JOŽE ŠTABEJ OB PETSTOLETNICI ŠKOFJELOŠKEGA ZAPISA SLOVENSKIH IMEN ZA MESECE Zagotovo so imeli Slovenci že v pradomovini skupno z drugimi Slovani svoj koledar, tj. delitev časa po letnih dobah v naravi ali po luninih menah. Neizpodbitna priča za to so stara imena mesecev, ki so se po potrebi prilaga jala spremljevalnim naravnim in družbenogospodarskim okoliščinam, a usta lila so se šele konec devetnajstega stoletja. Pri Rusih, Bolgarih, Srbih in Makedoncih je cerkveni rimsko-bizantinski vpliv v pismenosti zelo zgodaj izpodrinil narodna mesečna imena in jih nadomestil z latinskimi. Tako je že npr. diakon Grigorij leta 1056 57 zapisal v koledarju cerkvenega zbornika (sinaksarija) vseh dvanajst latinskih imen od januarja do decembra, pristavil pa je le-tem samo dve slovenski mesečni imeni. Iz večine slovenskih in drugih slovanskih mesečnih imen. ki izvirajo vsa iz slovanskega naravnega občutka in preprostosti, odseva podoba staroslo- vanskega gospodarstva in njegova najčvrstejša povezanost z življenjem v naravi. To je podčrtal kot njihovo posebno odliko že nemški učenjak Jakob Grimm, ki je povzel slovenska mesečna imena iz Murkovih slovarjev; poudaril je namreč, da stara slovanska mesečna imena po preprosti tvorbi brez pri- stavkov in po naravni izraznosti zelo prvačijo pred nemškimi. Slovenska imena mesecev prosinec, sečen, brezen. Iraoen. srpan, listopad, gruden so ostalimi iz skupnega staroslovanskega koledarja. Nekaj teh imen najdemo že v najstarejših ohranjenih zapisih; tako prosinec v koledarju Ostromirovega evangelija (1056/57), brezen in še nekaj drugih čeških v Vace- radovi Mater verboruni (15. stoletje), prosinec, brezen (brz.uesen). listopad v rokopisnem brevirju na Češkem iz 14. stoletja, kjer pa je na drugem mestu bilo zapisano že okrog leta 1500 ime gruden (hruden) za mesec avgust: prosi- niec, sieczen, sirpien, listopad, listopadl, grudzien v poljskih rokopisih 14. in 15. veka; iz 15.—14. stoletja v Assemanovein evangeliju: prosinec, sečen, suhi, ireven (=traoen), listopon. gruden — in tako še več tega. Ko so se Slovenci od druge polovice 6. stoletja do nekako začetka 9. sto letja dokončno naselili v novi domovini, katere jim je ostalo danes komaj slaba tretjina, so se seznanili pri staroselcih s koledarjem in z merjenjem časa Rimljanov, ki so tod že od 2. stoletja pr. n. š. pričeli uveljavljati oblast in vpliv; v 5. in 4. stoletju n. š. pa je bilo v sedanjih slovenskih pokrajinah že precej ukoreninjeno tudi krščanstvo. Rimljani in krščanstvo so seznanili staroselska ljudstva že pred naselitvijo Slovencev z rimskim koledarjem in njegovimi latinskimi mesečnimi imeni, pozneje pa je tudi vedno večji vpliv Frankov s severa uravnaval Slovence po julijanskem koledarju, čeprav je Karel Veliki, ki je vladal od leta 768—814. naročil Nemcem, da morajo rabiti narodna mesečna imena, ki jih je sam določil. 72 Slovenska imena mesecev so bila zapisana prvič — kolikor vemo do zdaj — v rokopisnem kodeksu, ki ga hrani avstrijska narodna knjižnica na Dunaju. pod zaznamkom (Od. 2S2I. Dunajska narodna knjižnica je dobila kodeks okrog leta 1790 iz nekega takrat odpravljenega samostana. Na liste 137'" je zapisal doslej bliže nepoznani Martin iz (Škofje) Loke na čelo tedaj običajnih horoskopov za novorojence v posameznih mesecih poleg latinskih mesečnih imen tudi slovenska. (Glej fotokopijski posnetek.) Na prednji strani istega lista, torej na listu 157 a. na koncu pa je zapisal isti pisec v latinščini; Leta Gospodovega tisoč štiristo in šestinšestdesetega je bila končana ta knjiga po rokah Martina iz Loke na dan svetega Valentina, tj. 14. februarja 1466. Z go tico zapisana slovenska imena mesecev pa so: Profynicz Maly Serpan Setstzann velik ij serpan Sufecz poberuch Muhi traroen liftognoy roeliky traroen kozoroperfchk Bobouczmett Gruden Vtem ko so bila in so še leta 1466 zapisana slovenska mesečna imena v glavnem običajna, sta bili imeni bobov cvet (junij) in poberuh (september) zapisani samo v tem kodeksu, v slovenskem koledarju ali pratiki pa nista bili nikoli zapisani ali tiskani. Le France Bevk se je spomnil bobovega cveta in kozoprska (november) leta 1927 v romanu iz 14. stoletja Krvavi jezdeci?. kozoprsk za november pa je samo enkrat zapisal že V. Vodnik leta 1805 v svoj Slovenski besednjak. Na slovenska imena mesecev v dunajskem rokopisu je opomnil prvi dr. Fr. Miklošič leta 1867/68 v sloveči obravnavi »Die slavisehen Monats- namen«. Pozneje je priobčil leta 1879 ves nemški horoskop s slovenskimi mesečnimi imeni vred Peter Radics v Letopisu Matice slovenske, leta 1898 pa še Franc Komatar v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko. Prvič zapisana mesečna imena prosinec, sečan, sušeč, traven, srpan in gruden, kakor tudi poznejša brezen in listopad, so preoddaja iz slovanske skupnosti, imena bobovevet. poberuh. kozoprsk, listognoj itd. pa so nastala po razvojni nuji slovenskega gospodarskega in družbenega življenja. Manj verjetno je. čeprav ne povsem izključeno, da izvirajo neka slovenska mesečna imena še iz davno zelo ukoreninjenih predkrščanskih izročil, npr. poberuh = poberin, kozoprsk — iz češčenja koze ali kozla v poganskem obredju. Namesto bobovevet (junij) je že po sto letih, leta 1557, zapisal Trubar rož.encvet (natančno: Rofshenzuit), poberuch (september) je postal pri njeni jesenih, kozoprsku in listognoju (november, oktober) pa je zamenjal meseca (oktober, november). Mali srpan iz leta 1466 je pri Trubarju samo srpan (julij), namesto veliki srpan pa je Irubar zapisal za avgust novo ime kimovec (natančno: Kimouiz). Poleg že povedanih slovenskih mesečnih imen. ki so bila v vsakdanji rabi v koledarjih, pratikah, časnikih, časopisih itd. -- dandanašnji bolj po- redkoma — je še dolga, težko pregledna vrsta imen, ki so jih stvarjali posa mezni pisci iz svoje zamisli, ali pa so jih vzeli iz krajevnega ali pokrajinskega pogovornega jezika. Tako beremo v Dalmatinovi Bibliji leta 1584 prozimec namesto prosinec, brezen je marec, katerega imena nima noben drug slovenski 73 protestantski pisatelj, le Megiser je prevzel ime leta 1592 v svoj slovar, in tako tudi še Dalmatinov obročnik za september ali oktober. Megiser pa je vknjižil v svoj slovar pokraj Trubarjevih in Dalmatinovih mesečnih imen še praznik (od praha, prašiti. nemški Brachmonal) za junij in gnilec za no vember, ki ju je verjetno našel v zdaj izgubljenem Bohoričevem Nomen- elatorju. Za udomačenost slovenskih mesečnih imen v srednjem veku navajam dva primera, čeprav je še več drugih. Okrog leta 1579 je zapisal slovenska mesečna imena v svoj brevir Tomaž Gruden, ki je za junij pristavil še ime velnik, za julij pa krstnik. Okrog leta 1600 je bržkone ljubljanski prost Gašpar Freudensehuss zapisal v neko radovljiško matrikulo slovenska me sečna imena, ki se ujemajo s Trubarjevimi iz leta 1557 in 1582 razen imena brezen, zamenjal je tudi imeni za september in oktober. Od okrog leta 1770 do okrog leta 1870, v dobi razsvetljenstva in narod nega prebujenja, je pri več evropskih narodih, med Slovani zlasti pri Čehih. Hrvatih in Slovencih, zaživelo vprašanje narodnih mesečnih imen. ki je zbu jalo na vse strani nenavadno pozornost. Vtem ko so bila dotlej taka imena le v raznih rokopisnih in natisnjenih besednjakih, so začeli zdaj pisati o nji hovem nastanku in pomenu samostojne znanstvene obravnave razni vidni učenjaki, k^km M. A. Voigt, V. F. Durveh. F. K. Alter. J. Dobrovskv. N. M. Karamzin. J. F. llolovackvj (Golovackij), B. Hacquet. K. J. Erben, J. Grimm, K. AVeinhold idr., da pri tem ne pozabimo predvsem na dr. Fr. Miklošiča. Pri Slovencih je prvo besedo o mesečnih imenih spregovoril O. Gutsmann v svoji nemško pisani slovenski slovnici leta 1777, kjer je (str. 148) zapisal. da pomenijo, pri preprostem ljudstvu mesečna imena le mesece po času luninega sija. Nedavno, piše Gutsmann nadalje, pa so začeli tudi v sloven ščini, kakor že nekateri drugi narodi, imenovati mesece po številčnem redu. Januar je torej Prvnik ali Novoletnik. februar Drugnik, marec Tretnik. itn. Za primer pa je navedel: Lete bukve so bile dokončane v letu 1777 na 3. dan meseca Štrtnika. Prednja imena Gutsmann nikakor ni vzel iz narodne govo rice, marveč jih je po podobnih poizkusih kje drugod napravil sam in zato so zginila brez sledu. Le A. J. Murko je prevzel Gutsmannova mesečna imena leta 18"i2 v svojo nemško pisano slovensko slovnico — v drugi izdaji leta 1843 jih je že izpustil — ter v slovarja leta 1832/33, tam z opoinnjo, da so ta imena »novozložena; in redko v rabi. Pripomnili pa moramo, da beremo v pridigah Janeza Svetokriškega in v rokopisnem besednjaku p. Hipolita okrog leta 1~00 do 1712 tudi nekaj zapisov: drugi, tretji itd. mesec v letu. Drugi med Slovenci, ki je pisal o slovenskih mesečnih imenih, je bil A.Linhart, ki je leta 1791 v drugem delu »Versuch einer Geschichte von Krain« (str. 564) navedel in tolmačil vseh dvanajst slovenskih mesečnih imen s pripombo, da so se posamezna imena večinoma že zgubila, a tudi zamenjala. B. Hacquet. ki je od leia 1766—1787 bival med Slovenci, pa je v svoji znani »Abbildung und Beschreibung« leta 1801 (str. 92. 93) pisal o slovenskih me sečnih imenih in o slovenski kmečki Pratiki. Najvažnejša, čeprav zelo str njena, znanstvena obravnava, ki jo je do zdaj napisal Slovenec o slovanskih imenih mesecev, seve tudi o slovenskih, pa je že skraja imenovano delo dr. Fr. Miklošiča (1813—1891) »Die slavischen Monatsnamcn« (Slovanska me sečna imena), ki jo je izdala leta 1867 Akademija znanosti na Dunaju. Pre zreti ne smemo še tehtnih izsledkov, ki jih je zapisal o slovanskih in sloven skih imenih mesecev dr. G. Krek leta 1874 in 1887 v nemško napisanem l vodu 74 v slovansko literarno zgodovino. Z velikim številom tako dobrih, upošievnih kakor ludi čisto neprimernih drugih razpravic in sestavkov o slovenskih imenih mesecev od leta 1843 do danes, pa se. žal. tukaj ne moremo ukvarjati. Že od nekdaj sta zanimala izvir in pomen posameznega mesečnega imena tako preprostega človeka kakor najbolj učenega znanstvenika, tako poročajo že o Babiloncih. Egipčanih. Grkih, Rimljanih itd. O nekaterih slo venskih imenih mesecev se bomo pomenili tudi mi. Prosinec -- pri Slovencih (razen v Slovenski krajini Prekmurju) in Poljakih (staro) januar, pri Slovencih v Prekmurju. Hrvatih in Čehih de cember -- ima tolmačenj prav po pregovoru: kolikor glav, toliko misli. Ko je Martin iz Loke zapisal leta 1466 Proftfnicz, torej tako kakor beremo ime v prvem znanem zapisu leta 1036'57: meseca prosimca, je sprevrgel že Trubar leta 1357 ime v Proffimiz, tj. prozimec z namigom na zimo. Enako beremo v Dalmatinovi Bibliji 1584: Prosimiz (= prozimec). pervi dan Prosimza (= prozimca): proPimez ima tudi Megiser v slovarju 1592. M. Kastelec okrog leta 1680, in za njim tudi Hipolit leta 1711 12. je pri zapisu Projseniz (= pro- senec) namignil s tem imenom na proso, ki »pomeni prosen kruh. kteriga so nekdaj Slovenci naniest pšeničniga popertnika od 25. decembra do osmine sv. treh kraljev na mizo stavili. Nekdaj, ko še ajde ni bilo. je bilo proso poglavitno za vsakdanji kruh.« kakor je zapisal Matevž Ravnikar-Poženčan v Novice leta 1849. Linhart pa je bil med prvimi, ki je že leta 1791 v prej navedenem delu zapisal, da je Projenz (=prosenec) »der Hirsmond«. ij. prosen mesec. Oblike prosinec, prozimec (Megiser 1744. in za njim še drugi, tudi zimec). prosenec. pri Hrvatih (kajkavcih) prosinac. prezimec. pa so pisali razni pisci vsak po svojem okusu vse do druge polovice 19. stoletja. Na Češkem. Moravskem in Slovaškem pa je v zgodnjem srednjem veku prišlo nekomu na misel, da je prosinec po črkovni zamenjavi pravzaprav le ižprevržen prosinec, mesečno ime za december, ki ga ima že Veleslavinov Nomenclator leta 1598: v tem času da se skoti in zakolje največ praset. Z verjetnim naslonom na nemški »Bittmond« (=prošnji mesec), ki je pa lahko že prevod slovanskega imena prosinec, za december — januar, je že leta 1791 Linhart navezal Projenz (= prosenec) poleg izvira od korena proso tudi na prositi, prošnja; isto mnenje je zapisal leta 1845 A. Krempl v »Dogo- divšine«. Spričo cerkvenih in ljudskih prošenj v adventneni ter božičnem času sta zlasti Dobrovskv in Erben menila, da prosinec pomeni prošnji mesec. Glede na to. da je prosinec čas. ko si največ fantov in deklet prosi zakonskega druga. je zanimivo, da je za belgijski istoznačni »laumaont« (— januar) že leta 1567 zapisal znani nizozemski zdravnik in jezikoslovec Hadrijan Junius v svoj Nomenclator, da izvira to belgijsko mesečno ime od zakonskih zvez. porok, ki jih je v tem času največ, za kar nam naj bo primer tudi staro mesečno ime »gamelion« za grško-atiški sedmi mesec, tj. januar-februar. Pri Hrvatih, ki so se zelo radi nagibali k temu mnenju, je Juniusovo tolmačenje zapisal najprvo Adam Patačič med letom 1772—1779 v svoj latinsko-hrvaško (kaj- kavsko) — nemški Dictionarium, s pristavkom, da se mu zdi mesečno ime prosinec skladno z glagolom prosim, prositi. Le-to je prav posebno poudarjal J. S. Reljkovič v opevanju mesecev v Kučniku leta 1796, in za njim še več drugih. Veliko razgledanih znanstvenikov in jezikoslovcev, na čelu jim dr. Fr. Mi klošič, pa ni soglašalo z nobenim prednjim tolmačenjem imena prosinec. Edini so si v tem, da je ime prosinec od tod, ko ob rastočem dnevu, večji 75 svetlobi od 22. decembra naprej proseva. preseva. sije skozi oblake in meglo vedno več sončne luči. Med prvimi je bil tega mnenja že imenovani Adam Patačič, ko je n. n. m. pri Januarius — Profzinecz pokraj drugega zapisal: /...morebiti kavti onda fzuncze profzivati illi vilse it t i pochinva.« Glagol prosivati v prednjem tolmačenem pomenu beremo zlasti pri hrvaških piscih iz Dalmacije, npr. pri Maruliču leta 1501. pri Hektoroviču lela 1568. pri Zoraniču leta 1569 itn., pri Kanižliču iz Požege leta 1780. pri Reljkoviču iz Vinkovcev leta 1796 itd. Da pa je beseda prosevati, prosijati živela in da še živi tudi med Slovenci, nam izpričujejo njene vknjižbe v več slovarjih in tako je še leta 1952 zapisal npr. A. Slodnjak v izdaji Vrazovih slovenskih pesmi: Iz Prešernovega odgovora proseva, da . . . Končno naj ne bo pozab ljeno, da poznamo poleg mesečnega imena prosinec tudi še krajevno ime vasi Prosinec ter osebni priimek Prosinec iz leta 1379. Ime sečen, sečan, sičen, sičan, sječanj, siječenj ipd. - pri Slovencih februar, pri Hrvatih in pri Slovencih v Slovenski krajini (Prekmurju) januar, na Moravskem in Slovaškem julij-avgust, poznano pa je to ime tudi še pri drugih Slovanih -- so hoteli nekateri razlagati iz osnove sek, tj od hudega mraza, ki v tem času seka, šiba, švrka po človeškem telesu. Matija Ruvnikar- Poženčan pa je v posebni opombi v Novicah lela 1848 celo mislil, da sečen ima ime od sikniti, kar hoče toliko reči kakor osušiti (sicare). Od tod ima tudi ime osek. osečje. to je osušen kraj«. Miklošič in z njim še več drugih, pa zavrača taka in podobna mnenja rekoč, da je sečnu najverjetnejši pod- zidek glagol seči, sečem, sekati, tj. čas, ko so si ljudje v prvotnem naravnem gospodarstvu in pozneje pripravljali drva, sekali drevje ipd., saj so zato rekali Nemci februarju tudi Holzmond, Haumonat. Falhnonat«. V podporo sečnu bodi omenjeno še ime polotoka Dervoseč v Cerkniškem jezeru iz časa okrog leta 1715. Zahn pa navaja iz starih listin na Slovenskem krajevna imena Sečnec. Sečnica (leta 1375) in Sečen (leta 1490). Kakor je prosinec postal prosenec. prozimec vsled napačne ljudske etimo logije ali zveze z nepravimi besednimi koreni, pravi Štrekelj, tako je nastal pri Slovencih leta 1775 (Nova Krainska Pratica) iz dotlejšnjega sičana najprej svičan, in sicer najverjetneje po volji M. Pohlina, urednika Pratike. Fr. Me telko pa je v Novi Pratiki za prestopno leto 1824 spremenil ničen — sičan — SDlčan dokončno v svečan in tako je ostalo do naših dni. »Svečan je dobil svoj v ali od svečnice ali od sveč. ki od kapa visijo: pa je v resnici venderlc sečan. to je mesec, ko se drevje seka,« je pribil učeni Škrabec. Da sečan ven darle'še ni čisto pozabljen, za to nam je ohranil dokaz dr. J. Rigler. Pri pre učevanju južnonotranjskih govorov leta 1957 mu je okrog 70 let stari Andrej Ambrožič iz vasi Barka pri Vremah za mesec februar lepo povedal ime sečan. Pri Hrvatih - kajkavcih je prvi uvedel za februar mesečno ime svečen (Szoecfen) Nikola Krajačevič okrog leta 1630 v 1. izdaji Molitvene knjižice, ki pa doslej ni bila najdena, a je zapis izpričan v 2. izdaji leta 1640. iz katere je Kalendarinm Szlovenzki ponovil Krajačevič skoraj dobesedno v knjigi Szveti Kvangeliomi leta 1651. Potem pa beremo ime svečan, soečna (Szoechan. Szoeclma) za februar že v Vitezovičevem (= Pavao Uitter) Kalendaru za leto 1692. vtem ko ima do zdaj prvi znani hrvaško-kajkavski Novi Kalen darinm za leto 1653 še ime sečan (Szezhan). Iz prej navedenih Krajačičevih knjig je prevzel za Slovence v Slovenski krajini (Prekmurju) Mikloš Kiizniič večino njegovih mesečnih imen v svojih knjigah leta 1780 in 1783. za kar pa imamo dokazni primer šele v drugi izdaji Knige molitvene leta 1796. Kraja- 76 čevičev soečen (= februar) pa je Kiizinič sprevrgel v Januarius. Nacsi (= inači = drugače) Szvecsen«. Ime Sviezhnik poleg fezhan za februar ima pri Slovencih naprvo Anion Miklauz v drugi izdaji Megiserjevega slovarja leta 1744. pozneje pa ga najdemo npr. še v Primčevi Abecedi leta 1812 in v Novicah leta 1848. str. 39. Na kraju naj še povemo redko zanimivost, da so po sporočilu Baudouina de Courtenava rekali Slovenci v Reziji mesecu februarju mali mesec (tnal tnjesac, malij mesjac), verjetno pač zaradi manjšega števila dni. A ne le februar, tudi mesec november je bil pri Režijam h mali mesec (lo picol mese). kakor je razvidno iz nekih arhivskih dokumentov iz leta 1573. ki jih je objavil Gaetano Perusini v SE 196364. Za marec sta najbolj običajni slovenski mesečni imeni sušeč in brezen. tudi breznih. Pri Slovencih v Slovenski krajini (Prekmurju) je sušeč ime že za februar, brezen pa je pomenil ponekod na Slov. Štajerskem, kakor še npr. pri Malorusili. tudi mesec april, tako na Remšniku in po zapisih A. M. Slom ška in J. Virka. Ime breznih za marec pa je prevzel Janežič v svoj slovar leta 1867 iz Jarnikovega Etimologikona iz leta 1832. Poleg še več drugih slo venskih mesečnih imen za marec npr. sušnih, ebehtnih, postnih itd. je naj manj znano ime cepljenjah, ki ga beremo v Predgah A. Šerfa iz leta 1833. Sušeč je pač suhi mesec, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče obdelovati, krajevno ime Sušeč. Sušice je na Slovenskem izpričano v listinah že za leta (309. 1322. 1440 in 1500. Ime brezen je bilo naprvo zapisano pri Čehih v 13. stoletju, pri Slovencih pa v Dalmatinovi bibliji leta 1584. Vseobče mnenje je, da je ime naslonjeno na brezo, ki daje v tem času brezov sok in počne počasi zeleneti. O tem je napisal poučno razpravico pokojni akademik dr. I. Crafenauer v Slovenskem etnografu 1962. O imenu, pomenu itd. breze pa je nadrobil že dr. (i. Krek razne malenkosti v Kresu 1884. Drugo tolmačenje, da je brezen — marec čas. ko se v naravi nasploh prebuja sla po novem življenju, čas. ko se mačke breznajo. breznijo ali bre- stijo, je že zelo staro. Tako beremo že pri Izidorju Seviljskem (okr. leta 560 do 636) v delu Etvmologiae v latinščini za mesec marec-martius, da se leta imenuje tako tudi zato »quod eo tempore cimeta animantia ad marem agantur, et ad coneumbendi voluptatem«, kar je potem še ponovil Beda Častitljivi (673—735) v Liber de divisionibus teniporum. Njuno tolmačenje se je potem prebijalo skozi ves srednji vek. pri Slovencih pa ga zasledimo že v Kunier- dejevem rokopisnem slovarju leta 1787. Da pa ta misel o breznu tudi pozneje ni zamrla, nam priča vzglavna mesečna podoba v Narodnem koledarju za 1*90. kjer ponazarjajo mesec marec tri mačke, ki se podijo na strehi. Tudi F. S. Einžgar primerja v Stricih Bolležarja z breznovim mačkom. Skupen staroslovanski traoen. ki so ga prilagodili sčasoma posamezni narodi vsak svojim naravnim razmeram, je čas. ko trava začne zeleneti, zeleni ali je že v bohotni rasti. Njegov pomen pa se je po krajevnih okoli ščinah raztezal kar na čas štirih mesecev. Slovenci so ločili meseca april in maj po tem, da so poimenovali april z malim travnom, maj pa z velikim traonom. Slovencem v Slovenski krajini je že marec mali traoen, april pa veliki traoen. Maloriisom je traoen šele maj ali junij. Poleg imena traoen. ki pomeni večkrat že samo mesec april, je pa še več drugih imen, npr. za april dežeoni mesec, oelihotraonih (Prekmurje), mali traonih (Gutsmann). traonjeh (Zagajšek). V. Vodnik pa je vedel za april še čisto samosvoje ime, Ij. oočjider. 77 Za maj pa je razen velikega travna pri Slovencih še več drugih imen. npr. majnik. cvetnar, cvetnik, rožni cvet. rožni mesec, šenihpovšček itd. Po vsem samosvoje, a že zelo staro ime za maj imajo Slovenci v Prekmurju, in sicer risalšček, risalščak. tj. binkoštni mesec. Binkoštim pravijo namreč Prekmurci risale, risali, pri čemer je zanimivo, da je imeni rusalje. rusalji za binkošti-duhovo zapisal iz Dubrovnika in Boke Kotorske tudi Vuk v svoj slovar leta 1852 ter da pravijo v Dubrovniku roži (vrtnici) ruša. kar je potrdil leta 1886 tudi Ivan Broz. O rusalijah. od tod izvira ime riselšček. risale, je pisal že leta 1833 P. J. Šafafik, potem je napisal Miklošič leta 1864 obširno obravnavo, za njim pa še drugi (npr. W. Tomaschek leta 1S69). Bobovcvet (= bobov cvet), najstarejše slovensko mesečno ime za junij, nam lepo pojasnjujeta dva slovenska pregovora: Največja lakota je takrat, ko cveteta bob in grah (od srede do konca junija): in Bob v cvet, lakota v svet. Od 16. stoletja dalje pa je bilo za junij najobičajnejše slovensko mesečno ime rožnicvet (= rožni cvet). (Trubar 1557: Rofshenznit; Dalmatin 1584: v'Roshozviti. na 27. dan Roshenzoeta: Megiser 1592: ro.shenzvet). Če sodimo po videzu, se rožni cvet naslanja na besedi roža in cvet, a že Linhart je leta 1791 v navedenem delu tolmačil Roshni Zvet kot ržni, rženi cvet. die Bliihe des Kornes. Zmešnjavo je povzročala stara nedosledna pisava besed rž, ržni. ko so pisali pomešano ersh-rž (Megiser 1592. Pohlin 1781). resh (beri rž - Kopitar, Vodnik. Smigovec, Murko idr.) in rosh. roshen. roshni, roshenjak (rož, rožen, rožni, roženjak), kakor je pisal poleg drugih posebno V. Vodnik do leta 1799 in še nekolikokrat tudi pozneje. Vtem ko je pisal Vodnik v Veliki Pratiki leta 1795—1796 za junij Roshenzvet. v Roshnimzveti (= roženevet. v rožnimeveti), je pa zapisal v Ljubljanskih Novicah leta 1799 že renhni zoet (režni cvet) in tako še dvakrat leta 1806 v Pesmih, za pokušnjo Reshnizvet. Dvojno tolmačenje imena rožni-ržni cvet se je prebilo iz srednjega veka prav do današnjosti, npr. v Ilustrovanem narodnem koledarju za leto 1893, v Slovenskem pravopisu 1962 itn. Rženi klas kot znak bližajočega se poletja je vrezan za 18. maj že na nekih nordijskih rimskih koledarjih iz zgodnjega srednjega veka. Glede navezanosti imena rožni cvet na rože, cvetlice pa moramo vsekakor opomniti na starosvetne slovenske navade ob kresu ali šentjanžcvem (24. junija), ko so ljudje nabirali raznovrstne rože ali cvetlice in jih potem še v novejšem času nesli v cerkev blagoslovit, kar nam je lepo opisal npr. dr. Fr. Kotnik v Etnologu 1940. Domovina mesečnega imena rožnik, ki je zamenjalo stari rožni, rženi cvet, je po vsej verjetnosti Celje z bližnjo okolico. Kalobski župnik M. Zagajšek, rojen v Ponikvi, je nekako med leti 1780—1790 zapisal v ohranjeni nemško- slovenski slovar za junij slovenska mesečna imena Rouhnek (= rožnik), serišek in senovjek. Leta 1840 so izšle v Gradcu Bukve od porodne pomoči, ki jih je napisal v nemškem rokopisu zdravnik dr. J. N. Komm. poslovenili« pa so jih D. Trstenjak, J. Keše (kaplan v Žalcu) in M. Stojan s Teharij. V priloženi Kalendri nošenja so večkrat zapisana tedajšnja običajna slovenska mesečma imena, le za mesec junij beremo tukaj novo ime Roshnik (rožnik), ki ga pa potem dolgo ni bilo na spregled, samo pri Slomšku ga najdemo leta 1842. Šele v sredo 7. rožnika 1848 so Novice izšle s tem imenom, potem pa se je rožnik udomačil v Blaznikovi kmečki Pratiki za 1849. osvojil pa si ga je tudi nemški Neuer Wirthschafts-Kalender v Ljubljani za 1849, ki je poleg latinsko- neinških mesečnih imen imel od leta 1845 tudi slovenska. 78 Nemški horoskop s slovenskimi imeni za mesece, kot jih je leta 1466 zapisal Mar17. I udi s poberinom, kakor so ga nekdaj pojmovali na Gornjem Krasu v pregovoril »Šenica (pšenica) je samo za franke (= davke) jen za poberine (= tiste, ki so pobirali desetino in zberico)«, verjetno poberulia ne smemo istiti. Fr. Erjavec pa je pri opisu raka v Ljubljanskem zvonu 1881 z vzklikom: O. da bi ga potipal poberin!-- bržkone s tem meril na parklja, kot je Leveč tolmačil besedo poberin že 1878 v Pravdi o slovenskem šestomeru. Med raznimi imeni, kakor so npr. malomašnik, miliolščnik, sadnik, sadni mesec, šentmihelski mesec idr., se je za september udomačilo predvsem me sečno ime kimavec. Pri Trubarju leta 1557 in 1582 je kimovic že mesec avgust in tako še pri Dalmatinu. Megiserju, Janezu Svetokriškein in nekaterih drugih, a A. Breznik iz Žalca je v Večni pratiki leta 1787—89 sprva prevajal do str. 55 celo mesec oktober s slovenskim kimovcem. Sčasom pa se je ustalil kimovic, kimooec, kimalec. kimoven, kimavec samo v pomenu za mesec sep tember. Linhart je imenoval leta 1791 v že navedenem delti »Kimovz, der hinkende Mondr. tj. kimovec. šcpavi mesec. B. Kumerdej pa je zapisal leta 1798 v roko pisni slovar, da se za gotovo ne more reči. odkod pride ime kimavec, a morda od nepretrganega kimanja konj. ki se kaže v tem letnem času. I emu mnenju je precej podobno poznejše Miklošičevo, ki je zavrnil tolmačenje, da je kima vec mesec, ko zreli sad na drevju kima. Miklošič namreč ni soglašal z nobeno drugo razlago ko s to. da je kimavec mesec-, ko živina, nadlegovana od obadov in muh nemirno sem ter tja kima, pri miru ne stoji, za kar navaja kot dokaz zlasti malorusko ime kvven (= avgust) in staronemški bisemanot od glagola Liscu. tj. bezljati, narečno tudi bezgati. Da pomeni jesenik, jesenščak ipd. za mesec september jesenski mesec - prevzeto morda po staronemškem herbistmanoth. ITerbstmonat — o tem ni treba zgubljali besed. Kozoprsk je med starimi slovenskimi mesečnimi imeni edinstven primer, ki mu niti Miklošič, poznavalec in preučevalec tolikih jezikov, ni mogel najti 80 soznačnega imena pri nobenem drugem narodu. Hkrati pa je kozoprsk tisto mesečno ime, ki so mu v tako imenovani pratikarski pravdi v drugi polovici 19. stoletja najbolj nasprotovali in večkrat odločno zahtevali, da se odstrani iz slovenskih koledarjev. Pa ga je vsemu nakljub zapisal še leta 1917 I.Tavčar v Cvetju v jeseni, a tudi Levstik in drugi slovenski pisatelji kozoprsk za oktober še dolgo potem, ko je bilo novo ime vinotok že dodobra v rabi. Dr. J. Šašel pa je v narodnem blagu iz Roža (Slovenj Plajberg) v času okrog leta 1918—1934 med še tam običajnimi imeni mesecev zapisal tudi ime kozo prsk (qozopisq). V najstarejšem zapisu leta 1466 je kozoprsk mesec november, a Trubar je leta 1557 zamenjal kozoprsk iz leta 1466 za mesec oktober. V Dalmatinovi Bibliji 1584. leta imena kozoprsk ne najdemo, ker ima Dalmatin namesto njega za oktober novo mesečno ime obročnik. Megiser je leta 1592 vknjižil v slovar ime kozoprsk pod Herbstmonat že za mesec september, drugič pa pod Wcinmonat poleg obročnika tudi za mesec oktober (kofoperfz). V Tlic- saurusu leta 1605 je Megiser to zmešnjavo popravil in tam je kozoprsk pokraj obročnika samo mesec oktober. Razen nekaterih izjem se je ime kozoprsk v tem pomenu nato uveljavilo za vso nadaljnjo dobo. Pomen imena kozoprsk je že v njem samem: to je čas, ko se koza prska Poznanje in udomačenost besed prskati, koze se prskajo. prskava koza, kozji prsk za siceršnje goniti se. pojati se. nam izpričuje še Slovenski pravopis iz leta 1962. Podoben pomen smo že omenili za mačke v breznu, ki se ? njim ujema hrvaška oeljača (februar), a nadaljnje soznačnice najdemo še za jelene v mesečnih imenih žari in fijen (september in oktober) pri Cehih ter rujan (september) pri Hrvatih. Dandanašnji si seve težko predstavljamo, kako ve liko in pomembno vlogo je imela koza v starodavnem slovenskem naravnem gospodarstvu. Ce vzamemo, da je ostalo v Sloveniji okrog petdeset zemljepisnih imen, ki so samostojno ali z določilnim pridevnikom poimenovana po kozjem rodu, da je bil takrat kožar. tj. kozji pastir, kozarnica. tj. vas kožarjev, vsak danja prikazen, je vse to pač neovrgljiv dokaz o posebni pomembnosti koze v tedajšnjem preprostem in naravnem življenju Slovencev. Da so šele prati karski pravdarji v 19. stoletju zaduhali priskutnost kozoprska. naj nam bo za nespotakljivost nad podobnimi imeni v starem času primer le mož z ime nom Kozjirep, ki so si ga leta 1375 izbrali v Mariboru za župana. Spričo sicer krajevno v naravi zelo različno pogodenih ujemanj kozo- prskovega časa z vinsko trgatvijo od septembra do novembra, zlasti pa v oktobru, se pa nikakor ne smemo zadovoljiti le s prednjim tolmačenjem. Iz staroveškega bajeslovja vemo. da je častilo več narodov, med njimi tudi Slovani, kozo ali kozla kot božanstvo, kar je potrdil še okrog leta 1700 Janez Svetokriški v neki pridigi rekoč: »Nikateri Ajdje za Boga imaio kozle, vole inu krave, fuj ih bodi.« Iz zgodovinskih zapisov nam je znano, da so imeli Slovenci na Koroškem ob Millstattskem jezeru preročišče. kjer so bili postavljeni trije stebri in na njih levja ali mačja, volčja in kozja glava. Okrog leta 745 za vojvode Boruta je pokristjanjeni slovenski sta rosta Domicijan podrl ta preroški gaj in ondi pozidal cerkev. Omenimo še bajko, ki jo je po pripovedovanju krčmarja F.Jermana v I>oki dvakrat zapisal J.Trdina, namreč: Brez koze Noe ne bi bil iznašel vina. Plezaje po rebri, je zašla koza v skalovje in se namerila na trto, polno zrelega grozdja. Ko se je grozdja nazobala, je začela tako veselo sem ter tja i>oskak»vati. da so se ji vse živali čudile, še bolj pa Noe. itn. Medsebojna odvisnost 6 Loški razgledi 81 kozoprska in takih ter podobnih marenj je očitna. Temu se prilegajo tudi imena kozjak, kozlovčak in kozji ses za neko vrsto vinske trte ali grozdja. Poleg mesečnega imena kozoprsk je pa tudi nekaj rastlin s tem imenom, ki je znano še Poljakom. Končno bodi še omenjeno, da je bil čas kozjega prskanja, ki traja od konca avgusta do začetka novembra, že v srednjeveških nordijskih lesenih rimskih koledarjih oznamenovan s podobo koze ali kozla običajno v dneh od 17. do 22. septembra. Že pri starih narodih, ki so gojili vinsko trto in pridelovali vino, je bil pridevek vinski mesecu oktobru ali že septembru nasplošno priljubljen in običajen. Tudi pri Slovencih beremo ime Dinski mesec npr. že pri Hipolitu, Rogeriju idr. Dalmatinov obročnik za oktober je prav tako jnjvezan z vi narstvom. Tudi druga slovenska mesečna imena za oktober, kakor npr. vinec, oinščak. moštnik, bendimjak (v Reziji), bratvin (A. Krempl), repar. lukooščak, vsesvešček (v Prekmurju) itd. so večidel v zvezi z vinstvom. Sedanje mesečno ime za oktober vinotok, ki je zamenjal stari kozoprsk -- le-ta pa je strašil v Blaznikovi ^> cliki Pratiki še leta 1875. čeprav so ga tam »uradno« nadomestili z vinotokom prvič: leta 1867 -- je pa naprvo zapisal F. J. Kaffol v Novicah 10. novembra 1847 (str. 178), za njim Val. Konšek v Celskih Novinah 3. vino toka 1848. itd. V pomenu krčmar pa so rabili besedo vinotok J. Jurčič (Deseti brat, 1866). Fr. Erjavec (Rak, 1881). J.Mencinger (Mešana gospoda. 1881) in še drugi. Leta 1466 zapisani listognoj je pomenil mesce oktober. Trubarjev listognoi leta 1557 pa že mesec november, česar so se držali, pokraj še drugega imena gnilec, večidel vsi slovenski pisci. Da je pomen listagnoja. listomga gnoja, — prednji obliki sta bili zapisani leta 1797 in 1825 — so/.načen z gnilcem, z listnim gnojem, je očitno. Z odpadlim listjem se zemlja gnoji, odmrlo in posušeno rastlinje v naravi pa segniva. Mesečno ime lisiopad, čas ko pada listje z drevja, beremo že v starih cerkvenoslovanskih zapisih. Čehi. Poljaki in Malorusi so prevzeli to ime za mesec november, ki so se jim pridružili v 19. stoletju še Slovenci. Pri Poljakih je listopad, tudi listopadl, lahko pomenil menjaje se mesec oktober ali no vember. Pri Slovencih je J. N. Primic v Abecedi za Slovence leta 1812 med prvimi zapisal za november listognoj ali listopad: vdrugo pa beremo potem »4 dan mesca Listopadai -- ali je to oktober ali november bi bilo treba še dognati — v pojasnilu k priložnostni pesmi I. A. Zupančiča, ki jo je objavil v 45. številki I.aibacher Wochenblatt leta 1814. Rekli bi »uradno« je bil listo gnoj zamenjan z listopadom šele v Novicah 1. novembra IS45. kakor kozoprsk tudi listognoj zaradi »gnojnega« priokusa ni bil pogodu več slovenskim zabav- ljačem, ki so zaradi teh dveh in slovenskih mesečnih imen na splošno sprožili v Novicah 26. novembra 1845 tako imenovano slovensko pratikarsko pravdo. Hrvati pa so določili pri končni ureditvi svojih narodnih mesečnih imen ime listopad za mesec oktober, kakor že beremo v Vitezovičevih koledarjih od leta 1692 dalje. Slovenci v Prekmurju so imeli za november že zelo zgodaj svoje cerkveno- praznično ime andrejšček. Druga slovenska mesečna imena za november, ki jih tu pa tam srečavamo, so še npr. gnilolist, martinščak, martinšcek, rnartov- šek, Ustnik, vahtnik, itd. Z mesečnim imenom gruden so Slovenci vedno poznamenovali le mesec december in tako tudi nekaj Hrvatov-kajkavcev (npr. Krajačevič, Ifabdelič. 82 Belostenee. Jambrešič idr.), kolikor je bilo to ime pri njih v rabi, drugim npr. Vitezovicu, pa je bil gruden že mesec november, kakor je bil to običaj pri več staroslovanskih narodih. Poljski grudzien je menjaval pomen za november ali december, dokler se ni končno ustalil pri decembru. Pri Cehih je bil hruden poseben mesec v prestopnem letu, ali pa poleg imena leden tudi mesec januar. Slovaki pa so imeli hruden ponekod že za september ali celo za avgust. Ta raznoličnost nam bo razumljiva, če vemo, da je besedni koren v grudnu gruda, bodi zmrznjena gruda leda v zimi ali zemljata gruda na polju. Tudi glagol graditi, -im (v pomenu lomiti, zlomiti, razbiti, predreti, npr. razbiti, zlomiti led na kose. prst se grudi pod plugom) ni neznan, in tako je tolmačil ime gruden že B. Kumerdej v rokopisnem slovarju leta 1798. Da pa bi bil Gruden slovanski Saturn, ki použiva. požira ob koncu leta čas. je bila domislica M. Pohlina (Glossarium Slavicum 1792). ki jo je že prej leta 1791 po nasvetu F. A. Breckerfelda zapisal Linhart v navedeno delo. za Pohlinom pa jo je ponovil češki jezikoslovce J. |ungmann v slovarju leta 1835. Zraven grudna pa beremo za december pri slovenskih piscih še več drugih imen, npr. grudnih, kolednjak, božični mesec, veliki božičnih, venahtnik in še druga. Edinstven primer pri Slovencih pa je vsekakor ta. da se po latin skem mesečnem imenu december pravi tako še kakemu — verjetno zimskemu ali vsaj toplemu — oblačilu. V ogrsko-slovenskokrajinskem slovarčku leta 1833 nam je Jožef Košič v knjigi Kratki Navuk Vogrszkoga Jezika prvi sporočil, da se reče za ogrsko besedo bunda v Slovenski krajini: kožuh, december. Ivan Kolarič pa je povedal dr. J. Pajku, da so v Središču ob Dravi »ženske imele še neko posebno obleko, kterej so pravili: december«. December je bil kakor suknja dolg. segel je do kolen in je imel žolte »žnure« vse po sebi, kakor huzar«. (Črtice 1884, 222.) Pri navajanju slovenskih mesečnih imen je pač zbujalo pozornost, da se imena mesecev v Slovenski krajini ali. kakor pravimo na kratko danes, v Prekmurju, ne skladajo za noben mesec z običajnimi slovenskimi, ko tega o mesečnih imenih Slovencev v Furlanski ali Beneški Sloveniji na splošno ne moremo reči. Ker vzroka za to doslej še ni nihče omenil ali povedal, je priložnost za kratek odgovor na to vprašanje tukaj. Malokdo pomisli, a vendar zatrdno drži, da izvira razlikovanje v me sečnih imenih kakor še v marsičem drugem, iz cerkvenoupravne pripadnosti Prekmurja v srednjem veku. hkrati pa tudi odtod, da so bili Slovenci v Prek murju od okrog leta 1090 do leta 1918/19 pod madžarsko politično oblastjo in tako v obojem ločeni od drugih Slovencev. Od leta 109-1. ko je madžarski kralj Ladislav ustanovil škofijo s sedežem v Zagrebu, je bil podrejen novi škofiji velik del ozemlja severno od reke Mure, vključivši tudi dolnji del sedanjega Prekmurja. Tako je ostalo do leta 1777, ko je bila ustanovljena škofija v Szombaihclvu. Iz stoletnih škofijskih sporov pa je razvidno, da so podredili škofiji v Zagrebu ob njeni ustanovitvi vse ozemlje izven prvotne madžarske meje. tj. dolnje in gornje Prekmurje. kamor so prihajali npr. še v dobi proti reformacije katoliški duhovniki iz Zagreba. Več in nadrobno nas pouči o tem Ivan Zelko v dognanih obravnavah v Kroniki leta 1963. Za uvedbo domačih mesečnih imen, poimenovanih večidel po cerkvenih praznikih in svetnikih, kakor je bil običaj tudi pri sosednih Madžarih, je bil za hrvaško-kajkavski in slovenski del zagrebške škofije, torej tudi za Prek murje, odločilen jezuit Nikola Krajačevič-Sartorius (1582—1653). kar smo že prej omenili. V Molitveni knjižici (navajamo po drugi izdaji leta 1640) r.-' 83 je določil Krajačevič namreč tole: »Oberh vsega toga, jeseni pridal, i na čelo ovem knjižicam položil Slovenskoga Kalendarinnia: vu koterom jesen imcnuval Mesece, imena vzemši od Svetkov takoveh, kij vsegdar stalno hode vu svojeh Mesečeh: (rekši. Januarius. Malibožičnjak, od maloga Bo žiča: Svečen, od Svečnice D. Marie) to deržeči, dase ne pristoi Meseca ime- nuvati imenom onoga Svetka kise vu nvem ne zapira: ...Ta imena, hote (nadejam se) vnogem biti neobična, vezda na početke: ali potle, gda se usu roborabuntur vuzivanjein potverde. hote biti obična i naručna: kaktisu vezda obična druga, kotera nesu tak lastovila niti prilična.« Poleg eerkveno- prazničnih mesečnih imen je navedel Krajačevič \ Slovenskem koledarju tudi tista imena, a ne vseh, ki so že bila v navadi pri Slovencih in Hrvatih- kajkaveih. Ni pa še dognano, kdo. kdaj in zakaj je nekaj teh mesečnih imen v Prekmurju razporedil po drugačnem vrstnem redu. kot je bil že ustaljen pri drugih Slovencih, in odkod je Prekmurcem med vsemi Slovani edino samosvoje mesečno ime risalšček za mesec maj. Redek primer, da odseva neka tuja preuredim koledarja in kratko trajna menjava politične oblasti nad nekim ozemljem tudi v mesečnih imenih, je francoski republikanski koledar. Le-ta je bil uveden z ukazom konventa v Parizu 5.oktobra 1795. odpravil pa ga je Napoleon z ukazom z dne 9. septembra 1803. Že pred prvo zasedbo Ljubljane in nekih slovenskih krajev po Francozih od 20. marca do 8. maja 1197. je francoski svobodnosti naklonjeni V. Vodnik pisal v Ljubljanskih Novicah za nova francoska mesečna imena svoja nova domača, slovenska, tako npr. v 3. štev. H. janu arja 1707: v perhodnim mesci zelenarju (germinal) . V skrbi, da bodo na voljo za mesečna imena francoskega republikanskega koledarja tudi nova domača, slovenska, jih je Vodnik v načrtu za slovenski besednjak po vrsti od vendemiaire (22. september -- 21. oktober) do fructidor (18. avgust 16. september) zapisal takole: trgovec, meglovec. ireiooec, mežnik, dežnik, vetrnih, zelentir. coetnur. travnar. srpan, toplan in sacljan. V Ljubljanskih Novicah dne 5. maja 1708 je pa Vodnik še posebej pisal o novem francoskem koledarju. Med Slovani so ohranili samosvoja narodna imena mesecev za vseh dvanajst mesecev v letu predvsem Slovenci, Hrvati in Cehi. Poljaki pa so za marec in maj prevzeli rimsko- latinski marzcc in maj. Hrvati, Cehi in Poljaki rabijo narodna mesečna imena v govoru, pismu in tisku še dan današnji, dasi jih bolj ali manj že skušajo izriniti latinska imena januar - december. Marsikoga moti in odbija pri slovanskih narodnih imenih me secev pomenska neenotnost nekaterih imen. zlasti imen prosinec in listopad. Ta razlika, ki pa nikakor ne more biti vzrok, da bi zato zavračali slovanska mesečna imena, je nastala po zgodovinski in naravni pogojenosti. Da po meni prosinec tu december in tam januar, je npr. odtod, da so začenjali ponekod novo leto ali že s 25. decembrom ali so šteli mesece po luninem ščipu, tj. po začetku nove lune, ali pa so začeli novo leto okrog 22. decembra hkrati s časom, ko začne dan rasti, zopet drugi pa so začeli novo leto šele s 1. januarjem. Glede listopada pa navedemo mnenje J. Jurčiča iz leta 1878, ko si je zapisal, da »meseci so imenovani po na turi, kar je kmet videl«. Hrvati do leta 1838 niso imeli enotnih narodnih mesečnih imen, pre vladovala so najbolj kajkavska, potem pa dalmatinska in slavonska. Ga- jeva Danica in Novine hrvatske so takoj v začetku leta 1835 pisale mešana hrvatska imena mesecev. V. Babukie je napisal leta 1857 v Danici obširno 84 obravnavo Ilirska dvanajst mesecah imena, narodno prebujeni in zavedni Hrvati pa so potem še tedaj skoraj brez pridržkov sprejeli določenih jim dvanajst narodnih mesečnih imen, ki se jih zvesto držijo tudi danes ta dan. Enaka priložnost za enotno in splošno uveljavitev slovenskih mesečnih imen je bila dana nekaj let pozneje tudi Slovencem. Leta 1843 so začele izhajati v Ljubljani Kmetijske in rokodelske novice, imenovane na kratko Novice, ki so pisale sprva le slovenska mesečna imena, a kmalu so pristav ljale v oklepaju še latinska, ki jim je urednik sčasom mirno pripomogel do prevlade nad slovenskimi. Dr. J. Blehveis, urednik Novic, je namesto do slednosti in podkrepitve slovenskih mesečnih imen v pihanju in govorjenju dal list na razpolago vsakomur, ki je. bodi poklican ali nepoklican, hotel pisati o mesečnih imenih. S tem je bila sprožena tako imenovana prati- karska pravda, ki je dobro pretehtane želje in zahteve po enotni rabi že uveljavljenih slovenskih mesečnih imen speljala nekam v gluho ložo brez končne jasne in odločilne besede. Leta 1851 in 1852 so Novice delale poskuse z mesečnimi imeni sredozimen, poznozimen, rano/.ioen itd., ki jih je bil pred ložil v Novicah 20. novembra 1850 bogoslovec Jernej Lenček. O imenih mesecev, ki naj bi jih rabili samo Slovenci ali pa naj bi bila skupna in enotna vsem Slovanom, se je pisalo vsevprek. Svoja mesečna imena je ponudil leta 1848 v Pravilih M.Majer. B. Potočnik tudi leta 1848 v Novicah in v Sloveniji svoja, neki Frc. prostnik Bezeitice iz Celovca ter J. Anoski {= dr. J. Suinan) v Sloveniji leta 1849 svoja itn. Še precejšnja vrsta drugih, katerih nasveti ali zgolj prerekanja, pa bi zanimalo le malo bralcev, so pa mikavna za znanstvene raziskovalce. Še leta 1952 je zamikalo nekoga v Mladem plamenu, da naj bi bili »posamezni meseci po borčevsko krščeni«. In še leta 1957 se je zavzemal V. Soline v Knjigi 57 in v Knjigi 58 za nekaj novih slovenskih mesečnih imen. hkrati pa grajal, zakaj uporabljamo »za mesece tuja imena, ko pa imamo Slovenci tako lepa domača imena«. A odgovor na to mu je dal Pavlina 30. novembra 1957. J. Gradišnik pa mu je v Knjigi 58 pritrdil. Torej kljub temu. da so dandanašnja imena mesecev poleg latinskih le tu in tam na skromnem preužitku. zavzetost zanja. ki jim po vsej pravici gre. še ni povsem zamrla, kar nam pričajo tudi vprašanja o pomenu slovenskih mesečnih imen, ki je npr. nanja odgovarjal po radiu dr. M. Rupel v jezikovnih pogovorih 10. januarja 1959. Nepretrgano zanimanje za slovenska imena mesecev vse do danes pa izpričujejo tudi sestavki o imenih mesecev v slovenščini, npr.: F. Štupar v Slovenskem učitelju 1929. M. Cadež v Slovencu 1957 (št. 245). itn. A. Janežič je svetoval v Slovenski slovnici 1854. da :>za svoje notranje opravila se deržimo slovenskih imen meseov, če tudi v pismih deloma ali celo veči del ptujcom namenjenih ptuje imena stavimo«. Kot urednik prvega koledarja Družbe sv. Mohorja v Celovcu, tj. Slovenske Kolede za leto 1858. je Janežič v Slovenski Pratiki zapisal najprej latinska mesečna imena, pristavil pa je povsod tudi slovenska, ki jih je prav tam C. Somer v Gospodarskih novicah dosledno rabil. To več ko stoletno izročilo je ohranila Mohorjeva družba v svojem vsakoletnem koledarju in deloma tudi v drugih knjigah neokrnjeno do danes, le da so bila večkrat postav ljena slovenska imena na prvo mesto, a latinska na drugo, in to »po Škrab- čevem vzgledu«, kakor je zapisano v Koledarju za leto 1921. Vztrajna opora slovenskim mesečnim imenom je bila tudi Zgodnja Danica, katoliški cerkveni lisi. ki je od leta 1849 pa do leta 1896. dokler je bil urednik 85 L. Jeran, imela v naslovnih datumih samo slovenska mesečna imena, a tudi v dopisih in drugih sestavkih so bila latinska mesečna imena bolj redka. Težko je napisati o slovenskih mesečnih imenih kratek, a hkrati vsaj nekolikanj zadovoljiv sestavek. Da pa ne bi minila tudi petstoletnica prvega znanega zapisa slovenskih imen mesecev tako kakor več drugih važnih obletnic iz slovenske kulturne zgodovine, tj. da se jih sploh ne spo minjamo, naj bo naš neobrušeni okrhek zgolj skromen nadomestek za nam že zdavnaj potrebno monografijo o slovenskem koledarju. Opomba Razprava je bila napisana za objavo v Loških razgledih 1966 in v Koledarju Mohorjeve družbe za leto 1967. (Prim. tudi članek dr. Branka Berčiča o isti temi na str. 14"i—144.) Z u s a m ni e n fassung DIE SLOWENISCHEN MONATSNAMEN (Zum fiinfhundertsten Jahrestag ihrer ersten Aufzeiehnung) Aus ihrer Uhrheimat, wo urspriinglich die Benenmnig der Jahreszeiten und der natiirlichen oder Lunarmonate allen slavvischen Stammen gemeinsam war, brachlen auch die Slovvenen im 6. bis 9. Jahrhundert ihre nationale Monatsnamen in die neue Heimat mit. Wie die slavvischen Monatsnamen iiberhaupt, varen und blieben auch diese Namen ganz den natiirlichen Jahreszeiten und dem natiirlichen Wirtschafts- leben angepafit, so dafi Jakob Grimm den slowenischen Monatsnamen, vvegen ihrer mit sinnreicher Kernigkeit verbundenen Einfachkeit, den Vorrang vor den deutschcn Namen einraumte. Soweit bis jetzt bekannt ist. befindet sich die erste Aufzeiehnung der zwolf slovvenischen Monatsnamen im Kodex Sig. 2821 der Osterreichischen Nationalbiblio- thek in Wien, vvorauf Fr. Miklošič in der Abhandlung »Die sla\vischen Monatsnamen« im Jahre 1867 zuerst nnfnierksam gemacht hat. Ein niiher nicht bestimmter Martin aus (Skofja) Loka schrieb am 14. Februar 1466 auf dem Kodexblatt 157b in ein Kinderhoroskop zu jedem der zvvblf lateinisehen Monatsnamen noch den damals iiblichen slowenischen Namen. Einige dieser Monatsnamen sind schon in friihen Mittelalter als Gemeingut anderer slawischer Vblker aufgezeichnet vvorden, vvahrend andere nur den Slo\venen eigen sind. Aufler zvveien waren dann diese Monatsnamen — mit einigen Anderungcn Trubars im Jahre 1557 — bis zum Ende des 19. Jahrhunderts vor nllem. obvvohl unzulanglich, in der slovvenischen Schriftsprache gebrauchlich. Das Landvolk schuf sich aber — den brtlichen Sitten und Wirtschaftsformen geiniifi — neben dieseu gewissermafien amtlichcn nationalen und lateinisehen Monatsnamen auch zahlreiehe brtlich besehriinkte volkstiimliche Monatsnamen. In der Abhandlung vverden dann, zumeist im Vergleich mit den bekannteston Monatsnamen anderer slavvischer Volker, insbesondere der Kroaten und Tschechen, die wichtigsten slowenischen Monatsnamen vom Jahre 1466 bis zum heutigen Tage vom Jiinner bis Dezember ihrem Ursprung und ihrer Bedeutung nach aufgezahlt und erklart. Besonders wird anf die slowenischen Monatsnamen im Prekmurje (Uber- murgebiet), die in den Bezeichnungen der Monate von den iiblichen slovvenischen abvveichen oder anders lauten, und auf ihre Entstehungsgeschichte aiifmerksam gemacht. Daneben vverden alle vviehtigeren Begebenheiten vermerkt, die sich in der langen Entwicklungsgeschlcb_te der slovvenischen Monatsnamen abgespiclt haben. AbschlieBend wird festgestellt, dal? von allen slawischen Vblkern mir die Slo vvenen. Kroaten und Tschechen — zu grofiem Teil auch die Polen — ihre nationalen Monatsnamen bis heute beibehalten haben. Die Kroaten, Tschechen und Polen ge- brauchen in der Literatur uneingesehrankt ihre nationalen Monatsnamen. Bei den Slovvenen gerieten zvvar die nationalen Monatsnamen nicht in Vcrgessenheit, ge- schrieben und gesproehen vverden aber schon seit mehreren Jahrzehnten die lateini sehen Monatsnamen Jiinner—Dezember. Hie und da vverden ihnen die slovvenischen Namen beigesetzt, selbstandig vverden aber diese nur noch seltcn frebraneht. 86