojaško berivo so poslali čč. gg. župnika Jurko iz Pameč 20 K in Ogrizek iz Dramelj 20 K (že tretji krat) ter neimenovani 10 kron. Čč. vojnima kuratoma Žagarju in Lendov-šeku in drugim ter mnogim vojakom se naznanja, da so na vse njih želje naročeni mariborski časniki. Če jih ne bi dobili, naj naznanijo! Knjig pa na vojno pošto ne moremo več pošiljati, ker nam leseni zabojčki pridejo predrago. V. zalogi jih imamo itak že malo. Kar jih še imamo, pošiljamo bolnišnicam brez vojne pošte. — Dr. M Slavič v Mariboru.
Oddelek za vojaške oprostitve v domobranskem-ministrstvu. Da se prošnje za vojaške oprostitve ne bi po nepotrebnem zavlačevale, je bil ustanovljen v domobranskem ministrstvu poseben oddelek, ki bo reševal take vloge. Opozarja se, da se morajo vlagati vse prošnje in razne tozadevne vloge za vojaške oprostitve izključno na ta oddelek domobranskega ministrstva Dunaj 15. okraj, Gold-scMagstrasse 14.
Iz italijanskega vjetništva nam pišejo dne 27. maja 1917 iz vroče Sicilije: Avgust Švajger iz Polzele, Anton švarc iz Gaberk pri Šoštanju, Rudolf Medved iz Šoštanja, Mihael Sivka iz Ponikve ob juž. žel. in Janez Kolar iz Prihove v Konjicah. Ime, Prigioniere de guerra, -Villona, Sicilia.
Za orožje nesposobno moštvo bo odpuščeno. Ogrski listi poročajo, da bo izšla cesarska naredba, ki bo določala, da bo vse moštvo, ki je za Vojaško službo z orožjem nesposobno, in ki se nahaja sedaj v zaledju, trajno odpuščeno iz vojaške službe in se bo vrnilo-na svoje domove. Ker se sedaj nahaja v vojaški službi na štotisoče moštva, ki ni sposobno za vojaško službo z orožjem, bo odpravljeno vsaj najnujnejše pomanjkanje moških delavskih moči.
Z bronasto kolajno so bili pri soški armadi odlikovani slovenski črnovojniki: Jernej Novak od Sv. Petra v Sav. dolini, Ivan Golub iz Dola. Martin Kotušek iz Zibike, Anton Flis iz Nove cerkve, Anton Anderlnh iz Šmarja. Železni križ so dobili: Franc Meh iz Šmartna ob Paki, Jožef ob Paki, Jožef Strajanšek iz Nazarja, Franc Černelič iz Brežic, Anton Jerak iz Šoštanja, Jurij Šeligo od Sv. Križa pri Slatini, Mihael Žuran iz Haloze. —• Ognjičar Ferd. Zalokar je odlikovan z hrabrostnim zaslužnim križcem, četovodja Julij Peterkovih iž Kapele pri Brežicah, z hrabrostim kolajno, pred-mojstra Jož. Kunej iz Podsrede, L. Pečovnik od Sv. Pavla pri Celju, Gregor Dolenc iz Vrhnike, Anton Glavina iz Krasa in Anton Makuc iz Škofje Loke.
Pomiloščenje v Kariavi. V graški kaznilnici Karlava je bilo v sredo, dne 4' julija dopoldne slovesno prečitano cesarjevo pismo o pomiloščenju političnih kaznjencev. Pismo je prečital višji dr-
j žavni pravdnik Amschl. V tej kaznilnici je bilo j 70 kaznjencev iz vseh dežel in vseh avstrijskih j narodnosti, ki bodo po cesarjevi milosti prišli na svobodo. Kaznjenci, ki so bili poklicani v veliko dvorano, niti približno niso slutili, kako veselje jih čaka. Ko se jim je povedalo, da so prosti, so se dogajali ganljivi prizori. Nesrečneži so se v vseh avstrijskih jezikih z radostnimi vzkliki zahvaljevali vladarju za milost svobode. Večinoma vsi so bili obsojeni na večletno ječo. Ker je med pomilo-ščenimi tudi precejšnje število Nemcev, vidimo, da je nemškonacionalna jeza radi pomiloščenja političnih obsojencev res znak slepega in strupenega narodnega sovraštva proti vsem, ki niso sinovi matere Germanije.
Mabnert si je premislil. Mariborski protestan-tovski pastor Mahnert je nameraval oditi iz Maribora v Nemčijo, ker so volitve graškega protestan-tovskega pastorja in nekatere razmere v Mariboru
Ü pokazale, da ga niti vsi protestantovski »verniki« j več ne marajo. Te dni pa je Mahnert po pred-! stojništvu mariborske protestantovske občine dal \ naznaniti, da si je premislil in da ostane v Ma-I riboni.
Narodno obrambno delo. Koroški rodoljub nam j piše: Narodno obrambno delo se je med nami s-I krčilo na minimum. »Slo/venska Straža« in »Ciril-! Metodova. Družba« ste navezani ponajveč na tre-j notno dobro voljo posameznikov, če se ju sploh f malo spomnijo. Drugače, popolnoma drugače je f pri naših sosedih Slovanih, posebno pa še pri na-jj šili narodnih nasprotnikih. Le poglejmo: »Siidmar-I ka« je darovala v svrho nakupa slovenske zemlje \ tudi i. 1916 okroglo 130.000 K in nabrala sploh 1 vseh prispevkov okoli 250.000 K! A. kje smo mi j Slovenci?! Koliko sta dobila naša »Straža« in »G.
I M D «? Res je, da vojska zahteva marsikako svo-I to za vojno-pomožne namene. A narodnost? Ali I ni to tudi nekakšna velika združitev, armada, ki se mora boriti neprestano in to kar proti več sovragom? Le poglejte zgorajšnji številki! Naši sin> vi, bratje, očetje so v fronti. Noč in darf jim grozi
ismrt, »Südmarka« pa jim tihotapsko, kakor kak Muzolino, grabi in pokupuje rodno grudo. Tega ne pozabi nikdo in vsakomur bodi svarilen klic, da se treba spominjati vedno in povsodi tudi naših potrebnih narodnih obrambnih organizacij. Naši denarni zavodi in vsak posameznik naj bi posegel enkrat globlje v žep kot pred tem. Podpirajmo tukaj, kupujmo pa tudi v narodno-ogroženih krajih vsako ped zemlje, ki se nam ponuja. S tem bode naš odgovor na zagatnost »Südmarke«, ki niti med vojne ne miruje našel najbolj krepko obliko.
Na novih mašah se spominjajte naših narodnih in dobrodelnih zavodov in društev. Taka društva so: Slov. Straža. Dijaška kuhinja, Rdeči križ
i.	t. d.
norice.
ftospodarske reči iz mariborskega okraja. Kakor izvemo, se bodo sladkorne k a r t e te dni razposlale, da se razdelijo. Tudi sladkor se že razpošilja. Sladkorja je toliko, da ga mora vsakdo dobiti za vse sladkorne karte. Kdor ga ne bo dobil, naj se takoj pritoži na glavarstvo. Sladkor se pošilja sedaj v vrečah in zabojih, da se ne more poizgubiti ali pokrasti. — Mariborski o-kraj bo dobil več vagonov sladkorja za v k u h a v a n j e s a d j a. Natančnih navodil o razdeljevanju tega sladkorja še ni. — Glavarstvo je dobilo, kakor izvemo, p e t r o 1 e j a do
31.	avgusta. Razdelitev je v (eku. Župani naj skrbijo za svoje občane in naj vpošljejo sezname na glavarstvo, koliko petroleja bodo rabile posamezne družine. — Namestnija je odredila, da smejo jajca nakupovati samo nakupovalci, ki jih določi glavarstvo. Glavarstvo tudi edino razpolaga z nakupljenimi jajci. Za svoje potrebe si sme vsakdo še tudi nadalje nakupovati jajca. Bogatim ve-letržcem se je izjalovil načrt, da bi smeli samo oni trgovati s tem blagom. — Cene za zgodnji k r o m p i r so bile uradno določene na 46 K za 100 kg. Za pozni krompir (od 15. avgusta naprej) pa samo 15 K. Ta cena, posebno pa razlika cen med zgodnjim in poznim krompirjem pač nikakor ni na mestu, če se računa, kako so se podražili vsi industrijski predmeti. Slišimo, da je glavarstvo že po svoje organiziralo nakup krompirja in bo baje že prihodnje dni dovolj tega blaga prišlo v promet. Kakor nam glavarstvo poroča, bodo dobili posamezni trgovci na deželi pri-
hodnje dni več množine m a s t i in m a s I a v j razprodajo. Za vsako karto se L>o za 14 dni do- j bilo 8 dek masti. — Glavarstvo je dobilo 1 va- \ gon dobre k. a v i n e mešanice. Na 1/8 \ karte se bo dobilo lfA kg kave. Poljsko cikorijo [ pa se bo lahko dobilo tudi brez kart. Cena 4 K f BO v 1 kg. — V mariborski okolici je glavarstvo j kupilo mnogo drevja za d t* v a. Več oddelkov vo- j jaških delavcev seka drva. ki se bodo porabila za | prebivalstvo v občinah, kjer primanjkuje drv. Ob- j čine naj poročajo, koliko drv rabijo občani.
Preskrbovanje z živili v mariborskem okraju.
V	mariborskem okraju je komisijonar g. Urban ustanovil več odborov, ki bodo razdeljevali živila, tako n. pr. v Št. Lovrencu in v Št. liju. Prosimo naše zaupnike, da nam poročajo, kdo je v teh odborih in kje se delijo živila.
Krušne karte za moštvo, ki je na dopustu. Po vladni naredbi imajo vojaki, ki se nahajajo na dopustu, pravico do krušnih kart ali takozvanih krušnih izkaznic. Pri uradu, ki deli karte, se mora natanko povedati, kako dolgo bo dotični na dopustu.
Za enakopravnost želodca. Proti neenaki razdelitvi živil v naši monarhiji prihaja vedno več pritožb. . Dočim na Štajerskem in Tirolskem prebivalstvo v pravem pomenu besede strada, imajo na Ogrskem še vsega v izobilju. Tako je neki prijatelj prinesel iz mesta Szolnok na Ogrskem prekrasno belo »štruco«, opotičeno z rozinami, katero je kupil v Szolnoku pri peku za BO v. Ravno tako ne manjka na Ogrskem tudi drugih božjih dobrot, preskrbljeni so obilo z vsem, prav kakor pri nas vojni dobavitelji. Zahtevati moramo, naj se že enkrat uvede v monarhiji enakopravnost želodca in naj se izpregovori - z Ogrsko resna beseda.
Na Ogrskem še več moke. Predsednik ogrskega prehranjevalnega urada baron Kürthy je izjavil, da letina na Ogrskem ne bo posebno slaba in da bo trpba za Ogre (za Avstrijce ne?) določeno dnevno množino moke še povišati. Ogri imajo vedno in povsod prednost. Ali mogoče Ogri za brambo skupne domovine več trpijo in storijo kot Avstrijci?
Cene za letošnji vinski mošt na Ogrskem. Na Ogrskem in po vseh vinorodnih krajih pričakujejo letos izredno ugodno vinsko letino. V Tokaju ob- j ljubljajo že sedaj po 5 K za liter vinskega mošta, i
Židje na Štajerskem. Na Štajerskem so se za I nakupovanje sena in slame nastavili večinoma jj sami židovski nakupovalci. Mnogi so še podvrženi vojaški dolžnosti, a se jih -je za nakupovanje o- E prostilo. Ali vlada še nima dovolj žalostnih vz- j gledov židovskega trgovanja?
Najvišje cene za čevljarsko mazilo in vošilo. s Vlada je določila za razno čevljarsko mazilo in E vošilo cene, po katerih se je ravnati pri prodaji 1 na debelo in na drobno. Pri prodaji na drobno \ so določene cene za škatljic.o čevljarskega mazila jj od BO do 62 v, oziroma od 38 do 80 v, in sicer | z ozirom na kakovost mazila in velikost škatljice. \ Za leseno škatljico čevljarskega vošila (biks) je do- j ločena cena 6 v.
Zvišanje železniških pristojbin. Iz Dunaja se j poroča, da nameravajo vse uprave avstrijskih že- j leznic zvišati s 1. avgustom razne pristoji'- 1 prevažanje blaga. Ni še pa gotovo, ali na: tavajo tudi zvišati pristojbine za prevažanje oseb.
Za prosti ribji lov. Naše reke so bogate rib.
V	času pomanjkanja živil bi naj oblasti oskrbele, da bi se čim več teh naravnih zakladov pridobilo za ljudski živež. A zakupniki ribolova navadno \ dovolijo loviti ribe samo svojim prijateljem. Ako j se' kmetu s silo odvzame žito, krompir in živina, j ki jo je sam izredil, bi naj pač ljudstvo tudi imelo j pravico do rib in divjačine, ki so več ali manj j skupna last vseh državljanov. Pisec teh vrstic je \ sam videl v nekem stranskem, več metrov globo- j kem zalivu ob Muri velike množine rib, ki bi se j jih lahko polovilo in dalo ljudstvu za živilo.
R&zae iee«
Oče 34 otrok. V Ahlbeku na Nemškem opravlja kot krojač vojaško službo nek Ferdinand Eglin-ski, mož, kateremu se je te dni narodil 34. otrok. Eglinski je oženjen v drugič. Iz prvega zakona ima 15, iz drugega pa 19 otrok. Veliko njegovih sinov že tudi opravlja vojaško službo.
1709 vagonov pokvarjene koruze. Ogrski listi j poročajo, da je imel ogrski vojno-žitnoprometni
delniški urad v nekem mlinu v Osjeku shranjenih 1700 vagonov koruze, katera se je pa vsled brezbrižnosti skladiščnega osobja tako pokvarila, da ni ne za človeško hrano in tudi ne za živalsko pičo. Vso to ogromno množino koruze, s katero bi bilo za delj časa odpravljeno veliko pomanjkanje koruzne moke po mnogih krajih, so spravili v tovarno z'a izdelovanje špirita.
Dopisi,
Maribor. V sredo dne 11. julija ob 5. uri popoldne priredi za ranjene in bolne vojake mariborskih vojaških bolnišnic v Gambrinovi dvorani sotrudnik avstrijskega Rdečega križa, ravnatelj Oton Hofbauer, zabavni večer, na katerem bo sodelovalo veliko število raznoterih umetniških moči, tako, da ta večer ža naše junake večer razvedrila. Proizvajale se bodo razne pevske točke, godba, humoristična predavanja i t. d.
//Maribor. Prem?jhni deleži moke in drugih živil so povzročili zadnje dni veliko gibanje delavstva, posebno železničarjev. V sredo, dne 4. julija je nenadoma zastalo delo v delavnicah južne železnico in kurilnice in na velikem skladiščnem in pre-mikalnem kolodvoru na Teznu. Železničarji zahtevajo: 1. enako plačilo kot v dunajskih delavnicah,
2.	denarno pomoč za nakupovanje potrebnega blaga, 3. čevlje in obleko, 4. draginjsko doklado tudi za čas bolezni in dopusta. Pogajanja v sredo so imela začasno ugoden uspeh. Železničarji so šli opoldne zopet na delo, ker se iim je obljubilo, da se bo njih zahtevam po več j; množini živil in boljši plači po možnosti ugodilo. Železničarji v delavnici in kurilnici ob koroškem kolodvoru zahte vajo do danes opoldne ugodnega in obveznega odgovora od pristojnih oblasti, sicer bodo še danes
I ustavili delo.« Ako se to zgodi, bo promet na železnici močno trpel. Upati je, da se bodo želje železničarjev izpolnile. -— Tudi ženstvo v mariborski okolici se močno giblje. V sredo dne 4. julija je prišlo kakih 200 žensk iz Radvanja in Nove vasi k okrajnemu glavnrju in dr. Lajnšiču, kjer so zahtevale več živil in drugih potrebščin.^7
Št. lij v Slov. gor. V naši okolici so dne 5. julija ljudje polovili 3 pobegle italijanske vjetnike. Že več dni so se klatili po gozdih brez hrane in sredstev. Žandarmerija jih je oddata vojaškemu poveljstvu v Mariboru.
Celje. Umrl je tukajšnji posestnik in kovaški mojster Avgust Kolarič v 64. letu svoje starosti.
- Tukajšnji rudarski nadkomisar Viljem Seefeld-ner je imenovan za j rudarskega svetnika istotam. — V celjski vojaški bolnišnici je umrl pešec 87. pešpolka, Ivan Mulec. — Dne 8. julija t. L ob 9. uri * predpoldne bo imela tukajšnja okrajna bolniška blagajna svoj letošnji občni zbor, ki se bo vrši! v prostorih imenovane okrajne bolniške blagajne.
Celje. Po daljši bolezni je tukaj umrl vpo-kojeni mornariški nadkomisar Jožef Pirc, rodom Ljubljančan. Rajni je bil vitez Franc Jožefovega reda.
Laško. Na binkoštni torek se je poročil vrl 1 mladenič Anton Lah, veleposestnika sin iz Velike j Nedelje, z gospodično Frančiško Peternel. Mladi par je prevzel veleposestvo Dvor-Marijagradec. No-; voporočencema želimo obilo sreče in blagoslova!
Trbovlje. Odbor telovadnega odseka »Orel« vljudno vabi na VII. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. julija ob 4. uri popoldan v dvorani »Društvenega Doma«. Govori preč. g. profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora.
naznanjajo tužno vest, da je gospod
Alojzi] Exler
naš dolgoletni strojni črkostavec, četovodja nekega pešpolka,
25. junija 1917, zadet od laške mine, padel junaške smrti za
dne domovino.
Vrlemu slovenskemu junaku svetila večna luč! Maribor, dne 4. julija 1917.
'
Ha Najmje dovolilo lepega ces, fp in kiall.^apostolskega Veličanstva
32. c. kr. državna loterija
za to jaške dobrodelne sameue.
Ta i^ferila v denariy vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.006 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši aa Dunaju dne 26. julija 1917. Cena «-ežke 4 terene.
Dobe-se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Đimaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. Str* sOneriilst® ravnatelistvo sä državne loferSIe (oddelek xa dobrodelne
Gospodična,
išče sobo in kuhinjo meblirano, eventuelno eelo oskrbo in sicer t okolici Maribora, Celja ali Zidanega mosta. Ponudbe pod „Ne predrago“ na upravništvo lista,
poStena kuharica
se sprejme kot samostojna gospodinja h rodbini brez otrok. Želi se starejše med 30—40 leti. Ponudbe na upravničtvo lista.
- • -l^xiw^*»v,i*iius™E«aK«cJn«av'ti.vz!aro«aeeccs:.s;'.iT'rM-'«*meei
En par konj
za tsžko vprego kupi, Matije Obran, Maribor, Fischergasse štev. 9.
~»mm
I 1
Naročajte
ta razširja.!te
Stražo!
Izdajatelj in založnik: Konsorcn „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.