čevljar *3 g letnik XXVI M 'tl X / '/g januar 1986 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič PRAZNOVALI SMO 35. OBLETNICO SAMOUPRAVLJANJA \__________________________________________ V četrtek, 26. decembra smo v Peku praznovali 35. obletnico samoupravljanja. Ob tej priložnosti so bile podeljene knjižne nagrade delavcem, ki so v preteklem obdobju aktivno delali v samoupravnih organih in delegacijah. Slavnost se je začela s slavnostnim zasedanjem skupnega delavskega sveta. Vabljeni so bili člani skupnega delavskega sveta in nagrajenci, ki so dobili knjižne nagrade za uspehe pri razvoju samoupravljanja ter delovanja delegatskega sistema. Zbranim je najprej spregovoril predsednik KPO Franc Grašič in orisal razvoj samoupravljanja v Peku. Predsednica SDS je zatem podelila knjige SLOVENSKE GORE naslednjim nagrajencem Tozd Obutev: Jožica Aljančič, Vili Aljančič, Viktor Aljančič, Kati Bekš, Janez Benčina, Olga Benčina, Irma Dornik, Ignac Grašič, Ludvik Grmovšek, Vinko Golmajer, Kati Gros, Vika Jagodic, Zlata Janc, Dušan Jazbec, Drago Jurjevčič, Slavko Keršič, Alojz Klofutar, Jožica Kogoj, Cilka Kramar, Vida Lupša, Hilda Mandič, Zlata Meglič, Zofka Meglič, Duro Mesarek, Nevenka Milič, Jelka Per-nuš, Marta Pintarič, Rudi Rejc, Franc Ruparčič, Mojca Sedminek, Marjeta Slabe, Marija Šifrer, Elizabeta Štrukelj, Fani Vodnik, Miro Vrhovnik, Slavka Zaplotnik. Tozd Gumoplast: Janez Bertoncelj, Razija Bešla-gič, Ignac Bohinc, Franc Dobrin, Štefan Duh, Pavel Erlah, Anton Ive, Bogo Leontič, Ivo Praprotnik, Miro Roblek, Šlibar Marjan, Hermina Ura-njek. Tozd Poliuretan: Jana Grašič, Marta Hrovatič, Mato Leontič, Silvo Medič, Miro Meglič, Stane Mozetič, Jožica Soklič, Anton Teropšič. Tozd Orodjarna: Boris Janc, Ivan Jazbec, Marjan Ježek, Mirko Istenič, Rezka Kralj, Žare Lavi-čka, Peter Mali, Anton Meglič, Francka Mravlje, Janez Muzik, Anton Pavšek, Viktor Perčič, Martin Pohleven, Karel Prešeren, Bojan Ropoša, Branko Ravnik, Stanko Sova, Franci Stritih, Rudi Veršnik. Tozd Trbovlje: Oskar Čamer, Lidija Čebin, Janez Gorjanc, Helena Gorjanc, Darinka Gričar, Marjana Hutar, Ivi Korbar, Metod Leskovšek, Angela Martinčič, Dani Mrak, Boža Pavlič, Cvetka Petek, Maks Petek, Pavel Tadel, Milena Vlai-sevič, ^ Rajko Vlaisevič, Irena Žagar. Tozd Komerciala: Ada Ahačič, Janez Ahčin, Janez Boncelj, Milena Dol- čič, Mirjana Eržen, Demeter Fajdiga, Flore Gros, Zorka Gabor, Marija Gorišek, Pavel Gros, Pavel Hafner, Niko Hladnik, Francka Jazbec, Stanka Jelar, Kristina Jerman, Brigita Kern, Jože Košir, Jože Kralj, Marija Kuhar, Ivanka Lukman, Irena Meglič, Martin Mirt, Ljuba Nadišar, Ladislav Piber, Joži Štamcar, Anka Teran, Milenka Teran. Tozd Mreža: Valentin Arnold, Vinko Bergant, Milena Brelih, Peter Brilej, Antun Cvetkovič, Lju-biša Čkonjevič, Francka Dvornik, Marica Godnov, Zvonko Gol, Tatjana Gosar, Marija Hladnik, Franc Homan, Alojz Horvatič, Slava Jerebic, Ran-ko Kostič, Peter Meglič, Diljola Milinovič, Vili Perko, Slavko Petelin, Vinko Poklič, Klavdij Puhar, Roman Rajzer, Marina Roblek, Mihu Rožič, Marta Srna, Pave Šuško, Karel Zajc, Janez Zaletelj, Helena Zupan. Tozd Budučnost: Ignac Krušelj Delovna skupnost skupnih služb: Janez Ažman, Vili Bedina, Mira Brezar, Mira Čarman, Štefka Gros, Branko Iv-nik, Nika Jazbec, Sonja Jerman, Marjan Keršič, Stane Kuzma, Ivanka Kuzmanovska, Helena Legat, Tea Marinšek, Marija Meglič, Breda Mišče-vič, Ludvik Perko, Brane Plajbes, Vili Špehar Marija Šetinc, Jožica Špen-dal, Franci Štucin, Anica Teran, Jože Tišler, Vera Umek in Jože Žugič. Slavnostno zasedanje je bilo zaključeno s kulturnim programom v katerem so nastopali komorni zbor Peko, kvintet bratov Zupan in pevec Stane Mancini. Delavci Peka so uresničili geslo TOVARNE DELAVCEM 28. oktobra 1950. Že takrat so se zavedali, da je dosledno uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov temelj napredka delovne organizacije kot tudi narodov in narodnosti Jugoslavije. Tega se zavedamo tudi danes v težkih gospodarskih razmerah in vemo, da bomo le s kvalitetnim in odgovornim delom ter samoupravljanjem lahko uresničili temeljne usmeritve gospodarske stabilizacije. SINDIKALNE AKTIVNOSTI Funkcijo predsednika konference osnovnih organizacij sindikata je predal Boris Janc V decembru lani so bile v sindikalnih organizacijah volitve za vse odgovorne funkcije in zadolžitve. Izvoljeni so bili člani izvršnih in nadzornih odborov ter predsednik in podpredsednik 10 konference. Na občnih zborih in skupščini konference so bile sprejete smernice za prihodnje delo. Za predsednika konference je bil izvoljen Miha Ro-ŽIC, ki je o delu, smernicah in nalogah novih vodstev dejal: Nova vodstva so že lahko začela aktivno delati. Posebno aktivnost in tvorno delo 00, kot celotnega sindikata DO Peko, lahko pričakujemo samo ob aktivnosti vseh članov sindikata, kateri morajo dajati pobude za aktivno delo 00. Vodstva sindikalnih organizacij pa morajo prisluhniti željam delavcev, ter pristopiti k reševanju problemov in želja delavcev, pa naj le-ti izgledajo še tako nepomembni. Tako lahko pričakujemo tvorno in učinkovito delo sindikata po željah in v interesih delavcev. Pri delu sindikata pa morajo sodelovati in pomagati tako strokovne službe, družbenopolitične organizacije, kot samoupravni organi. Od vodstva DO, TOZD in DSSS pa tudi pričakujemo pomoč in razumevanje za delo sindikata. Pogled nazaj V preteklem mesecu dni je bil sindikat predvsem aktiven na področju izvedbe volitev v samoupravne organe TOZD, DSSS in DO. Tako so bile po evidentiranju, pred-kandidacijskem postopku izvedene kandidacijske konference, na katerih so delavci dokončno sprejeli dolžnosti oziroma potrdili kandidatne liste za voljene samoupravne organe (Skupni delavski svet, Samoupravno delavsko kontrolo, Delavski sveti TOZD in DSSS, Odbori za samoupravni nadzor in Disciplinske komisije). V teku pa je priprava predlogov za imenovane samoupravne organe, katere imenujejo delavski sveti na svojih prvih zasedanjih. Pripravljajo pa se tudi že predlogi za predsednike in podpredsednike samoupravnih organov. Najpomembnejša akcija v zadnjem obdobju pa je bila obdaritev otrok od enega do šestega leta za Dedka mraza. Ob štirih predstavah v Peko Tržič je bilo obdarjenih 600 otrok, zaposlenih delavcev iz občine Tržič. Obdarjenih pa je bilo tudi 114 otrok iz Trbovelj (v izvedbi društva prijateljev mladine iz Trbovelj), 45 otrok iz Lenarta, 63 otrok iz Ormoža in 340 otrok iz Mreže — poslovalnic. Otroci oziroma zaposleni iz poslovalnic so prejeli darila po pošti. Večina otrok (delavcev) je bila z darili v vrednosti 1.400.— din zadovoljnih. Za zadovoljstvo oziroma dokaj primerna darila se lahko zahvalimo 00 sindikata, ki so za vsako darilo prispevala po 700.— din, ker je bilo iz SSP za vsako darilo namenjeno samo 700.— din oziroma v skupnem znesku 900.000.— din, kar je za primerno obdaritev absolutno premalo. Za uspešno izvedbo te akcije se moramo zahvaliti tajniku DPO tov. Niki Jazbec in predsedniku konference OO ZS DO Peko tov. Borisu Jancu. Ob tej priliki se tov. Borisu Jancu, predsedniku IO konference OO ZS DO Peko zahvaljujemo za dolgoletno požrtvovalno delo v sindikatu, saj je bilo ob njegovem vodenju delo konference v zadnjih petih letih, dobro in uspešno. Enaka zahvala gre tudi vsem sindikalnim aktivistom. Pogled naprej Nov izvršni odbor konference je imel že svojo prvo sejo. Tekom januarja pa je predvidena še ena. Najpomembnejše stvari, ki bodo do izida »Čevljarja« obravnavane, so: — obravnava Letnega poslovnega sporazuma — sprememba prispevka iz sredstev OO za obisk sodelavca, ki boluje daljši čas — obravnava predloga SaS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka ter delitvi sredstev za OD in skupno porabo v Tovarni obutve Peko Tržič — obravnava socialne problematike in problematike družbenega standarda — obravnava OD v delovni organizaciji Peko ter nji- hova realna rast oziroma padanje v začetku letošnjega leta Najpomembnejše akcije, katere smo si zadali in nas čakajo v prvih treh mesecih so: — izvedba ankete med delavci, katera naj bi napr. vsebovala: kako so delavci zadovoljni z delovnimi pogoji, organizacijo proizvodnje in dela, OD, samoupravnim odločanjem; kako si predstavljajo delo sindikata, kaj naj bi delal — s konkretnimi predlogi; — mišljenje o organiziranem letovanju in organizirani rekreaciji med delom; — izvedba sindikalnih smučarskih tekmovanj, organizacija smučarskih tečajev in nastop na Šuštariadi — pomoč in sodelovanje pri izvedbi (poskusne) rekreacije med delom — kvalitetno delo, opravljeno v planiranih rokih — stalno spremljanje OD v delovni organizaciji — primerna izvedba obdaritve žena ob 8. marcu oziroma namensko koriščenje teh sredstev po željah žena — aktivno sodelovanje in spremljanje sprememb ob Podelitev knjižnih priznanj prevzel pa Miha Rožič. novi analitski oceni — izvedba aktivnosti pred kongresom ZS Slovenije (razprave, razstave, priznanja sindikalnim aktivistom in delavcem) — zaključevanje aktivno- sti v zvezi z volitvami v samoupravne organe in SIS ter družbeno-politične skupnosti — analizirati opravljeno anketo ter pristopiti k realizaciji želja in potreb delavcev Nova sindikalna vodstva in sindikalni aktivisti, ki smo prevzeli posamezne zadolžitve, se zahvaljujemo za zaupanje ter upamo, da bomo delo opravljali tako uspešno, kot naši predhodniki. VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V torek, 28. januarja smo izvolili nove člane samoupravnih organov za naslednje dvoletno mandatno obdobje. Prepričani smo, da smo izvolili take člane, ki bodo neutrudno delovali pri procesu nadaljnega razvoja in utrditve samoupravljanja. V predvolilni akciji smo poudarjali da je potrebno razvijati samoupravljanje v smeri utrjevanja neposrednega in posrednega upravljanja v delovnih sredinah. Volitve so potekale na lepo urejenih voliščih, volilne komisije so skrbno opravile svoje delo. Novoizvoljenim članom samoupravnih organov iskreno čestitamo. V________________________________________________✓ KAKO BOMO LETOS UVAŽALI? \_________________________________________________/ Vseh dogovorov na naslovno vprašanje še ni, nekaj temeljnih kamnov pa je bilo že pred Novim letom sprejetih v obliki zakonov v skupščini SFRJ. Novi sistem, ki ima že na začetku boleče krče, je podoben sistemu, ki je veljal pred desetimi leti in temelji na delitvi skupno ustvarjenih deviz na podlagi preteklega uvoza in delno tudi na podlagi kapacitet oziroma potreb ter povečanem oziroma zmanjšanem izvozu. Za strateške artikle so določeni kontingenti, to so točno določene vrednosti (včasih tudi količine) možnega uvoza, katere so razdeljene posameznim delovnim organizacijam. Za delovne organizacije bo tako zelo pomembno kateri materiali vse bodo kontingentirani in seveda kakšni bodo ti kontingenti po velikosti. Za vsako delovno organizacijo bo določen skupen obseg možnosti uvoza vseh ostalih materialov, ki je določen za letos na podlagi uvoza v letu 1984 in se imenuje pogojno prost uvoz, ker je pač pogojen s skupno višino. Uvoz po kontingentih in pogojno prost uvoz sta dve največji kategoriji režima uvoza, saj bosta predstavljala preko 90 % vseh artiklov. Za nekatere artikle pa bo uvoz prost, oziroma bo potrebno posebno dovoljenje. Ti dve kategoriji za našo delovno organizacijo skoraj ne prideta v poštev. Novi sistem je izvzel samo začasni uvoz in kooperacijo in dovoljujejo, da potekata kot sta doslej. To je za našo delovno organizacijo zelo pomembno, saj bomo več kot polovico svojih uvoznih potreb zadovoljili skozi dodelavo in kooperacijo. Strogo se prepoveduje preprodaja uvoženih materialov, kar praktično pomeni, da ne bo več deviznih udeležb dobaviteljem, ki smo jih običajno realizirali na ta način. Možno pa bo preko zvezne gospodarske zbornice prenašanje posameznih uvoznih pravic, seveda brez kakršnihkoli posebnih odškodnin. Težko že na začetku ocenjujemo novi sistem, vendar je že sedaj popolnoma jasno, da bo zahteval od nas na začetku mnogo več dela in prizadevanj, da se bodo kolesa strojev ko-likortoliko normalno vrtela. Zavedati pa se moramo, da brez truda vseh v Jugoslaviji za večji izvoz ne bomo izšli kot zmagovalci, iz sedanje prezadolženosti. Za našo delovno organizacijo kjer izvozimo kar dve tretjini izdelkov in smo za to proizvodnjo prisiljeni uvoziti več kot tretjino vseh materialov, si bomo morali izboriti take pogoje uvoza, ki bodo omogočali čimmanj moteno oskrbo proizvodnje. Božidar Meglič ANKETA V BLAGOVNICI MARIBOR Blagovnica v Mariboru predstavlja skupno s poslovalnicami Beograd II, Tržič — Deteljico in Zagrebom I pravo špico v prodaji v naši mreži. Poslovno leto 1985 je zaključila nadvse uspešno. Kljub temu, da je bila v februarju zaradi prenovitve zaprta, so prodali nad 100.000 parov obutve, kar je 6 % več kot prejšnje leto in za preko 40 starih milijard dinarjev po cenah brez prometnega davka, kar predstavlja indeks 185 v primerjavi s predhodnim letom. Nadvse pomemben pa je tudi podatek, da so v tem letu količinsko znižali zalogo za 40 % in po vrednosti ni presegla vrednosti iz leta 1984. Take rezultate je doseglo 24 redno zaposlenih delavcev, ki so v prodaji razporejeni v treh nadstropjih. Da so lahko s takim številom prodajalcev pokrili tako velike prodajne površine, kot jih ima ta blagovnica, so zaposleni razporejeni v dveh izmenah tako, da polovica prodajalcev dela v deljenem delovnem času, druga polovica pa samo popoldne. Ob taki razporeditvi so v popoldanskem času, ko je največ kupcev, na delu vsi prodajalci. Zelo zanimivo je v taki hiši ugotoviti, kaj vse se skriva za temi golimi podatki. Na pobudo same blagovnice smo pripravili anketo, ki je odgovorila na vprašanja o strokovni usposobljenosti, prijaznosti in hitrosti postrežbe prodajalcev te naše prodajalne. Namen ankete je bil ob ugotovitvi stanja, prilagoditi se željam kupcev. Anketa je bila opravljena v času od 5. do vključno 14. novembra, torej v času, ko je bil promet izredno dober in imajo rezultati ankete toliko večjo vrednost. Rezultat ankete v številkah izgleda takole: I. Kako ste bili postreženi na oddelku: 1. prijazno 1.755 anketiranih 93% 2. manj prijazno 79 anketiranih 4% 3. neprijazno 42 anketiranih 3% II. Ali ste bili ob nakupu: 1. strokovno postreženi 1.729 anketiranih 90% 2. nestrokovno postreženi 144 anketiranih 10% III. Ali ste bili dovolj hitro postreženi: 1. da 1.730 anketiranih 90% 2. ne 144 anketiranih 10% Zgornji podatki so zbirni za celotno hišo, posebej pa so bili ti podatki analizirani še po posameznih etažah oziroma za moški, ženski in otroški — razprodaj ni oddelek. Posebej je bila v tem času napravljena tudi analiza količinske in vrednostne prodaje, po oddelkih in prikaz količine in vrednosti prodaje na osebo v prodajalni. Poleg čistih odgovorov na zastavljena vprašanja, je večje število anketirancev dala razne pripombe kot na urejenost prodajalne, prodajalcev, založenost trgovine, vzdušja v trgovini, o zvestobi strank tej poslovalnici, da dobijo vse kar rabijo, pa do cen, ki so po mnenju precej anketiranih visoke, kvalitete, ki je v nekaterih primerih tudi vprašljiva in drugo. Vodja blagovnice Roman Rajzer, ki je napravil analizo ankete, govori o namenu in ugotovitvah iz ankete takole: »Glavni namen ankete je bil, dati našim kupcem možnost, da brez predsodkov izrazijo svoje mišljenje o odnosu in kvaliteti dela našega kolektiva, da bi na osnovi ugotovljenih napak lahko še izboljšali naš odnos in kvaliteto dela do kupcev. Anketa je potekala v mesecu najmočnejše jesensko-zimske prodaje, saj smo prodali 13.431 parov obutve, kar predstavlja količinski indeks 143 in vrednostno za 92.585.354 din (s prometnim davkom), indeks 255 v primerjavi z lanskim novembrom. Za takšno obdobje smo se odločili namerno, da bi zajeli čimveč kupcev in registrirali čimvečje število raznih pripomb (problemov), ki se pojavljajo ob gneči v naši prodajalni. Pot od surove kože do izdelanega čevlja je zelo dolga, saj poteka preko sveh tehnoloških procesov (predelava kože, izdelava obutve), ob tem sodeluje veliko število delavcev ter raznoraznih strokovnjakov ob dragi tehnologiji in prisotnostjo velikega števila rizikov, ki ogrožajo končni uspeh na tržišču. V omenjeno verigo se vključujemo kot zadnji, kljub temu pa opravljamo zelo pomembno fazo dela, saj spreminjamo blago v denar. Delo je lahko opravljeno zelo dobro ali zelo slabo. Če je opravljeno slabo, to pomeni, da smo izničili trud in delo ljudi, ki so sodelovali v procesu pred nami. Da bi o problemih te vrste razmišljali in si krepili našo zavest, je prispevala tudi anketa. Z rezultati ankete smo lahko zelo zadovoljni, saj je potrjen naš trud za čimboljše delo. Kljub velikemu številu pozitivnih odgovorov in laskavih pripomb pa ne smemo zanemariti negativnih odgovorov in kritičnih pripomb. Mislim, da se moramo med seboj še več dogovarjati, se še bolje organizirati in biti dovzetni do pripomb kupcev, ter do spreminjanja stanja, da bi bilo nezadovoljnih kupcev čim manj. V anketi je izraženih veliko pripomb, ki se nanašajo na kvaliteto, cene ter izbiro, zato bi bilo primerno, da v poletni sezoni ali jesenski izvedemo še eno anketo, ki bo odgovorila na ta vprašanja. Ugotovimo lahko tudi to, da smo se z izvedbo ankete zavestno izpostavili velikemu riziku; ni nam žal, saj smo bogatejši za veliko koristnih spoznanj.« Ugotovitev tov. Rajzer j a, da so se z izvedbo ankete zavestno izpsotavili velikemu riziku je točna. Za firmo, kakršna je Peko, pa je tak rezultat ankete pravzaprav nujen. Naša modna obutev mora kvalitetno zaključiti pretok skozi naše roke in najti pravega potrošnika. Bila bi zares velika škoda, da bi zadnji člen v verigi — prodajalec zatajil in bi vrgel slabo luč na vse njegove predhodnike. Na osnovi ankete v eni prodajalni še ne moremo delati splošnih zaključkov, vendar pa naj bi se s to anketo potrdilo mnenje, da je pri Peku postrežba prijazna, strokovna in hitra. Karel Zajc ZADAR NASE POSLOVALNICE novo otvoritev, oziroma razširitev prodajalne tudi v nadstropju. To bo prava mala blagovnica. S ponosom pove, da je predvsem od poslovodje odvisno, kako se zavzema za iskanje možnosti razširitve. Pavo ŠUŠKO poslovodja v poslovalnici Zadar je aktiven družbenopolitičen delavec v Zadru, 30 let pa sodeluje tudi v samoupravnih organih tozda Mreža in delovne organizacije. Na dan našega obiska se je vrnil z zasedanja delavskega sveta v tozdu Bu-dučnost. Povedal je, da so bili izredno lepo in toplo sprejeti ter da je bila Budučnost izreden gostitelj. Leta 1956 je dobil lokal strogem centru mesta na iz redno ugodni lokaciji prodajo. Res, da je bilo vsega skupaj 48 m2, toda za začetek je bilo dovolj. Kasneje je izkoristil vsako priložnost za povečanje prodajnih površin. Danes je to že velika, lepa prodajalna, v nadstropju pa sta že odkupljeni dve stanovanji. Prepričan je, da bo že v prihodnjem letu doživel V prodajalni Zadar so na -'idnem mestu obešena ìavodila v 22. točkah, ki so obvezna za vse zaposlene. 3. točka naprimer se glasi: Kupca je treba sprejeti na najlepši način in mu ponuditi tisto kar želi, ali kar bi mu najbolj odgovarjalo. 13. točka pa pravi: Vsak prodajalec je dolžan, da v prodajalni vzdržuje red in čistočo na svojem delovnem mestu in prodajalni kot celoti. ŠIBENIK Na najbolj razčlenjenem delu dalmatinske obale ob 9 km dolgi luki, ki je potopljeni del doline Krke, se dviga am-fiteatralno s pobočja treh gričev, okronanih s starimi trdnjavami, starodavni Šibenik. Nastal je v 10. stoletju in bil že zgodaj eno najvažnejših mest in pristanišč Dalmacije. Že v 14. stoletju je imel ladjedelnico in svoje brodovje, Šibeničan Jurjevič je bil mornar Kolumbove posadke na vožnji v Ameriko. Slavni stavbeniki in umetniki so okrasili mesto, da ga občudujejo turisti z vseh delov sveta. V poslovalnici Šibenik pred petdesetimi leti. »Trgovino imamo lepo, v lepem kraju smo doma. Delamo radi, mladi smo »lipi« in zadovoljni,« pravijo prodajalci v Šibeniku v značilnem dalmatinskem slogu. Veličastna katedrala spada med najlepše spomenike Jugoslavije. Danes Šibenik ni le važno pristanišče, ampak ima tudi močno industrijo. Poslovalnica Peko Šibenik bo letos slavila svojo petinpetdesetletnico. Ustanovljena je bila 20. novembra 1931. leta. Stoji na zaprtem platoju, obkroženim s starimi zgradbami, grajenimi iz dalmatinskega kamna. Zadnjo večjo adaptacijo je imela 1982. leta. Pet zaposlenih dela deljen delovni čas, ker v opoldanskem zatišju ni kupcev. CRIKVENICA Poslovalnica Crikvenica daje po letu dni, takrat je bila izvedena adaptacija, vtis, kot da so delavci delo pravkar končali. Obiskovalci trgovine so zadovoljni, pravita Mira Car in Željka Dornjak (desno). Željka je pred nedavnim postala verjetno naj mlajša poslovodkinja, zato se spoprijema še z začetnimi težavami. Kaže, pa, da jim bo kmalu kos. Lojze Stare NOV RAČUNALNIK — NOVE MOŽNOSTI V preurejenih prostorih (prvo nadstropje upravne stavbe) poteka montaža novega računalnika. Z njegovim obratovanjem se nam odpirajo nove možnosti obdelave podatkov. Peko se je že zgodaj, med prvimi na Gorenjskem, odločil, da bo pričel razvijati računalniško obdelavo podatkov. Že leta 1969 smo nabavili za tiste čase sodoben računalniški sistem, IBM 360/20. Na tem prvem računalniškem sistemu smo v nekaj naslednjih letih razvili večino, za tiste čase standardnih računalniških obdelav. Obdelovali smo obračun osebnih dohodkov, fakturiranje, stanje skladišč materiala in gotovih izdelkov, vodenje stanja v poslovalnicah z raznimi prodajnimi statistikami itd. V nekaj letih je računalnik postal premajhen. Deloval je takorekoč noč in dan. Treba je bilo misliti na povečanje kapacitet računalniške opreme. Obenem pa so se v tem času, ko je prvi računalnik postajal premajhen (okoli leta 1975) začeli v svetu uveljavljati povsem novi načini avtomatske obdelave podatkov. Namesto, da prinašamo dokumente v ERS, kjer jih zajamemo na neki medij (npr. na luknjane kartice) razpostavimo po delovni organizaciji terminale (aparature z zaslonom in tipkarico), ki so s kabli povezani z računalnikom. Podatke pa potem preko terminala vnašamo v računalnik, oziroma jih obratno lahko iz računalnika na terminalski zaslon tudi pokličemo. Tak vnos podatkov (na mestu, kjer podatki nastanejo — npr. v skladišču), ki je hitrejši in točnejši od klasičnega, se je v zadnjih letih v svetu pa tudi pri nas že dodobra uveljavil. Ker je bilo že takrat za uvoz nove računalniške opreme zelo težko dobiti potrebna dovoljenja, se je Peko odločil, da nabavi rabljen računalnik, ki ga nam je ponudila Iskra iz Kranja. To je sedanji stari računalnik IBM 360/25, ki je bil v Peku instaliran leta 1979. Imel je večje zmogljivosti od prvega, tehnično pa že precej zastarel in ni omogočal sodobnejšega razvoja obdelav s terminali. Skratka, s to nabavo smo rešili največje vprašanje zmogljivosti opreme, nismo pa si zagotovili možnosti bistvenega kakovostnega razvoja obdelav. Zato smo se že takrat odločili, da je to pač izhod v sili, moramo pa takoj pričeti s prizadevanji za nabavo novega, sodobnega računalnika. S tem se je začelo petletno obdobje prizadevanj za pridobitev dovoljenj za uvoz novega računalnika. Enkrat ali dvakrat je že vse kazalo da nam bo uspelo potrebna dovoljenja za uvoz dobiti, pa so prizadevanja zaradi administrativnih ovir padla v vodo. Končno smo v letu 1985 le uspeli pridobiti potrebno soglasje in konec novembra lansko leto je nova računalniška oprema prispela v Peko. Medtem ko smo s staro, sedaj že zelo iztrošeno računalniško opremo, ki je delovala v treh izmenah, le s težavo obdelovali prevzeta področja. Nabavili smo sodoben poslovni računalniški sistem IBM 4361, ki nam bo omogočil razviti nove obdelave podatkov oziroma posodobiti obstoječa na višjo kakovostno stopnjo. Sestava in zmogljivosti kupljenega računalniškega sistema IBM 4361 so naslednja: — centralna enota (računalnik v ožjem pomenu besede) z 8 milijoni mest spomina (8 MB), — 6 diskovnih enot (zunanji spomin) s skupno kapaciteto 4,4 milijarde znakov (4,4 GB), — printer s hitrostjo pisanja 1200 vrstic na minuto, — tri enote z magnetnimi trakovi, — dve konzolni enoti za krmiljenje računalniškega sistema. Našteta računalniška oprema je stala 560.000 $, dobavitelj IBM sam je za 80 % zneska odobril 4-letni kredit. Poleg te računalniške opreme pa bo treba postopno nabavljati še terminalsko opremo. Obenem z IBM opremo nam je Iskra Delta iz Ljubljane dobavila 12 terminalov, ki pa so v tem času še v postopku montaže. V nekaj letih računamo, da bomo v Peku potrebovali kakih 60 terminalov. Nova računalniška oprema je instalirana v prvem nadstropju upravne stavbe. Odločitev, da se ERS preseli iz sedanje zgradbe v druge prostore, je bila sprejeta največ iz varnostnih razlogov. Stara stavba ima namreč še lesene strope, kar pomeni večjo nevarnost nastanka požara in s tem ogrožanje drage opreme. Nove prostore, kjer je ta čas že montiran nov računalnik, je bilo seveda treba preurediti, montirati klima napravo, izdelati dvojni pod, urediti električne in druge instalacije itd. Ta dela so bila izvedena v novembru in v začetku decembra lansko leto. Konec decembra se je v nove prostore preselil tudi razvojni del ERS, preostali oddelki, ki so v tem času še operativno povezani z delom na starem računalniku, pa se bodo preselili v nove prostore letos poleti, ko bomo predvidena dela na starem računalniku opustili. (se nadaljuje) NIKAKRŠNIH UKREPOV Uredništvo — beri urednica — Čevljarja nam je v skromni novoletni številki našega glasila razodela želje, kaj vse bi bilo dobro, da bi se znašlo v prvi letošnji številki. Močno tudi upa, da se ji bodo želje izpolnile in da Čevljar v bodoče ne bo več tako »skromen«. Mi ostali pa pričakujemo tudi pismena opozorila, na osnovi katerih bi se potem dopisniki in nedo-pisniki oglasili s prispevki, ampak predvsem se pa menda vsi skupaj bojimo kakšnih posebnih ukrepov. V negotovosti je neprijetno živeti, zato bi bilo dobro, da bi zvedeli za te posebne ukrepe. Sem občasni dopisnik v naše interno glasilo in ga pozorno spremljam tudi kot bivši član uredniškega odbora. Mnenja sem, da bi v dopisovanju morala dati vzgled sama urednica. Občasno je prisotna na kakem sestanku v tovarni ali prireditvi, vendar o tem potem nič ne zvemo. Kot urednik takega lista bi morala s svojimi članki dajati iztočnice za članke, ki bi bili potem sami po sebi potrebni, oziroma ve se približno, kako se glasilo lahko napravi zanimivo. Verjetno delim mnenje z mnogimi, da je naš Čevljar preveč antialko-holično, športno in šolsko obarvan, o pravih dogajanjih, ki nas zanimajo, pa več ali manj ne govori, s tem pa se krepi način obveščanja iz ust do ust. Prepričan sem, da bo ob drugačnem pristopu k delu v glasilu, prispevkov dovolj in da bo naš Čevljar kvaliteten brez zagroženih posebnih ukrepov. Zajc Karel Nič bojazni in negotovosti zaradi kakšnih posebnih ukrepov, saj živimo v času, ko ukrepe le obetamo. Sicer pa je bilo s tem mišljeno to, kar že nekaj časa izvajamo, to je, da naročimo članek na posebnem obrazcu. O športni, antialkoholičarski in šolski obarvanosti Čevljarja pa tako: Objavimo vse prispele prispevke (razen šolskih), ki pridejo v uredništvo (zato tudi gornjega članka ne bi bilo treba pisati v kopiji in ga poslati na več naslovov). Verjetno je težko govoriti o deljenju mnenja z mnogimi. Naša omarica za predloge in vprašanja je ponavadi prazna, informativnih dni ne ponavljamo več, ker ni bilo vprašanj. Čevljar naj bi ne bil samo obveščevalec o preteklih dogodkih in dogajanjih, ampak naj bi imel pogled tudi v dogajanje pred nami. Ni prav, da več kot tri četrtine časopisa pripravi urednik, zato stalne prošnje za zanimive prispevke, oziroma članke, ki bi predstavili stanje tako, kot je, ne le tako imenovano »samohvalo.« Tudi tokrat se je potrdil znani pregovor, da od ostre graje in kritike ni koristi, ker grajani stopi le v protinapad. Za tovariško sodelovanje sem prosila. Prihodnjo številko Čevljarja mi bodo pomagali sestaviti delavci iz TOZD-a Poliuretan. Bomo videli, kaj bo zanimalo njih? Urednica NAGRADNA KRIŽANKA UNIVERZITETNI USTNI IZPIT V OBLIKI POGOVORA AflER.TV 5ERIJA 5TEPYJEM 5AVALAS0^ JUHA ? DBAR1E-I41MATES0M PLAKAT, LETAK OBA ZA PREJO GORA NAD NOVO Q0RIC0 IME WEH CELIN VRTNA DIŠAVNICA IN ZRÜMBA OLIVER TWIST VIHAR HELPING POUGA DEL PODVOZJA PRI AVTU JAP0II5KE [(MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI ÜS, MESTO ROMEA IN JULIJE KVALITET- NOST, KAK0V05T LEVI PRI TOKVOLQE IME PEVKE AMBRO? ZAVIJANJE l; IZDELKOV GRS MUZA .JUBEZEN-5KEGA PESNIŠTVA starogrS. PESNIK, DIDAKTIK K05 PESKA WMM. TRAVA DRUGE KOŠNJE SOLO PESEM PORTUGALSKO MESTO, ANTIČNA EBORA REKA V INNSBRUCKU IME POLITIKA HRUSTOVA NEPO- KLICNI ŠPORTNIKI TAK5A ZA CESTO IÖLÖL HLADETINA VLADARSKI NA5L0V V TUNIZIJI SILHUETA SENCA DEDEK-V DALMACIJI D JUTRANJA!sekretar MINATTI IM A LATINSKI VEZNIK LUKA V ALŽIRIJI N .ZRASTEK NAPLAVI POMRZ- NJEN 5NEC, ror 5TAR0EGIF CANSKI bOU.PTAH im DOLNIČAR PREBIVALEC TIROLSKE POTOPITEV jAji Iti ALBREHT ANDREJ MARINC UU5A TOME PRAVOSLAVNA NABOŽNA SLIK? GORANA NOTRANJ- SKEM SL........ .HEROJ 'PETER... ■SKALA?) LUKA V IZRAELU 'OKROGLA VISEČA PHOT -GLASBILO Za zadnjo križanko smo dobili 65 rešitev. Izžrebal jih je Anton TEROPŠIČ iz vratarnice v Poliuretanu. Nagrade pa je razdelil takole: 200 din - MATJAŽ TOMAŽIČ — 521 150 din - ALBINA BALENTIN — upokojenka 100 din — MARIJA ŠAVS — upokojenka 70 din - MAJDA RIBIČ - 512/5 70 din - CIRILA MEGLIČ - 510 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 14. februarja 1986. Ob smrti drage mame KRISTINE NIDORFER se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda Mreža — centrala za izražena sožalja, sindiaktu za venec, kolektivu prodajalne Peko Ljutomer za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Alojz Nidorfer ZAHVALE Ob boleči smrti mojega dragega očeta TOMAŽA DOBRETA se iskreno zahvaljujem vsem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sodelavkam šivalnice 512/III, reparature in reklamacijske delavnice za denarno pomoč žalujoča Adela Golmajer Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JOŽETA GORIČANA se iskreno zahvaljujem splošnemu sektorju in projektivnemu biroju za podarjeno cvetje, bratom Zupan za zapete ža-lostinke in vsem, ki ste tako nesebično sočustvovali z mano ter ga pospremili na njegovi zadnji poti žalujoča hči Mira Tepina Ob izgubi dragega očeta ANTONA PIŠKURJA se sodelavkam in sodelavcem iz ERS iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Kristina Golmajer Ob smrti mojega očeta FILIPA NOVAKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz splošnega sektorja za izrečena sožalja in denarno pomoč. sin Ferdo z družino Sodelavkam v oddelku 512/2 se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Vsem želim srečno in uspešno leto 1986 z mnogimi delovnimi uspehi. Ivanka Perko KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Pogoj za uspešno rehabilitacijo zdravljenja alkoholika je sodelovanje in delo v klubu. Povedali smo že, da je bila 4. redna letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Peko žč novembra. Nekaj članov kluba je praznovalo peto obletnico abstinence, kar pomeni, da so z aktivnim sodelovanjem v klubu dosegli uspešen potek rehabilitacije. Ta se kaže predvsem na področju družinskih in prijateljskih odnosov, poklicnega izpopolnjevanja ter kulturne in telesne bogatitve. Prav na področju družinskih odnosov so dosegli velike izboljšave z družinsko uro na kateri vsaka družina poroča o svojih problemih, doživljajih, napredku. Za kulturno bogatitev so brali knjige leposlovne in zdravstvene vsebine ter tako sprejeli veliko novih spoznanj SREČANJE UPOKOJENCEV Veseli smo, da je upokojencem Peko omogočil srečanje ob koncu leta. Tako imamo več možnosti, da se lažje pogovorimo in obujamo spomine na čase, ko smo bili še aktivni člani kolektiva. Na začetku srečanja nam je v pozdravnem govoru direktor tovariš Grašič nanizal vrsto stvari, ki nas zanimajo, predvsem kako tovarna posluje v teh težkih časih. V letu 1985 so naredili štiri milijone parov čevljev kar pomeni štirinajst odstotkov večjo proizvodnjo. Trudijo se, da bi se kvaliteta še izboljšala, v planih pa imajo nabavo novih strojev itd. Pri 5.300 zaposlenih jim bo to gotovo uspelo z združenimi močmi pod pametnim in skrbnim vodstvom. Zatem so člani pevskega zbora Peko, kateremu gre vse priznanje, popestrili srečanje z izvajanjem umetnih in narodnih pesmi. Lepe melodije je zapel tudi kvintet bratov Zupan. Poleg njih nam je s svojim žametnim glasom zapel lepe pesmi tudi Stane Mancini. Ob zaključku smo prejeli darilo ter ob zakuski skupaj s pevci zapeli še nekaj pesmi in si zaželeli srečno, zdravo novo leto 1986. Na koncu bi se rada zahvalila v imenu vseh upokojencev za lepo dopoldansko srečanje s spoznanjem, da nismo pozabljeni. Lepa hvala, vsem v kolektivu pa želimo veliko uspehov, sreče in zdravja. Štefka Pogačar ZAHVALE Ob odhodu v pokoj se sodelavkam iz šivalnice 512/3 iskreno zahvaljujem za šopek in darilo, ki mi bo drag spomin. Vsem želim v prihodnosti še veliko delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva. Francka Jarc in znanj, ki v življenju velikokrat koristijo. Poleg branja so obiskovali tudi nekaj gledaliških predstav. Tudi športna dejavnost ni zanemarljiva. Brez nje bi si težko predstavljali uspešno rehabilitacijo, ki je za zdravljenega alkoholika zelo pomembna. Člani so se skupaj s svojci sankali, kegljali, hodili v hribe (Kriška gora, Javornik, Dobrča) organizirali piknike v naravi. Skupščini KZA Peko so prisostvovali tudi predstavniki klubov: Zlato polje, Kranj-Center, Vodovodni stolp, Donat Radovljica, Železniki, Iskra Kranj ter predstavnik institucij ki se ukvarjajo s problemi alkoholizma. Vsi so si bili edini, da je delo kluba pestro in raznoliko ter naj bi se tako tudi nadaljevalo. Pri sprejemanju programa za prihodnje so s predlogi sodelovali vsi člani kluba. Program bodo spet izpolnjevale družinske ure, pogovori o dogajanjih in doživetjih, obnove člankov iz revij, obnove knjig ter obiski kulturnih prireditev. Posebna novost v programu je Cooperjev test, kjer bodo izmerili telesno zmogljivost. Pri vsem tem ne bo manjkalo pohodov in piknikov v naravi kjer se člani in svojci prijetno zabavajo in nabirajo novih moči za nadaljnje delo. NOVOLETNE ČESTITKE Novoletne čestitke so nam poslali: Peter Plajbes vojak iz Maribora Drago Gušter vojak iz Kičeva Refik Sirovica vojak iz Paračina Igor Strajnar vojak iz Raške Bojan Mesarek vojak iz Postojne Iztok Toporiš vojak iz Somborja Marija Pjevčevič upokojenka iz Podljubelja in Jakob Dragoš upokojenec iz Sevnice. Vsem hvala za lepe želje in poslane čestitke. Da bi bilo leto 1986 za vse srečno, uspešno in zdravo. Urednica SPORT — REKREACIJA Sankanje V Železni Kapli na Avstrijskem, je bilo Mednarodno sankaško tekmovanje z navadnimi sanmi. Iz naše delovne organizacije so se tekmovanja udeležili sodelavci iz Orodjarne; Rudi Veršnik, Anton in Vinko Kokalj. V kategoriji članov je zmagal Vinko Kokalj pred Antonom Kokaljem, Rudi Veršnik pa je bil zmagovalec v kategoriji starejših članov. Za dosežen uspeh jim iskreno čestitamo! Matevž Jenkole \*)V vcv\o io. Vq-4o Sodelavkam iz oddelka 512/2 se ob odhodu po dolgoletnem skupnem delu iskreno zahvaljujem za prekrasna darila. Ob odhodu želim vsem še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija Hafner Sodelavkam in sodelavcem iz biroja in Mreže se iskreno zahvaljujem za darilo in prisrčno slovo ob odhodu v pokoj. Ivo Otorepec \ev- V CX vv\ m Y^Avv j' o'oWc.o ipo-bVovv^V, 'Oč£v\'\ -,VN %.'o- vowAu, 0.4>. V.oV>A oòore&o-- VifAe. NAŠI PETDESETLETNIKI V imenu upokojencev Peka se iskreno zahvaljujem za lepo povabilo in darilo za Novo leto 1986. Vse upokojenke smo izredno zadovoljne, da se nas še vedno spominjate in nas vsako leto povabite v svoj o.sredino. Še enkrat vam naj lepša hvala. Želimo vam še v nadalje mnogo uspehov. Ak S prisrčnimi pozdravi upokojence)/' Minka Koprivnik © 4t> MIRA HRIBAR — zarisovanje po modelu v šivalnici 512/3 MARTA DERLINK delku 521 MARIJA HAFNAR — nalikanje vmesne podloge ali ojačil v šivalnici 512/2 GABRIJELA PRAPROTNIK ga usnja v oddelku 512 ISKRENO ČESTITAMO! V- * 1 O vlepljenje vseh stelk v od- sekanje umetne- LET01985 V ŠTEVILKAH V letu 1985 smo izdelali 4.454.714 parov obutve od tega v tozdu Obutev 2.726.260 parov in 1.728.454 v tozdu Budučnost. Šivalnice so izdelale 4.064.653 parov zgornjih delov. Lani smo zaposlili 362 novih delavcev, tako da nas je bilo ob zaključku leta 5.448. Kar velik kolektiv mar ne? Skupno smo izvozili 2.704.835 parov obutve od tega na zahod 1.956.000 parov in na vzhod 748.435 parov. V domačih prodajalnah smo prodali 3.776.200 parov, 225.880 pa v prodaji na debelo. Investirali smo na osnovi sprejetih planov. V tozdu Obutev je bilo največ vlaganj v novi obrat Ormož. V Trbovljah je bila zaključena investicija razširitve kapacitet, oziroma dozidave. V decembru smo praznovali 35. obletnico samoupravljanja, štipendije je prejemalo 124 štipendistov, ob delu pa se je izobraževalo 57 delavcev. V počitniških prikolicah je letovalo 253 družin naših delavcev. 6 % od bruto osebnega dohodka smo namenjali za reševanje stanovanjske problematike. Tako je bilo lani dodeljenih 16 družbenih stanovanj (dva v Benediktu in eden v Ormožu), 31 prosilcev je dobilo posojila za individualno gradnjo, 27 za dograditve in adaptacije, 7 za nakup starih stanovanj in 2 prosilca za nakup novih stanovanj v bloku. Izredno živahno je bilo na športnem področju. Naši športniki se udeležujejo vseh športnih tekmovanj v občini, naša je bila zmaga na Suštariadi in Usnjariadi. In kako so izgledale naše izplačilne kuverte? Povprečni osebni dohodek v decembru lani je znašal 65.920.— dinarjev. RAZSTAVE V predkongresni aktivnosti bodo organizirane razstave slik in ročnih del delavcev Peka. Sindikat predlaga, da bi bila razstava v recepciji za tozde v Tržiču, prav tako pa tudi v Trbovljah, Benediktu, Ormožu in Ludbregu. PROGRAMIRANA REKREACIJA Pri preventivnih zdravniških pregledih ugotavljajo vse večjo obolevnost in invalidnost, ki nastaja zaradi prisilne drže. Telo je enostransko obremenjeno, posebno nekatere mišice in sklepi. Ker se to ponavlja d^n za dnem, leto za letom, nastajajo bolezni gibal. Pri takilj delih je zato potreben AKTIVNI ODMOR, to je izvajanje telesnih vaj. Da bi bilo kar najmanj takih obolenj, se sindikat zavzema za uvedbo PROGRAMIRANE TELOVADBE med delovnim časom, predvsem v šivalnicah. Predlog je tu, o uvedbi pa bo tekla beseda na zborih delavcev. POVEČANI ZNESEK Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je sprejel sklep, da se poviša znesek za obisk bolnega sodelavca na 2.000 dinarjev. Bolnega sodelavca se obišče po mesecu dni bolniškega staleža. POLETNI ČAS Uradni list SFRJ je v številki 65/85 objavil, da se v letu 1986 začne poletni čas 30. marca ob 2. uri (ure se pomaknejo za eno uro naprej) in preneha 28. septembra ob 3. uri tako, da se ura pomakne za eno uro nazaj. PRIREDITEV ZA PEVSKE SLADOKUSCE V organizaciji Turističnega društva Tržič in pod pokroviteljstvom naše tovarne je bil prirejen 20. decembra v dvorani osnove šole Heroja Bračiča koncert moškega komornega zbora Svobode iz Ormoža, našega mešanega zbora in kvinteta bratov Zupan. Kvaliteta petja kvinteta Zupan in našega zbora, nam je dobro poznana in še enkrat so imeli svoj dan — lepo jih je bilo poslušati. Poseben pevski užitek pa so pripravili pevci moškega komornega zbora Svoboda. Pesmi, ki so jih zapeli, so bile izbrane tako, da so se lahko prikazali v vsej kvaliteti in lepoti glasov. Tako številnega moškega zbora nimamo ravno pogosto priliko poslušati in zato je bila za nas ljubitelje petja to res prava poslastica. Vso prireditev je povezovala zelo prijetna in duhovita gostja iz Ormoža. Kljub temu, da je bila uradna prireditev zamišljena kot začetek kulturnega sodelovanja med Tržičem in Ormožem, je imela prireditev le prizvok sodelovanja Peka in Ormoža. Prav škoda je, da v tovarni nismo malo bolj poudarili namen in pomen prireditve in gostovanja Ormožanov, saj bi bila verjetno dvorana bolj polna, kot je na žalost bila. Zajc Karel Naključje je hotelo, da so bile istega dne v Tržiču tri večje prireditve treh organizatorjev. V dvorani TVD Partizan je nastopal ansambel AGROPOP, v kinodvorani pa je bil gledališki abonma. Prireditelji so pozabili drug na drugega, zato ni čudno da je bila udeležba skromna. ŠUŠTAR I AD A Tradicionalno prvenstvo usnjarjev, čevljarjev in gumar-jev v veleslalomu »ŠUŠTARIADA« bo 15. februarja na Kopah. Organizacijo letošnje prireditve je prevzela tovarna usnja Slovenj Gradec. Izbirno tekmovanje za udeležbo na »Suštariadi« je bilo sindikalno prvenstvo v nedeljo 2. marca na Zelenici. PRIZNANJA ŠPORTNIKOM Občinska telesnokulturna skupnost je ob koncu minulega leta podelila zaslužnim športnim delavcem in vrhunskim športnikom Bloudkove značke in priznanja. Janez KALIŠNIK je dobil zlato Bloudkovo značko, Janez MUZIK in Anton MEGLIČ pa bronasto. Priznanja pa so dobili: Filip BENCE, Lidija AMBROŽ in Jože BOHINC. Ob 30-letnici delovanja beljaškega športnega društva ASKO so podelili nekaterim znanim gorenjskim športnim delavcem zlate značke. Najvišje priznanje športnega društva iz Beljaka je dobil tudi Janez KALIŠNIK. Dobitnikom priznanj in značk čestitamo! ( \ Vera Umek, naša sodelavka iz splošnega sektorja je izvoljena za predsednico občinskega sindikalnega sveta Tržič. Tako odločitev so sprejeli delegati osnovnih organizacij sindikata na letni skupščini Občinskega sindikalnega sveta. Na skupščini so potrdili tudi predlagane delegate za 11. kongres ZSS, ki bo 21. in 22. marca 1986 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Iz naše delovne organizacije je delegat Boris Janc. V_____________________________________________z Predsednica skupnega delavskega sveta Lija Rozman je pred slavnostnim zasedanjem ob 35. obletnici samoupravljanja dobila brzojavko, s katero je dobitnikom priznanj čestital predsednik delavskega sveta tozda Mreža RANKO KOSTIĆ. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.