mag. a leksander igličar, Usoda (prve) pasijonske sobe v Škofji l oki 229 mag. a leksander igličar uSoda (prve) pa Sijon Ske So Be v Škofji Loki po uprizoritvi š kofjeloškega pasijona v letu 2009 si nas je kar nekaj pasijoncev zelo prizadevalo, da bi v vmesnem času do naslednje uprizoritve (leta 2015) loška pasijonska skupnost ostala živa in živahna, z aktivnimi povezavami ter rednimi srečevanji na različnih pasijonskih dogodkih. n ovemu županu mag. mihu ješetu (izvoljen je bil oktobra 2010) smo predlagali, da o bčina škofja l oka imenuje skrbnika pasijonskih aktivnosti, ki bo ljubiteljske pasijonske skupine in pasijon- ce povezoval z občinskimi sodelavci, loškim turizmom, kulturnimi in drugimi društvi, igralskimi skupinami in vsemi ostalimi dejavniki loškega pasijonskega dogajanja. predlagali smo, da bi izbrana oseba povezovanje izvajala v okviru službenega časa, torej bi morala biti ali sodelavec občine ali r azvojne agencije sora. To poslanstvo je nekaj časa (bolj ali manj samoiniciativno) izvajala mag. a ndreja r avnihar megušar, ki je na občini skrbela za mednarodno sodelovanje, a jo je novi župan ješe kmalu umaknil iz vseh pasijonskih dogajanj. Župan našemu predlogu ni prisluhnil in priprave na uprizoritev š kofjeloške- ga pasijona 2015 so se začele praktično od začetka, tako z organizacijskega kot tudi drugih vidikov. V tem času so me predstavniki loških kulturnih društev iz- brali za člana sveta javnega z avoda za kulturo, prek katerega se je organizacijsko in finančno izvajala uprizoritev pasijona. Tako sem spoznal, da vodja organizaci- je matej mohorič peternelj od predhodnikov ni prevzel urejenega arhiva, imen, podatkov in vseh drugih potrebnih informacij. č udil sem se, kako je to mogoče, saj je vendarle šlo že za četrto uprizoritev škofjeloškega pasijona v sodobnem času (po uprizoritvah v letih 1999, 2000 in 2009). u prizoritev š kofjeloškega pasijona 2015 je v režiji m ilana g oloba dobro uspe- la. pri svojem delu je izhajal iz nekoliko drugačnih izhodišč, kakor njegov pred- hodnik borut g artner, predvsem pri sodelovanju s pasijonskimi igralci, drugimi sodelujočimi in širšo pasijonsko skupnostjo. k ot član sveta z avoda za kulturo sem si zelo prizadeval, da glavni sodelavci pri organizaciji pustijo urejen arhiv, a pojavil se je problem, komu naj ga sploh predajo. poslovanje z avoda za kulturo je bilo leta 2017 ustavljeno in zavod je bil tudi formalno ukinjen. l oška pasijonska skupnost si je ponovno prizadevala, da o bčina š kofja l oka, kot glavna nosilka vsakokratne uprizoritve, imenuje skrbnika pasijona, a se žal to spet ni zgodilo. Župan ješe je februarja 2016 na srečanje povabil številne pred- pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 230 stavnike pasijonskega dogajanja. g lavni povod za srečanje so bili zapleti pri vsa- koletni pripravi d nevov š kofjeloškega pasijona; posamezne dogodke pripravlja- jo društva (muzejsko društvo škofja l oka, k ulturno-zgodovinsko društvo l on- ka, prosvetno društvo s otočje …), povezovanje in pripravo celotnega programa pa je praviloma prevzel sodelavec na občini. Župan je za to delo imenoval novo sodelavko k atjo štucin, ki se je dela lotila z vso energijo, a žal ni imela nobenih pasijonskih izkušenj ali stika s pasijonci, kar bi njeno delo zelo olajšalo. n a srečanju se je tudi izkazalo, da so nekateri udeleženci v razpravi omenjali vsebine in dogajanja, kot da bi pasijon uprizarjali prvič. z elo jasno se je pokazalo pomanjkanje kontinuitete in nadgradnje znanja na osnovi preteklih izkušenj. V ospredje je vse bolj prihajalo tudi ozaveščanje, da je za prepoznavnost škofjelo- škega pasijona, kot največjega loškega kulturnega in duhovnega bisera v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, treba narediti tudi ustrezne strokovne korake na področju trženja in turizma. n a srečanju so vsi prisotni podprli predlog, da moramo v mestnem središču š kofje l oke poiskati primeren prostor za »pasijonsko sobo«; to bo prostor sreče- vanj loških pasijoncev in hkrati prostor za približevanje pasijonskega sporočila vsem obiskovalcem škofje l oke. Župan je pobudo sprejel in omenil, da aktiv- nosti v tej smeri že potekajo. Tovrstna razmišljanja so bila še dodatno spodbu- jena tudi z aktivnim prizadevanjem celotne loške pasijonske skupnosti za vpis škofjeloškega pasijona na u nescov r eprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. prve zamisli so se oblikovale že leta 2008, dodatni vzgon pa je nastopil po juliju 2012, ko je slovenska vlada škofjeloški pasijon razglasila za umetnino državnega pomena, kar je formalni predpogoj za predložitev vloge na u nesco. Vloga je bila s pomočjo sodelavcev ministrstva za kulturo in s lovenske- ga etnografskega muzeja vložena marca 2013, glavni pripravljavec besedila je bil mag. jože š tukl, sodelavec l oškega muzeja. pred zasedanjem u nesca, novembra 2014 v parizu, je strokovna komisija izpostavila nekatere pomanjkljivosti vloge, ki je bila zaradi tega umaknjena. jože štukl je s širokim krogom sodelavcev pri- pravil dopolnitev vloge, ki je bila ponovno vložena marca 2015, in 1. decembra 2016 je bil škofjeloški pasijon na zasedanju u nesca v a dis a bebi (etiopija) kot prvi slovenski element vpisan na prestižni u nescov seznam. poleti in jeseni 2016 so se občinske aktivnosti za pridobitev primernega pro- stora intenzivno nadaljevale. o sebno sem županu večkrat omenil, da mora za pasijonske aktivnosti in pasijonsko sobo skrbeti nekdo v okviru svojega službe- nega časa na občini ali loškem turizmu in da ni pametno, da to skrb prevzame eno od društev. o bseg aktivnosti je namreč praviloma preobsežen za prostovolj- no društvo, kar lahko okrni njegovo kakovost in razvejanost. Župan mnenja ni upošteval, rešitev je iskal v sodelovanju s Turističnim društvom škofja l oka (v mag. a leksander igličar, Usoda (prve) pasijonske sobe v Škofji l oki 231 nadaljevanju: Td ), ki je imelo svojo pisarno in trgovino v mestnem središču v k ašmanovi hiši (mestni trg 7). med drugimi možnostmi se je kot primeren prostor za pasijonsko sobo, in hkra- ti za Td , izkazal izpraznjen del v Thalerjevi hiši ob vstopu na mestni trg (mestni trg 42). sodelavec Td marko pleško nad selitvijo ni bil navdušen, saj je menil, da bo vplivala na zmanjšanje števila turistov, ki pridejo v prostore Td , in posledično na zmanjšanje prodaje spominkov in drugih predmetov, kar je glavni vir njihovih prihodkov. po pogovorih z lastnico, ki so bili dokaj naporni, je prišlo do dogovora, s katerim se je strinjalo tudi vodstvo Td , ki mu je predsedovala monika Tavčar. V Thalerjevi hiši sta dva prostora. V prvem ob vstopu z ulice so uredili pa- sijonsko sobo, v drugem pa prostore za Td . sredstva za pripravo obeh prosto- rov je zagotovila o bčina škofja l oka: 11.834 eur za projekte in 31.067 eur za obrtniška dela in opremo, mesečna najemnina je znašala 930 eur . 209 podobo in opremo pasijonske sobe so zasnovali sodelavci studia miklavc, ki skrbi za celo- stno podobo š kofjeloškega pasijona. s tene so bile v črni barvi, na tleh grafični ze- mljevid š kofje l oke, na stropu posebna luč, na stenah pa je bil predviden prostor za podpise vseh sodelujočih na dosedanjih uprizoritvah škofjeloškega pasijona. o dlična zamisel, ki je v začetku dobro zaživela, saj so se podpisi pasijoncev hitro nabirali, a se je žal tudi hitro ustavila, kar je bil verjetno tudi odraz nedelovanja loške pasijonske skupnosti. pasijonska soba je bila v okviru d nevov š kofjeloškega pasijona 2018 slovesno odprta 23. marca 2018. Župan mag. miha ješe je zaslu- žnim posameznikom podelil zahvale za sodelovanje pri vpisu š kofjeloškega pasi- jona na u nescov r eprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V dejavnosti za pripravo pasijonske sobe in njeno odprtje se je jeseni 2017 dejavno vključila a gata pavlovec, tedaj zunanja sodelavka občine, ki jo je župan imenoval za skrbnico š kofjeloškega pasijona. n ezadovoljstvo zaradi nedelovanja pasijonske skupnosti je privedlo do usta- novitve gibanja pasijonski veter, njegov namen je združevati in povezovati loške in slovenske pasijonce. s edež gibanja je v k apucinskem samostanu š kofja l oka, saj so bratje kapucini z leti spoznali, da se morajo bolj dejavno vključiti v pasi- jonsko življenje in duhovno spremljanje pasijoncev. d odatna spodbuda zanje je bil tudi vpis k apucinskega samostana š kofja l oka kot nosilca duhovne dediščine š kofjeloškega pasijona v slovenski r egister nesnovne dediščine, ki je bil izveden julija 2018. u vodno srečanje pasijonskega vetra je bilo spomladi 2017. n a njem so se zbrali bratje kapucini ter predstavniki loške pasijonske skupnosti. d uhovni vodja gibanja je br. jaro k nežević, skrbnica pa a ndreja r avnihar megušar; v ožji skupini so še pasijonci iz preddvora, r ibnice in š tepanje vasi v l jubljani. o delo- 209 podatke o stroških je posredoval r ok primožič, vodja področja za družbene dejavnosti na o bči- ni Škofja l oka. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 232 vanju pasijonskega vetra lahko bralci Pasijonskih doneskov berete v prispevkih, ki so bili objavljeni v predhodnih številkah. po vzpostavitvi pasijonske sobe se je kmalu izkazalo, da nima »prave vsebine in življenja«. l oška pasijonska skupnost ni bila povezana in dejavna, mnoge tu- riste je neprivlačna temna barva sobe odvračala od ogleda. To se je posledično kmalu pokazalo tudi pri zmanjšanju prodaje Td , ki je zašlo v finančne težave. V letu 2018 je občina v okviru r azpisa za sofinanciranje promocijske in izobra- ževalne dejavnosti v podporo promociji škofjeloškega pasijona v letih 2018 in 2019 Td namenila 18.000 eur letno, 210 kar pa ni zadostovalo za rešitev njegovih finančnih težav, saj je Td sredi leta 2019 prenehalo delovati. s krbništvo prostorov je prevzela r azvojna agencija s ora, ki je vanje namestila Turistično informacijsko točko, ki je z delom začela junija 2019. izkušnje so po- kazale, da ni primerno, da so prostori za turiste zadaj, za pasijonsko sobo. z ato je bila pasijonska soba po le dobrem letu delovanja odstranjena, oprema razgrajena in uskladiščena v drugem prostoru. informacijsko središče za turiste je zaživelo, pasijonske sobe pa ni bilo več. V začetku poletja 2019 je začel delovati jakob Vrhovec, projektni vodja upri- zoritve š kofjeloškega pasijona 2021, ki ima delovne prostore blizu sedeža občine na mestnem trgu 15, v kateri je bila pasijonska pisarna ob uprizoritvi škofjelo- škega pasijona 2015. V okviru svojih dejavnosti je jakob Vrhovec predvidel tudi ponovno vzpostavitev pasijonske sobe. n a njegovo pobudo je občina vstopila v evropski projekt Thema Tic , v okviru katerega bo s pomočjo evropskih sred- stev postavljena in urejena nova pasijonska soba. V okviru tega projekta je bil v letu 2019 pripravljen nov načrt ureditve pasijonske sobe; zanj je občina plačala 1.800 eur , v letu 2020 pa je bilo za namene ureditve pasijonske sobe namenje- nih nekaj manj kot 4.000 eur . z aradi pandemije covid-19 je bila oktobra 2020 uprizoritev škofjeloškega pa- sijona 2021 prestavljena na leto 2022, kar je seveda upočasnilo tudi pripravo pa- sijonske sobe. d ecembra 2020 se je pokazala možnost, da bi o bčina škofja l oka kupila prostore v pritličju zgradbe na c ankarjevem trgu 17, kjer bi bili na domi- nantni lokaciji turistično-informacijska točka ter pasijonska soba, kar bi omogo- čala živo delovanje loške pasijonske skupnosti in promocijo vrednot škofjeloške- ga pasijona vsem obiskovalcem škofje l oke. o dločitev o nakupu bi dolgoročno znižala stroške delovanja pasijonske sobe, o možnostih njene uresničitve pa bo pokazal prihodnji čas. Želja mnogih je, da se načrti uresničijo, saj bi škofja l oka tako končno pridobila primeren večnamenski pasijonski prostor, ki ga š kofjeloški pasijon, kot največji loški kulturni in duhovni biser, nedvomno zasluži. 210 v letu 2019 je TD zaradi zaustavitve poslovanja porabilo le 9.000 eUr sredstev iz razpisa.