ftev. 194. 0 UnDUonl. v torek, dne 25. ovsusfo 1908. leto xxxoi. Velja po pošti: i« celo leto naprej K 26'— pol leta „ „ 13-— rta ?etrt leta „ „ 6-50 en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: sa celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ U-20 četrt leta „ „ 5 60 en mesec „ „ loo As poSllj. na dom 20 h na mesec. ^jamezne Stev, 10 h, »JrcdniŠtVO ie v kopitarje viti ulicah $t. 2 (vhod tez --dvorlJie nad tiskarno). — R&kopisi s> it vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74, Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzcmSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■---Vsprejema naročnino, inserate Its reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. ~*C . Zborovanje slovenskega Katoliškega narodnega dijaštva v Gorici. V soboto ob 7Vi uri so se zbrali zbo- ; rovavci na vrtu hotela »Central«, odkoder | so v vrstah odkorakali k sveti maši, ki jo je v cerkvi sv. Ignacija daroval preč. gospod kanonik Wolf. Med sveto mašo je pel | dijaški zbor pod vodstvom tov. Juvana. o sveti maši so zopet odkorakali v »Central«, nakar se je istotam pričelo dijaško zborovanje. Tov. Cesnik pozdravi navzoče somišljenike, srednješolce in visokošolce, bogo- ' slovce in starejšine »Zarje« in »Danice«, I gdč. učiteljice, ki so se v lepem številu j odzvale vabilu, in vse cenjene goste. Nato se soglasno izvoli sledeči odbor: predsednik tov. Iz. Modic, podpredsedniki cand. iur. Schaubach s Koroškega, teolog Remec i z Goriškega, abit. Rueh iz Novega mesta; j zapisnikarjem so bili izvoljeni abit. Mozetič, koroški bogosiovec Kocli, za Kranjsko tov. pliil. Mazovec in teolog Snoj. Tovariš predsednik da besedo goriškemu bogoslovcu Rustju, ki govori o »Katolicizmu in modernizmu«. Zadnja desetletja je morala katoliška cerkev prestati mnogo bojev, odbiti brez števila zunanjih napadov. Ti ji niso škodovali, dokler se ni v najnovejšem času pojavil upor v cerkvi sami, ki bi kmalu postal osode-poln. Vstali so modernisti, ki so si postavili za cilj moderniziranje vere. Bližnja vzroka tega novega pojava sta po en-cikliki »Pascendi« napuh in stremljenje po novotariji, daljni vzrok nevednost in za-metavanje sholastične filozofije. Predvsem je napačen temelj, na katerem se snuje vse modernistiško gibanje, napačna je filozofija modernistov. Ta ima pozitivno in negativno stran. Negativna | stran se javlja v agnosticizmu; modernisti namreč trdijo, da je predmet spoznavanju edino to, kar doznamo s čuti — kar je preko čutov, spada v področje vere in se ne da spoznati, temveč se mora slepo verjeti. Trdijo dalje, da ni nič, kar bi nas po zunanje vodilo k Bogu. Zato iščejo Boga v človeku samem, in to je pozitivna stran modernizma. V človeku se javlja neka potreba po božanstvu, zadoščenje tej potrebi je v veri, ki je podlaga vsake religije. To je imanenca življenja, iz katere sledi razvoj religiozne zavesti. Iz napačne filozofije slede logično vse druge zmote, tako o postanku cerkve, o kultu, o zakramentih, ki so jim simboli s sugestivno močjo. V filozofiji modernistov je polno nasprotstev: agnosticizem je prvi korak k ateizmu, simbolizem vodi v pan-teizem in imanentizem vodi v morje pogube. Modernistu je vsaka vera enako dobra, zato njih načelo: vsem veram enako vrednost. Zgodovinska kritika je osnovana na temeljnih načelih modernizma ter je na- j merila bojno kopje nasproti božanstvu Je- i zusa Kristusa. Kristus kot Bog je predmet j vere, veda gleda v Kristusu le človeka, i Kritiziranje postanka knjig in njih vsebine : ie mnogokrat nasprotno znanstvenim re- I zultatom. Zastopnikov takega modernizma na j Slovenskem ni, pač pa silijo dandanes na ; površje časopisi in knjige, v katerih se ka- j že nekaj podobnega modernističnemu I stremljenju. Svobodomiselno časopisje je ; prepojeno s panteističnimi nazori, in na- j rodni radikalci skušajo modernistiške j zmote v poljudni obliki razširiti med ljud- j stvo. Tudi to se lahko v nekem oziru ime- j nuje modernizem. Debate so se udeležili hogoslovec Remec, g. dr. Srebrnič, ki je v boju proti mo- dernistom zlasti povdarjal važnost sholastične filozofije, in g. župnik Kosec. Druga točka programa je referat tov. Malneriča: »Znanstvena organizacija med Slovenci«. Tudi za Slovence je prišel čas, povzdigniti znanstveno organizacijo. Do najnovejšega časa se ni o tem mnogo razpravljalo. Dne 14. maja 1. 1. pa se je v Ljubljani pod predsedstvom dr. ilešiča posvetovalo o tem predmetu več gospodov, ki se že dolgo pečajo z znanstvom. Zastopana je bila po svojih članih tudi Leonova družba. Zgodovina znanstvenega delovanja med Slovenci se da razdeliti v štiri večje dobe. Prva doba sega od 13. do konca 17. stoletja, druga od leta 1693, ko se je ustanovila »akademija delavnih mož«, do konca delovanja te akademije (okoli leta 1800), tretja od leta 1800 do 1864, in četrta od leta 1864 do sedaj. Izobraženstvo najstarejše dobe so bili duhovniki, ki so se izobraževali v tujini in doma. Mnogo Slovencev je obiskovalo padovansko univerzo, zato se je gojiia skoro izključno bogoslovna veda. Pač pa so bili mnogi Slovenci člani znanstvenih organizacij v tujini, zlasti v Italiji, kjer so se ustanavljale znanstvene akademije. Pozneje so se izobraževali Slovenci tudi v Tubingi. Leta 1693 se je v stoletni spomin zmage pri Sisku ustanovila v Ljubljani »Aca-demia operosoruin«, ki je leta 1701 stopila v javnost. Predsedoval ji je prost Prešeren. Društveni simbol je bila čebelica. Jezuitje niso bili člani odbora, zato je društvo leta 1725 zaspalo. Sele leta 1762 se je znanstveno delo zopet poživilo, ko se je ustanovila javna poljedelska šola in kmetijska družba. Jožef II. je razpustil modroslovno fakulteto v Ljubljani, na kateri se je poučevalo slovenski. Sele na opetovano prošnjo se je leta 1788 zopet ustanovila filozofska in 1791 bogoslovna fakulteta. »Academia operosorum« je zopet oživela. Po letu 1800 so se začeli znanstveniki zbirati okrog barona Žige Cojza. V tej dobi se je začela slovenščina poganjati za svoje pravice in je zmagala leta 1848. Ko je izginila moreča cenzura, se je začelo tudi po društvih organizirano življenje. »Novice« so odprle predale znanstvenim spisom. Ustanovilo se je »Zgodovinsko društvo za Kranjsko« z nemškim izvestjem (1849). Začela se je za znanstvo nova doba, srečnejša kot kedaj. Znanstveniki so se zbirali večinoma krog »Novic«. Zadnja doba se pričenja leta 1864 z ustanovitvijo »Slovenske Matice«. Med Hrvati je tedaj deloval Strossmayer, po čegar iniciativi se je leta 1875 ustanovila »Jugoslovanska akademija znanosti«. Mi nismo imeli mecenov, zato smo zaostali. 1865 se je ustanovilo »Muzejsko društvo za Kranjsko«. Kmalu so pričele izhajati periodične revije za leposlovje in znanstvo. Za posamne stroke znanstva so izhajali razni časopisi: »Izvestje muzejskega društva«, »Slovenski pravnik«, »Naši zapiski«, »Voditelj v bogoslovnih vedah«, »Casapis za zgodovino in narodopisje« itd. Iz knjižnice kmetijskega društva je nastala licealna knjižnica. Leta 1895 se je ustanovila »Leonova družba«, ki šteje med svojimi člani lepo število znanstvenikov prve vrste. Ta izdaja od leta 1897 znanstveno revijo »Katoliški obzornik«, sedaj Čas«. Naši znanstveniki so tudi sotrud-niki nemških znanstvenih organizacij. V Slovencih tiči torej velika znanstvena sila, samo treba je, da se ta sila zbere. Želimo si slovenskega vseučilišča, zato treba organizirati znanost. V to svrho si želimo mecenov, država pa naj podpira knjižnice. Med našim dijaštvom še ni znanstvene organizacije, zato naj se v vsakem društvu ustanovi poseben odsek za znanstveno delo. Nikakor pa ne smemo prezreti, da smo katoliki. Znanstvo je ena največjih kulturnih sil, zato se vstopimo v krog katoliških znanstvenikov. Naš čili bodi poleg slovenskega vseučilišča tudi ustanovitev slovenske znanstvene akade-i mije. Pri tem naj nas vodi geslo: ln neces-| sariis unitas, in dubiis libertas, in omni-bus caritas. Za sklep stavi govornik štiri resolucije, ki se sprejmejo v naslednji obliki: 1. Slovensko katoliško narodno dija-štvo, zbrano na zborovanju v Gorici dne 22. avgusta 1908, sklene skrbeti za to, da se ustanovi v vsakem izmed njih društev znanstveni odsek, ki vodi vse znanstveno delovanje v društvu. 2. Na vseučiliških knjižnicah zahte-vajmo katoliških in slovanskih znanstvenih del. 3^ Slovensko katoliško narodno dija-štvo želi, da se osnuje centralni odbor, v katerem bi bile po možnosti zastopane vse slovanske znanstvene organizacije. 4. Slovensko katoliško narodno dija-I štvo poživlja slovenske ljudske zastopni-| ke, da izposlujejo od države gmotnih pod-j por za gojitev znanstva med Slovenci. (Dalje prihodnjič.) Brzojavke. Toblach: Zalibog zadržati osebno se udeležiti. V duhu z Vami! Živela ka-i toliško - slovenska akademična mladež, j jamstvo pravega napredka slovenskega ljudstva! Dr. Šusteršič. Ljubljana: Vsakega resnicoljuba srčno veseli Vaš sestanek. Na Vas gleda narod in upa. da mu Vi ohranite in obranite edino pravo krščansko kulturo. Jeglič, škof. Čedad (Benečija): Hvala za važno vabilo. Sestanek v Gorici omogoči bratski dohod. Ognjevito naprej z Bogom za narod! Beneški Slovenci. Dobrlavas (Koroško): Zalibog z boleznijo zadržan. Hrabroslovenske pozdrave ! Franjo Wastel. Dobrlavas (Koroško): Akademija ' slovenskih bogoslovcev celovških želi ve-I liko uspehov. (Podpis nečitljiv.) Kraljeviča: Naši akademični mladini, našemu ponosu in naši nadi prijateljski pozdrav. Dr. Brejc. Suš a k: Slovensko nadebudno mladež, koja oduševljava za verske in narodne ideale, najsrčneje pozdravljava vračajoča se iz Lurda. Goreč, Janko. Straža (Dolenjsko): Obilo uspeha pri zborovanju želita tovarišem Dular in Miklavčič. Šmarje pri Jelšah (Štajersko): Bog te živi, četa mlada, domovine naše n a da! Mladeniška zveza. Ljubljana: Vrlim katoliškim akademikom pozdrav. Naj shod poživi vnemo za krščanske ideale in znanstveno delo. V boj z uma svitlim mečem. Za »Leonovo družbo«: dr. Gruden, dr. Ušcničnik, dr. Grivec. V o 1 k e K u n č i c e (Morava): Srčny pozdrav posila a mnoho zdaru prospechu vseslovanske katolicke myšlence preje Češka liga akademicka. Kranj: Katoliškemu dijaštvu za vero. dom: Naprej! kliče Katoliško dijaštvo in izobraževalno društvo Cerklje. Škofja I. o k a: »Slovenski dijaški zvezi«, braniteljici krščanske misli, srčen pozdrav! Katoliško izobraževalno društvo Škofia Loka. Borovlje (Koroško): Osreči naj blagoslov mili neba Slovencev najboljše sinove, da delo njih uma, gorečnost srca nam stere sovražne okove. Kaplan Rožman, Peter Strle. Šmarje pri Jelšah (Štajersko): Bog živi kmečko mladino in braniteljc kmečkega stanu! Stoklas za »Kmečko zvezo«. Bleiburg: Koroški Slovenci pozdravljamo z velikimi nadami nastop in delavnost slovenskih kat. narodnih dijakov za pravo narodno srečo. Tu mi delamo z Vami. Izobraž. društvo za Vogrče in okolico. Miklavčič, župan in posestnik. Postojna: Mlada delavna kri za krščansko delo naj gori. Bog živi našo na-do, vrle katoliške akademike in abituri-jente! Čuk, Gostinčar. Ajdovščina: Hrabri četi bratov-ski pozdrav! Tovariši, neustrašeno naprej! Z Bogom za narod! Čigoj, bogosiovec, Otlica. Pod na rt: Zveza telovadskih odsekov želi obilo blagoslova bratom akademikom. Na zdar! Dr. Pogačnik. Ljubljana: Novim četam na zmagovalni poti do Adrije želi uspeha in zmage Uredništvo »Slovenca«. Sv. "Peter ob Nadiži: Zadržan vošči uspehov sestanku, narodu, cerkvi. Josip Skur, Bernas, beneški Slovenec. Komen: Komenskcj dekanijska duhovščina iskreno pozdravlja zborovanje, želeč trajnega uspeha. Čvrsto naprej za krščanske nazore. Valentinčič, Lavrenčič. Zagreb: Naprijed bračo srčano u boj protim modernog poganstva in tru-leža. Duhom smo s vama. »Domago.i« i zagrebački srednješkolci. Sukurac (Dalmacija): Nemogoče priti. Oprostite! Bratski pozdrav! Sokol plu'1. P u I j (Istra): »Dobrila«, danas osnovano katoličko ferialno društvo pozdravlja braču. Brajša, Defar, Kavčič, Glavič, Butkovič. Pismeni pozdravi. Želim in prosim Boga za najobilnejši blagoslov Vašemu shodu in vsem podjetjem v prid slovenskega kat. dijaštva. Naprej na delo krščansko! Alojzij Žužek, S. J. Ob osmini velikovškega abit. sestanka se tudi Vas spominjamo in Vam želimo najsijajnejši uspeh. Za društvo »Lipa« v Velikovcu Dobrove, Bauinan. AVSTRO - OGRSKA. Tirolska deželnozborska volivna pre-osnova. Tirolski deželni zbor se kakor znano snide 22. septembra v daljše zasedanje, v katerem preosnuje tudi tirolski deželni volivni red. Odsek za volivno reformo je že izdelal načrt o volivni preosnovi, ki obsega bistveno sledeča določila: Uvedejo se direktne volitve. Število poslancev se pomnoži od 68 na 87. Virilisti ostanejo solno-graški nadškof, briksenški in aridentinski knezoškof in inomoški vseučiliški rektor. Prelatska kurija pe zniža od 4 na 3 poslance. Veleposestniška kurija dobi mesto 10 pet poslancev. Odstranjena je kurija trgovskih in obrtnih zbornic. Nadalje se uvedeta kurija davkoplačevalcev in pa splo- sna kurija. V kuriji davkoplačevalcev volijo, ki plačajo vsaj 5 kron direktnih davkov. Volivni okraji so enaki onim za dr-žavnozborske volitve in volijo davkoplačevalci v vsakem okraju po dva, v splošni kuriji pa v vsakem volivnem okraju po enega poslanca. Novi deželni zbor bo imel 21 mestnih in 54 kmečkih mandatov. Jezikovna postava. Cehi zatrjujejo, da ministrski svet še ni rešil jezikovne postave, ki se predloži jeseni državnemu zboru. Čehi in glavni poštni ravnatelj. Parlamentarna komisija »Narodnega kluba« se bo pečala z delokrogom glavnega poštnega ravnatelja. Čehi zahtevajo, naj se ustanovi samostojno poštno ministrstvo. Mednarodni shod trgovskih zbornic. Po dokončanem dopustu odpotuje minister Fiedler v Prago na mednarodni shod trgovskih zbornic. Zahteve čeških državnih uradnikov. V Kromerižu so imeli v nedeljo češki uradniki manifestacijski shod. Sklenili so resolucijo, ki zahteva moderno službeno pragmatiko, časovni avanzma in preosno-vo disciplinarne preiskave. Resolucija se peča s splošno draginjo in s položajem uradništva. C. IN KR- ARMADA. Milijonski dar bankirja Re'tzesa za zgradbo vojaškega zrakoplova. Visoke kroge je vznevoljilo poročilo nekega berolinskega lista, da namerava podeliti Reitzes pol ali pa cel milijon za zgradbo zrakoplova. Poročilo je bilo tako, kakor da ima Reitzes postranske namene. Visoki krogi naglašajo, da če je potreba, se pol milijona že še dobi brez beračenja. Reitzesov prokurist je izjavil, da je poročilo o darovanem milijonu vojnemu ministrstvu izmišljeno. Zadeva vojnega zrakoplova ostane nerešena, dokler se ne povrne z dopusta vojni minister. Letošnje cesarske vaje bodo osobito zanimive po boju na Blatnem jezeru. Parnike na Blatnem jezeru izpremene v vojne ladje, ki jih opremijo s topovi in s signalnimi aparati. S topovi oborože tudi gradove in poslopja ob jezerskem obrežju in več motorskih jaht. Brodovje razdele v dva dela in se bo bila bitka na jezeru. Iz Pulja je došlo na jezero več častnikov, podčastnikov in 160 mornarjev. Mornariški častniki se vozijo že več tednov po jezeru in ga proučujejo. Glavna bitka se bo vršila ponoči. Preizkusiti hočejo vrednost novih topov. Cesar bo zasledoval bitko na ladji. Pesem rajne cesarice Elizabete. Tajništvo nemškega cesarja Viljema je poslalo ravnateljstvu budimpeštanskega muzeja cesarice Elizabete ogrsko pesem rajne cesarice Elizabete, ki so jo našli v neki sobi Achilleiona. Pesem je zložila in spisala rajna cesarica sama. Naslovljena je: »Resignacija«. SRBIJI DIŠI BOSNA. Carigrad, 25. avgusta. Kakor znano, je »Temps« poročal, da se bo turški parlament v prvi vrsti bavil z vprašanjem, komu pripada Bosna. Znano pa je tudi, da je carigrajski mladoturški odbor to vest slovesno dementiral. Zanimivo pa je, da mladoturški odbor v tej svoji ofici-jelni izjavi naravnost dolži srbsko vlado, da je ona to vest spravila v »Temps« in sploh zadnji čas tudi že v Carigradu dela propagando za to, da se Bosna Avstriji vzame. Mladoturki izjavljajo tudi, da bodo tej srbski propagandi storili konec. — Da med Avstrijo in novim mladotur-škim režimom vlada popolno prijateljstvo, dokazuje tudi to, da je Avstrija odpoklicala iz Makedonije vse svoje reformne častnike na »daljši dopust«. Saj so zdaj tudi res getanovič, Januszevvski, Pavvlas, Trune-nepotrebni. Ti častniki so: Urbanski, Raček, Marocchino, Lech, Zsikovics, Hubka, Schrnidt, Turič in Urban. VELESRBSKA PROPAGANDA. Nove aretacije. — Senzacijonelna brošura. Iz Zagreba poročajo o aretacijah v Crkveni boki, da je aretiran tudi ondotni trgovec in gostilničar Štefan Radovano-vič. Aretiran je bil na zagrebškem kolodvoru. ko se je hotel peljati domov. Osumljen veleizdaje je tudi učitelj v Crkveni boki Matijaševič, katerega so včeraj aretirali. Mirko pl. Pisačič, dosedaj pristaš Frankov, je izdal senzacijonelno brošuro, v kateri pravi, da je imel nedavno v železniškem vozu pogovor s sorodnikom bana Raucha fcm. Steebom, ki mu je dejal: Na svojo besedo Vam povem, da je že preteklo leto, ko sem bil v avdijenci pri cesarju, Njegovo Veličanstvo vedelo za Na-stičevo afero. Ako je to res, tedaj ta afera dobiva novo, drugačno smer. Čudno, da se je tako visok vojaški dostojanstvenik razgovarjal s človekom, ki se mu ni predstavil in ki mu je bil tako popolnoma neznan. BRZOSTRELNI SRBSKI TOPOVI. Dne 22. t. m. so v banjiškem vojaškem taborišču pri Belgradu preizkušali nove brzostrelne topove. Uspeh je bil povoljen. Navzoč je bil prestolonaslednik, člani vlade, poslanci vseh strank in častniški zbor. MULEJ HAFIDOVA ZMAGA. V Tangru so proglasili Mulej Hafida za sultana. Značilno je, da so razpočili v bitki Abdul Azisovi topovi. Abdul Azisu je ostalo po bitki le nekaj sto mož. Dejansko je zdaj Mulej Hafid gospodar Maroka. Francoski vladi prijazno časopisje izjavlja, da zainore Mulej Hafida priznati za maroškega sultana le po sklepu mednarodne konference. NEVAREN POLOŽAJ V TABRISU. V Tabrisu so umorili vladi prijaznega poslanca Zelal Marandija. Aju-ed-Daule je izjavil 12 zastopnikom revolucijske stranke, da ostane ustava neomajana. Pozval jih je, naj prenehajo z nemiri in naj od-lože orožje. Iz Teherana se pa poroča, da je položaj v Tabrisu vedno bolj nevaren. NEMŠKO IN ANGLEŠKO MORNARIŠKO VPRAŠANJE. Poroča se, da je bil obveščen angleški zakladni kancelar Lloyd George, naj se ne spušča v pogajanja za zvišanje mornarice brez sporazumljenja z Biilovvom. Lloyd George zato najbrže obišče Biilowa v Norderneyu, predno se povrne na Angleško. RUSIJA. Bombe v dekliški šoli. — Odklonjena češka šola v Lodzu. Na Vazilskem Ostrovu so dobili na strokovni šoli za mlade dame veliko bomb. Uvedli so preiskavo. — Poljski listi poročajo, da je odklonila ruska vlada prošnjo češke kolonije v Lodzu za ustanovitev češke šole. Ruska naučna uprava izjavlja, da šolo le dovoli, če bo ruščina učni, češčina pa neobvezni postranski predmet. ANGLEŠKO-RUSKO SPORAZUMLJE-NJE. Dunajski politiki ne prisojajo velike važnosti sestanku Izvolskega z angleškim kraljem v Karlovih varili. Smatrajo obisk za čin uljudnosti. Avstro-Ogrska zavzema nasproti sporazumu Angleške z Rusijo simpatično stališče. GRŠKE VOJAŠKE VAJE. Grške vojaške vaje se vrše jeseni. Udeleži se jih 30.000 rezervistov. Nemški cesar odpošlje k vajam nekega svojega častnika. SESTANEK CLEMENCEAUA Z IZVOL-SKIM. V Karlovih varili sta se eno uro posvetovala francoski ministerski predsednik Clemenceau in ruski zunanji minister Izvolski. ŠPANSKI KRALJ NA ANGLEŠKEM. Španski kralj Alfonz je odpotoval v London. PORTUGALSKA KRALJEVA RODBINA PRIPRAVLJENA NA BEG. Portugalsko časopisje izjavlja, da je položaj v Lizboni nevaren in da izbruhne v nedeljo vstaja. Kraljeva jahta je pripravljena, da odpelje kraljevo rodbino, če nastane nevarnost. KITAJSKA UVEDE JAPONSKI DENAR. »Morning Post« poroča, da uvede Kitajska japonsko denarno veljavo. NEMŠKI AMERIŠKI POSLANIK UMRL. Umrl je nemški poslanik v Washing-tonu, baron Speck. Naslednik mu bo najbrže bivši zahodnoafriški guverner Adolf pl. Goetzen, sedaj pruski poslanik v Hamburgu. Dnevne noulce. Ločitev duhov tudi med istrskim dijaštvom. Zadnjo soboto, 22. t. m., se je vršil ustanovni shod »Hrvaško-slovenske-ga akademiškega ferialnega društva za Istro«. Akademik Stojan Brajša je predlagal, da se sprejme paragraf, glasom katerega bo delovalo društvo na krščansko-demokratiškeni temelju. Vnela se je debata. Brajša, Butkovič in Defar so bili za, Lazarič in Brnčič pa proti Ker niso prišli do sporazuma, so katoliško-narodni akademiki takoj ustanovili lastno ferialno društvo »Dobrila«. Za predsednika je imenovan Brajša. L.iberalci so osnovali »Istro«. Predseduje ji Slokovič. Na etn strani se organizuje ljudstvo od Trsta proti notranjščini Istre, od druge pa vrli katoliški akademiki prodirajo iz središča vun. Dal Bog, da kmalu napravimo železni obroč okoli breznačelnega tržaško-pazin-skega liberalizma, tako daleč smo že, da so »slogogoji< pokazali svojo protiversko barvo! Vrli istrski hrvaški katoliški akademiki naj nam bodo pri našem delu na pomoč, kakor jim bomo rade volje tudi mi! + Lep dar »Slov. kršč. soc. zvezi« je naklonil č. g. S i m o n Žužek, duh. svetnik in župnik v Vodicah. Poslal je »Zvezi« 40 K. Za ta velikodušni dar č. g. duh. svetniku iskrena zahvala, »Slov. kršč. soc. zvezi« pa še mnogo tako plemenitih dobrotnikov! + Nadškof dr. Posilovič kardinal? Neki osiješki list poroča, da bo v konzisto-riju decembra meseca med drugimi imenovan za kardinala tudi zagrebški nadškof dr. Posilovič. + Iz »Zveze slovenskih zadrug«. — Ricmanje. Iz Ricmanj nam poročajo: Danes v nedeljo je bil občni zbor Konsumne-ga društva, ki je pa za člane izpadel jako neugodno, kajti isti so se morali podpisati za deficit v znesku 12 tisoč kron. Občni zbor ali po njih sobranje, je vodil revizor »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani, katera je tudi vabiia vse člane na občni zbor tako, da smo se iz dotičnega tri strani ob-segajočega vabila prepričali, da je društvu odzvonila samostojnost. Ako pa bode ta Zveza tudi res rešila deficit, je veliko vprašanje, kajti ljudje so izgubili zaupanje do društva. Kislo jabolko je to za Zvezo, ki se je širokoustila, da ne sprejme ni-kakih gnjilih zadrug v svojo sredo. Opomniti je pa, da za tem konsumnim društvom stoji riemanjska posojilnica, ki je še hujše udarjena. Uboge brezkonfesijonalne Ric-manjce pa tarejo še druge nadloge. Nekdo jim je za razne pravde z ordinariatom in kurijo ter različnimi drugimi oblastmi na-računil več tisočev, Ricmanjci pa nimajo kje vzeti. Tisti Tržačanje, ki so jih pripeljali do brezkonfesionalnosti, so zdaj nanje popolnoma pozabili. Kjer gre za cvenk, gotove ljudi mine vsako narodnjaštvo in protirimstvo. — Na Triglavu ponesrečenega Wag-nerja še niso našli. Nekaj sledu (stopinj) je bilo videti v pesku V soboto sta šla dva Dunajčana in Košir ml. po sredi stene gori, zgoraj nekoliko na desno proti južni (Bovški) strani do Kugujeve police na ledenik in potem čez Prag nazaj. Vsi trije so bili na vrv navezani; Košir, ki je velik, je izvrstno plezal, ker ima dolge roke in noge, pa roke si je vse odri, da ima krvave, ker se je trdno za skale prijemal. Na nogah je imel ojstre podkvice. Dunajčana sta imela iz konoplje pletene čevlje (Klet-tersehuh), ki se najbolje primejo skale. Dva Dunajčana sta odšla, pa so drugi prišli ga iskat. Ker je bila 15. t. m. popoldne, ko je Wagner gori šel, megla, isti dan po noči in drugi dan pa dež in sneg, ni čuda, če se je zaskočil, opešal in zmrznil. Tudi sedaj megla na steni zelo ovira hojo in iskanje. — Kadar je megla, tudi drugod gonjači za gamse in lovci ne gredo v skale, ker je nevarno. — Ti, ki so bili v Triglavski steni, pravijo, da Wagnerja ne bo mogoče spraviti doli, tudi. če ga dobijo, zavoljo globokih kotlov, v katere ni moč priti. Tudi po vrvi bi ga ne mogli doli spuščati. In na kose po 5 kil ga zrezati in v nahrbtniku ga nositi, skoraj ne kaže. Tedaj bo v steni počival, v divjem kraljestvu »Zlatorogovem«. — J. A. Iz Spodnje Šiške. Letos dozidano je novo šolsko poslopje v naši občini in dne 13. septembra t. I. bode slavnostno blagoslovljeno. Ob 9. uri dopoldan v slučaju lepega vremena bode maša na prostem. Popoldan ob 3. uri pa prirede združeno vsa šišenska društva v proslavo 60-letnega vladanja Njegovega Veličanstva veselico na prostem v korist društva »Otroški prijatelj« in v korist revnih otrok obiskujočih ljudsko šolo v Spodnji Šiški. -— Iz Leskovca. Pretečeni četrtek, 20. avgusta, je bil za vso leskovško faro izredno lep dan. Praznoval je namreč ta dan naš iskreno ljubljeni preč. gospod dekan Franc S c h \v e i g e r štiridesetlet-nico svojega mašništva. Ob pol 11. uri je daroval gosp. dekan ob azistenci svoje dekanijske duhovščine in svojih petih sošolcev slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo, v zahvalo za vse dobrote, katere mu je Bog dodelil v dolgi dobi štiridesetih let njegovega pastirovanja. Ob tej priliki izraža vsa župnija svojemu dobremu g. dekanu najudanejše čestitke iu mu želi, da ga ljubi Bog ohrani zdravega in mu da učakati še zlate in biserne maše. — V Savo je skočila in utonila gospa Adlcšič, soproga nadučitelja v Krškem. Revici se je zmešalo. — Usmrčen pod vinskim sodom. V petek popoldne sta kočjaž Anton Peruško, star 49 let, in težak Štefan Coverlizza nakladala na pomolu Elizabetta v Puli šest sodov, polnih vina na voz. Dva moža sta stala na vozu, dočim sta gori omenjena porivala sode po legah gor na voz. Nesreča je hotela, da sta dala sodu od 6 lil vina prevelik sunek, tako da ga nista mogla udržati, ko se je zvalil z vso močjo navz- j dol. Peruška je sod podrl na tla in ga zma-stil. Njegov obraz in prsa so bila strta, vsa rebra so mu bila zlomljena. Kmalu potem je revež izdihnil. Zapustil je vdovo in štiri otročiče. — Pred •čml ženina utonila. Po osoj-skem jezeru sta se vozila v čolnu gdčna Palmer iz Beljaka in njen ženin. Nakrat se je čoln prevrnil. Gdčna Palmer je utonila, ženina so pa rešili. — Deček pri kopanju utonil. V Spod. Zadvoru je včeraj popoldne pri kopanju utonil devetletni Marinkov sinček. — V Gorici so zgradili električno cestno železnico in jo meseca septembra slovesno izroče javnemu prometu. — Za zgradbo napajališča v Mavedu pri Črnomlju je dovolila vlada 40 odst. prispevek. — Državne podpore. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo podpore za vodno preskrbo v Osojtiiku in Čelah. — Iz Železnikov. Trojna jubilejna slavnost našega trga dne 15. in 16. t. m., in sicer: desetletnica prostovoljne požarne brarnbe, tridesetletnica okupacije Bosne in Hercegovine ter šestdesetletni jubilej vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. se je vkljub slabemu vremenu vendar srečno vršila in dobro končala. Le kaj malega in površnega naj o tem poročamo. Na večer 15. avgusta je bil trg lepo, res hvale vredno razsvitljen; štele so se le redke izjeme. Po 8. uri zvečer se je vršil obhod in bakljada požarne brambe skozi celi obširni trg. Švigale so med tem tudi bliskajoče rakete proti nebu. Od žice, ki je bila razpeta od vrha zvonika farne cerkve v sredino nasprotne gore, plapolala je uprav nad Sred. Železniki velikanska narodna zastava, kakor so bile sploh okrašene mnoge hiše celega trga s cesarskimi in narodnimi zastavami. — V jutro 16. avgusta okolu pol 6. ure je pozdravljala budnica prebivalstvo v spomin trojnega jubileja. Ob 9. uri dopoldan se je vršil sprejem tujih gostov ob slavoloku, ki je bil postavljen pri spodnjem vhodu v trg ter nosil napis: »Dobro došli!« Med gosti so se nahajale deputacije požarnih bramb iz Selc in Škofje Loke; bivših bojevnikov in veterancev pa je bilo v resnici za čudo veilko. Ob 10. uri je bila vkljub slabemu vremenu sv. maša v šotoru na glavnem trgu, po sv. maši je svirala godba cesarsko himno; potem pa se je vršil slavnostni obhod skozi Zgor. Železnike, kjer je bil gostom v čast postavljen tudi pozdravni slavolok. — Po 4. uri se je vršila ljudska veselica in koncert v novo zgrajenem salonu gostilne gosp. Gabriela Thaler-ia. Omeniti moramo k sklepu, da si je za vse vrste slavnosti in priredbe stekel največ zaslug načelnik tukajšnje požarne brambe gosp. Franc Košmelj, ki se je leta 1878. kot narednik in častniški namestnik v c. kr. 17. pešpolku udeležil bojev v Bosni in Hercegovini. bil ranjen in odlikovan z veliko srebrno kolajno za hrabrost. — Razširjanje šole v Zagorju ob Savi. Ze dalj časa se govori, da se mora zagorska šola razširiti zaradi pomanjkanja prostorov. Pa kje dobiti svet za to? Predsednik krajnega šolskega sveta gospod Koprive je sklenil, da se mora od gospe Aledvedove, oziroma pravzaprav od njega, kupiti vrt poleg šole, pa naj stane, kolikor hoče. In res ni odnehal, dokler se ni kupil vrt, ki je kot vrt prav lep, a za stav-bišče silno slab. ker je skoraj sama nasuta zemlja, in bo treba zelo globoko kopati, predno se pride do trdnega temelja. To pa bo veliko stalo, bo nerodno in k olepšanju Zagorja ne bo prav nič pripomoglo. Koliko bi bilo boljše, kupiti Jermenčev svet, ki je sedaj sicer nekoliko dražji, a na mnogo lepšem prostoru in sploh veliko boljši za stavbo. Tu bi se postavilo lepo šolsko poslopje z manjšimi stroški kakor na Medvedovem vrtu. Ako se ta kupčija, ki se je sklenila bolj tako na skrivnem, ne da več razdreti, naj bi vrt ostal kot lep šolski vrt, a šolo tamkaj zidati nikakor ne kaže. Na vsak način naj bi krajni šol. svet sklical skupaj davkoplačevalce, da se pogovorimo, dokler je še čas. Ako bo tistih par mož gospodarilo čisto po svoje, znajo zadeti na tak odpor, da si ga še misliti ne morejo. — Kopališka sezona v Toplicah na Dolenjskem. Toplice 21. avgusta. Slavnost 78. rojstnega dneva našega presvetlega cesarja se je tudi tu vršila, kakor tukajšnje razmere dopuščajo, lepo in prisrčno. Prejšnji večer razsvetljava zdravi-šča. cesarske in narodne zastave na hišah, drugo jutro ob 9. slovesna peta sv. maša z zahvalno pesmijo na koncu. Prišla je v cerkev vojaščina s tremi častniki, c. kr. orožništvo, gasilno društvo s svojo zastavo in mnogo znamenitih oseb, tujih in domačih. Omenjamo le zastopnika kneza Auersperga, nadgozdarja Zhubrapl.Okrog, kopališkega zdravnika in oskrbnika, župana in učiteljstvo. Udeležil se je cerkvene slavnosti župan iz Kranja, g. K. Šavnik. ki se je tisti dan odpeljal domov, pustivši laskavo priznalno pismo o uspešnosti ko- peli, c. kr. naddavkar Grundtner iz Radovljice, župnik Šebat iz Štajerske, gimnaz. profesor Lederhaz itd., mnogo odli&hih dam, ki so tu v kopeli ali na spremembi zraka, dve iz daljnega Egipta. Petje v cerkvi, pod vodstvom organista Kavčiča, je bilo nad vse ubrano in veličastno ter so se odlični gospodje izražali zelo pohvalno o njem. Imenovani pevovodja je zvečer ob S. uri v kurzalonu priredil pevsko produkcijo, ki je istotako navzočim gostom ugajala in žela splošno priznanje. Mešani in moški zbori so se vrstili vseskozi do 11. ure. Bil je lep večer, vsakdo je odšel zadovoljen. Koncertni večeri so v obče obilno obiskani. Zadnji četrtek so bile zopet vse mize zasedene. Godba ni bila sicer kompletna, a ker so pri nji pravi mojstri, se eden ali drugi mnogo ne pogreša, pa drugi tem krepkeje pritiskajo. Kaj? Celo Ribničane smo videli pri koncertu! C. kr. poštnega nadkontrolorja Antona Podboja z Dunaja, ki je prišel s soprogo obiskat brata župnika, gospo Ano Podboj, gostil-ničarko in drugih več. Toplice razvijajo čimdalje večjo privlačno silo na dom in svet. — Dock na Reki. Reška tvornica torpedov je izvršila v svoji ladjedelnici v Barro pri Londonu plavajoč dock za popravo ladij. Napravljen je iz jeklenih plošč, meri 120 metrov v dolžini in drži 1300 ton. Dock so že prepeljali v reško pristanišče. — Toča. V Brodu na Savi je te dni toča napravila mnogo škode v vinogradih. — Na Bledu se proda zemljišče, jako primerno za nove zgradbe. Zemljišče obsega 432 štiri jaških sežnjev in se dobi po primerni ceni. Več se izve v našem uredništvu ali pa tudi pri blejskem županstvu. — V kotel vrele vode je padla Antonija Pajk v Vojskem pri Logatcu in se hudo opekla. Prepeljali so jo v deželno bolnico. k Prestolonaslednik v Beljaku. Včeraj se je povodom vojaških vaj v beljaški okolici pripeljal prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Beljak ter se nastanil v »Hotel Post«. * * * * Cenik slovenskih muzikalij, cerkvenih in svetnih, za vse potrebe je ravnokar izdala »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cenik je vsakemu brezplačno na razpolago. Štajerske novice. š Žid pomlaja Ptujčanke. Iz Ptuja poročajo: Sem je prišel neki žid, ki se predstavlja kot zdravnik dr. Weiss. Objavil je, da bode Ptujčane in posebno še Ptujčanke pomladil in olepšal s pomočjo hipnotizma. Svoja olepševalna dela je izvrševal s privoljenjem župana Orniga v nemški hiši. (Deutsches Vereinshaus) v četrtek. Vstopnina je bila 1 K. Gledalcev, in večinoma gledalk, bilo je okrog 200. Zatrjeval je, da bode posebno gospodičnam in gospetn s pomočjo hipnotizma pripomogel do čudovite lepote. Osebe, katere so se mu ponudile za poskušnje, pa so večinoma obolele. Konec tem čarodejnim poskusom naredil je okrajni zdravnik dr. Janez Maucz-ka, ki je dr. Weissu nadaljnje eksperimente prepovedal. Dr. Weiss bil je na prepoved silno ogorčen ter je rekel, če mu ne bodo pustili izvrševati njegovih olepševalnih del na mestnih »lepoticah«, bode med nežnim spolom nastala revolucija. Presneto slabo mora stati za nemčursko lepoto ptujskih gospa in gospodičen, da jim Ornig in Plachki morata isto pustiti sugerirati od judovskih mazačev. Ženini, ki iščejo lepotic, hajd v Ptuj, tam jih je sedaj dovolj, ker jih je žid dr. Weiss prenovil. š Nadučitelj Anton Hren v Stoprcah postal je vodja slovenske Ciril-Metodove šole na Muti. Na njegovo mesto v Stoprce pride kot nadučitelj sedanji nadučitelj pri Sv. Antonu v Leskovcu, župnije Rajhen-burg š Slovenski dnevnik v Celju? »Narodni list« razpošilja svojim somišljenikom nabiralne pole za naročnike novega slovenskega dnevnika, ki ga hočejo izdajati mladi liberalci v Celju. Seveda bi, tako pišejo, prenehala sedaj izhajajoča lista in bi se zraven dnevnika izdajal še tedenski list za širše sloje. Pa ne bo mnogo kruha iz te moke. š V Mariboru so pričele včeraj duhovne vaje za duhovnike; vodi jih jezuit o. Schohe. š Umri je v Slovenjem Gradcu notar dr. J. Tomschegg. šlimrla je na Rečici ob Savinji dne 23. t. rn. gospa Alojzija Krische, mati č .g. novomašnika Fr. Krische. Pred štirimi tedni nova maša — danes smrt. Bog tolaži žalujočo blago rodbino! š Nagloma je umrl v Žalcu mesar g. Prislan, star 34 let. teže: pitani voli 37—41 K, napol pitani 31 ao 34 K. suhi 26—30 K, krave od 13—33 kron, biki 21—32 K, mlade krave za molžo 25—29 K; izmed tujih kupcev so pokupili največ Zg. Štajerci, Tirolci, Švicarji in Tržačani. š Studenci pri Mariboru. V Studencih se je ustanovila posojilnica, katere delokrog bo obsegal občine Studenci, Nova-vas, Lembah, Pekre in Radvanje. Prvi uradni dan je v soboto 22. avgusta ob 4. uri popoldne. Uradne ure so vsako soboto od 4. do 6. ure popoldan v hiši g. Zupančiča blizu cerkve. To novo posojilnico toplo priporočamo. š Skupen nakup živine. Opozarjamo vse živinorejce, kateri imajo vole na prodaj, da se udeleže živinskega sejma v Mariboru, kateri se vrši zadnjo sredo meseca avgusta (26. avgusta). Na ta sejem pride odposlanec Gospodarske zveze v Ljubljani, kateri bode nakupil večjo množino volov za mornarico v Pulju. Prosimo vse čč. gg. dušne pastirje, da opozorijo svoje župljane na ta sejem. š Kletarskim nadzornikom za Štajersko sta imenovana gg. Jože Czak (Nemec) s sedežem v Gradcu in Ivan Belle (Slovenec) s sedežem v Mariboru. Gosp. Belle je objednern kletarski nadzornik za Koroško. Cuje se, da pride sedaj v Maribor kmetijski potovalni učitelj g. Goričan na mesto g. Belleta. š Zveza nem. vlsokošoleev v Celju ima v odboru sledeče gg.: dr. Juri Skober-r:e, Oton Zhuber (Cuber), Robert Hren in Bruno Petriček. Pristna germanska kri! š Radgonski častni meščan je postal gosposko - zbornični član grof Karol Stiirgkh. š Prva mariborska družba nočnih čuvajev je osnovala pretekli mesec v Celju svojo podružnico, katera je začeia dne 15. julija svoje delovanje. Da se vidi in spozna korist in potrebo družbe, podaje vodstvo poročilo o uspehih svojega delovanja v tej kratki dobi svojega obstanka. V tej dobi so našli njeni organi v 66 slučajih odprta vrata v hiše, vrte, delavnice in remize, ki so ostale nezaklenjene tudi še po navadni uri zaklepanja, v dveh slučajih so našli nezaprta pisarniška okna, katera so sami zaprli ali pa dali zapreti. Pregnalo so dva tatova, ki sta jim le zato ušla, ker so nočni čuvaji še tuji v Celju in so jim bili dotični prostori še neznani, v treh slučajih so našli ponoči konje odve-zane v hlevu, kjer so nered delali in so jih čuvaji zopet privezali, nekolikokrat so tudi pod hišami abonentov ponočne razgrajače pomirili ali pa odstranili. Ljubljanske novice. lj Škofijska sinoda. Včeraj ob 5. uri se je začela škofijska sinoda, h kateri je prišlo dobri dve tretjini vsega duhovstva. Pri otvoritvi se je prečitalo lastnoročno pismo sv. očeta do duhovstva ljubljanske škofije v roke ljubljanskemu knezoškofu. Ij Obrambno društvo katoliških duhovnikov ima prih. četrtek, 27. t. m., občni 7/oor in sicer v novem poslopju »Katoliške tiskarne« v dvorani v lil. nadstropju. Občni zbor se vrši po slovesnem blagoslovu novega poslopja ob 6. uri. Vljudno vabimo gg. člane, da se udeleže občnega zbora. — Odbor. lj Pevci! Danes v društvenih prostorih »Ljubljane« (»Union«) ob 8. uri zvečer skušnja za base. Jutri, v sredo, točno ob 8. uri zvečer skušnja celotnega zbora. ij Poročil se je v Lescah uradnik tvrdke Zeschko gosp. Makso Klementschitsch z gospodično Marto Cantoni. lj »Slavec« v Pragi. »Narodni Listy« posnemajo iz »Slovenca«, kako se je slabo godilo »Slavcu« v Pragi ter s tem potrjujejo popolno resničnost našega poročila. Ij Župnik Alojzij Leo Blaznik pride tekoči teden iz Sev. Amerike v Ljubljano, da obišče svoje starše. lj Javna telovadba na Viču. Telovadni odsek Kat. slov. izobraževalnega društva na Viču pri Ljubljani je priredil preteklo nedeljo, popoldne svojo prvo javno telovadbo. Ob 3. uri popoldne so prikorakali na veselični prostor g. Pavliča telovadci iz Ljubljane. Zastopani so bili telovadni odseki iz Ljubljane. Št. Vida, Vrhnike in D. M. Polja. Došle telovadce je pozdravil podpredsednik izobraževalnega društva na Viču, g. Val. Sever. Zvezni načelnik Vojteh Jeločnik se mu je prisrčno zahvalil v imenu telovadcev. Ljubeznive gospodične so nato pripele telovadcem šopke na prsa. Točno ob 4. uri so prikorakali telovadci pod poveljstvom zvezinega načelnika V. Jeločnika na telovadišče, ki je bilo tik nove cerkve. Krasnemu rajalnemu nastopu so sledile dobro izvajane proste vaje 40 telovadcev, lepe vaje s palicami, orodna telovadba (drog, bradlja, koza in skok), dve lepi skupini in rajalni odhod. Telovadbo je motil sicer nekoliko dež,, vendar so telovadci popolnoma častno rešili svojo nalogo. Zlasti dobro so se izvajale vaje na drogu in bradlji, pri čemur moramo vpo-števati to, da je bilo orodje mokro in je drselo na njem. Lepo sestavljeni ste bili tudi skupini. Pri rajalnem odhodu je poklonila načelniku Jeločniku gospodična velik la-vorov venec s trobojnico. Bila je lepa javna telovadba in naši telovadci so zopet pokazali, kaj zmorejo. Po telovadbi se je živahno razvila prosta zabava, srečolov je spravil marsikoga v dobro voljo, zlasti pa vesela licitacija zlatoroga-kozlička s pozlačenimi rogovi. Tamburaši šentviškega telovadnega odseka so dobro svirali. Veselica se je lepo zaključila in ko so telovadci odhajali, so zveneli veseli »na zdar«-klici. Tako se je pridružil uspehom naših telovadcev zopet nov telovadni uspeh Na zdar! lj Požar v ljubljanski cukrarni je bil ravno danes pred petdesetimi leti. Starejši meščanje se še spominjajo grozovitega prizora, ko je sirup v potokih tekel iz gorečega poslopja in se izlival v Ljubljanico, ki je bila cela dva dneva vsa črna in sladka od njega. Zgorelo je 20.000 stotov gotovega, sladkorja, vsi stroji in druge tovarniške priprave. Tovarna je bila sicer za-varovna pri raznih zavarovalnicah za 680.000 gld., toda škoda je bila mnogo večja. Gasilci so neumorno delali in vendar je potekel ves teden, predno so mogli tleče ogorke pogasiti. Katastrofa je pripravila na stotine delavskih rodbin ob kruh ter jih pahnila v nesrečo. Požar v ljubljanski cukrarni je bil največji ogenj zadnjega stoletja v Ljubljani. ljFml. Oskar Potiorek je danes zjutraj se pripeljal z Rakeka v Ljubljano ter se nastanil v hotelu »Union«. Jutri zjutraj ekselenca odpotuje na Grosuplje. lj Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri pod osebnim vodstvom gosp. kapeluika Vacl. Talicha v hotelu »Ilirija«, Kolodvorske ulice, ob vsakem vremenu. Začetek ob 8. uri. li Ograjo okrog Prešernovega spomenika bodo spopolnili z lično žičnato mrežo. Z delom so že pričeli. lj V prisilni delavnici je bilo I. 1907 273 prisiljencev, od teh 231 odraslih in 42 dečkov. Kranjcev je bilo 64, iz drugih kronovin 209. lj S ceste. Sinoči sta se na Ambrože-ven trgu sprli dve omoženi ženski in se korenito obdajale s priimki, katerih dostojen človek ne sliši rad. Naposled sta si skočili v lase in ena drugo lahko telesno poškodovali. Občinstvo, katerega se je bilo precej nabralo, je občudovalo ljubosumni dvoboj za moža. lj Trgovino opustili, oziroma pričeli. V Streliških ulicah je Pavel Turk opustil trgovino s špecerijskim blagom; gostilniška obrt v hiši »Zadružne zveze« na Dunajski cesti št. 32 se je prenesla v Kolodvorske ulice. V Florijanskih ulicah št. 17 se odpre meseca novembra trgovina s špecerijskim blagom. lj Leno in počasi se razsvetljuje mesto na levem bregu Ljubljanice. Živahni trgi in ulice, kakor: Prešernove ulice, Kongresni trg, Šelenburgove ulice, Go-spodske ulice, Turjaški trg. Čevljarske in Židovske ulice, Gradišče, Dunajska cesta itd. — vse še v temi, le tiste zanikrne žarnice brlijo še ob zidovju. Kaj pa dela prav za prav plinarnična uprava? Do zime bi bilo lahko z igračo celo mesto od Barja do Kodeljevega s plinom razsvetljeno. li Razglas. V zmislu § 6., zakona z dne 23. maja 1873. leta (št. 121 drž. zak.), se daje na znanje, da bo prvotni imenik ljubljanskih porotnikov za leto 1909. razgrnjen od sobote, dne 22., do ponedeljka, dne 31. avgusta t. 1. v pisarni magistratnega svetnika E. Laha, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 9, na vpogled ter da ga v tem času med uradnimi urami vsakdo lahko pregleduje in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. lj Božjast je vrgla včeraj zjutraj pred vojaškim skladiščem na Dunajski cesti kletarja Ivana Maslaka, kateri se je pri padcu na obrazu tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ko je ponesrečenca videl nek mimo idoči gospod, ga je tako onervozilo, da se je še ta zgrudil nezavesten na tla. V zavest so ga kmalu spravili s polivki. lj Zopet nož. Sinoči sta se nek neznan mož in žena po Dolenjski cesti prepirala. Ko ga je delavec Anton Prešeren opozoril na dostojnost, je skočil neznanec vanj in začel pretepavati. To je opazil delavec Jožef Petrič in priskočil Prešernu na pomoč. Neznanec je pa potegnil nož in pre-rezal Petriču na levi roki žilo. Petrič je moral takoj v deželno bolnišnico. Neznanca še niso dobili. ij Nesreča. Včeraj je prišla 58 letnemu delavcu Jakobu Požarju v Jelenjem dolu na Dolenjskem, pri mazanju centralne žage. desna roka pod žago. ki jo je zgrabila in jo tako poškodovala, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 14 Slovencev in 32 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 90 Hrvatov. Znanost In umetnost. * »Iz življenja našega cesarja« je naslov brošurici, ki jo je sestavil in izdal središki učitelj Anton Kosi. Ni to suhoparen životopis, tudi ne obširno popisovanje raznih vojsk, pač pa kitica zanimivih in mičnih dogodkov iz življenja presvetlega jubilanta. Pisatelj je uporabil v tem oziru vse vire, ki so mu bili na razpolago, ter posnel iz njih samo to, kar v resnici zanima mladino. Cena enemu izvodu 24 vinarjev, 50 izvodov stane 9kron, 100 izvodov 16 kron. Razne stvari. Gledališka predstava v jeziku espe« ranto. V Draždanih so povodom kongresa esperantistov priredili predstavo »Ifigenija na Tavridi«. Igro je v dveh mesecih prevedel Zamenhoff, osnovatelj esperanta. Predstavi je prisostvoval tudi saksonski kralj. Dva milijona mark so nabrali doslej Nemci za novi Zeppelinov zrakoplov . Zeppelin se zopet dvigne v zrak. Iz Kostnice poročajo, da se grof Zeppelin med 20. in 30. septembrom zopet dvigne v zrak s starejšim zrakoplovom model št. 4. Zrakoplov, uničen v Echterdingenu, bo popravljen še le za spomlad. 850 samoumorov. Od 1. febr. do 1. junija je bilo v Petrogradu izvršenih 850 samoumorov, in to večinoma od dijakov. Zopet nesreča s puško. Iz Stolnega Belegagrada se poroča. Posestnik Andrej Acs je prišel z lova v neko gostilno. Nakrat se mu je sprožila puška ter je kroglja zadela dve v gostilni se nahajajoči ženski smrtno. Tudi neki otrok je bil ustreljen. Posestnik je pobegnil. Umrla je v Gomania W. Va 22 let stara Ljubljančanka F. Korenčan. Policijski nadzornik zblaznel. Zblaznel je policijski nadzornik Geza Kolossa v Budimpešti. Peljal se je v Kraljev dvorec, kjer je hotel govoriti z nadvojvodom Jožefom. Pozneje je zbesnel in grozil policijskim uradnikom s sabljo. Velika nesreča na morju. Parnik »Hol-gefonden« se je 22. t. m. pri Skaaneviku potopil. Vtonilo je 30 potnikov. Poneverjenja v nemških tvornicah orožja in streliva. Po nemških tvornicaii orožja in streliva so zasledili velike tatvine in zaprli 20 oseb. pri katerih so našli kar cela orožna skladišča. Cesar Viljem v zrakoplovu. Cesar Viljem se namerava dvigniti v zrak z zrakoplovom Parsefal. Zastrupljena prinčeva rodbina. Iz Br- rolina se poroča, da so oboleli vsled vži-vanja zastrupljenega mesa princ Friderik Leopold, njegova žena in hčerka. Princ in njegova žena sta v postelji. UPORNI DOSTOJANSTVENIKI. Maršal Ceki paša, poveljnik 4. armad-nega zbora, noče odstopiti in grozi, da povzroči vstajo v Kurdistanu, če ga bodo še nadalje nadlegovali s povelji, da naj odstopi. Proti Ceki paši nameravajo odpo-slati Fuad pašo, ki pa noče prevzeti naloge, da vodi vojsko proti Ceki paši. Tudi hedžijski vali Ratif paša noče sporazumno z mehiškim šerifom priznati ustave za Hedži in grozi, da proglasi neodvisno Arabsko. Telefonska In brzojavna poročila. ZMAGA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. Toplice pri Novem mestu, 25. avgusta. Slovenska Ljudska Stranka je pri občinskih volitvah sijajno zmagala. 26 odbornikov naših, dva nasprotna. Slava! CESARJEV DAR ZA CERKEV NA VlCU. Dunaj, 25. avgusta. Cesar je podaril za cerkev sv. Antona na Viču 1000 K. CESAR NA OGRSKEM. Budimpešta, 25. avgusta. Ma-žarski listi poročajo, da vladar ne pride v Budimpešto in da se tudi ne udeleži velikih vojaških vaj, pri katerih ga bo zastopal prestolonaslednik. Dunajski dvorni krogi te vesti dementirajo, češ, da ni v načrtih cesarjevih potovanj doslej še nič izpreme-njenega. BOSANSKO VPRAŠANJE IN ITALIJANSKI ŠOVINISTI. Milan, 25. avgusta. »Secolo«, odnek-daj nasproten trozvezi. hudo napada rimsko korespondenco nekega dunajskega lista. ki je nedavno pisal, da sta Aerenthal in Tittoni glede na balkansko vprašanje lija nikoli ne more dopustiti, da bi se bosanske razmere uredile proti volji ondot-nega prebivalstva; Tittoni da je italijanskemu parlamentu večkrat obljubil, da bo glede na Balkan vedno nastopil za avtonomijo narodnosti. P02AR V CARIGRADU. Carigrad, 25. avgusta. Vsled požara v Stambulu je 20.000 oseb brez strehe. Pogorelo je 2400 hiš. VOJVODA MEKLENBURŠKI UMRL. Strassburg, 25. avgusta. Tu je vsled srčne kapi umrl vojvoda Mecklenburg-Strelitz. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 25. avgusta. Pšenica za oktober..........11'10 Pšenica za april.......11-41 Rž za okt....................q-22 Oves za okt. ... 7 97 Koruza za maj l. 1909 ..........7 08 Efektiv: nespr. Žlrite, naročajte »Slovenca"! Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 3062 m, sreu. zračni tlak 736 0 mm. g ; Čas opa-a zovanja 24; 9. zveč. 25 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra v mm 7377 38" 7 37 0 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo C n — 1 = 1 ■o -r M M > a. - 19'7 sl. szah. jasno 17 6 i sl. svzh. i del. jasno' 0*0 25-2 ' sl. jjzah. I jasno j Srednja včerajšnja temp. 201°, norm. 17-go "■V*- Razpisuje se služba ®r 2079 Žalostnim srcem sporočam vsem gospodom duhovnim sobratom sorodnikom, prijateljem in znancem, da je iskreno ljubljeni prečastiti gospod Anton Žgur župnik danes, 24. avgusta, ob pol 10. uri dopoldne po dolgi ter mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 64. letu starosti popolnoma Bogu vdan izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega rajnika bode v sredo. 26. avgusta, ob 9 uri dopoldne iz župnišča na brezoviško pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni in drugih cerkvah Blagi pokojnik bodi priporočen v pobožno molitev in blag spomin. Brezovica pri Ljubljani, dne 24. avgusta. Franc Juvan kaplan. Glavna zaloga: lekarna Ub. pl.Trnk6czy :: Ljubljana. :: •i 0) p o v a a Primarius dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska E) O ustna bi voda (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, e> 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: Cena 2 kroni. ® t 0 N> n- » tt P N 5 r 3 6 Glavna zaloga: lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana. :: 1898 16 Razprodaja. 2069 2—1 Dne 3. septembra v četrtek ob 9. uri dopoldne bo v Zatičini na Dolenjskem pri Hrastu blizu cerkve prostovoljna razprodaja. Na prodaj bo hiža s potrebnim gospodarskim poslopjem, z velikim vrtom pripravna za gostilno, prodajalno in mesarico — sploh za vsako obrt, ker je zraven tudi ledenica. Prav blizu so 4 travniki in več gozdov, kakor tudi rodovitne njive. Prodalo se bo 6 hiš s poslopjem, tudi v Zatičini. Dobilo se bo posestvo z njivami in gozdovi,^ eno uro od Zatičine oddaljeno. Kupci, ne zamudite ugodne prilike I Garantirano pravo, pošteno naravno istrsko vino 2074 3-1 po K 20 — za 100 litrov » » 321— , , „ , , 44'- , . . in sicer: Teran Ia. ... črni burgundec beli oo3,1'! Č0/1*we,u?a 18miMe!la 'inega vina 9% jakosti, čisto belo-zeleno, po 28 kron za 100 litrov postavljeno franko na postajo M on t on a. Dobiva se pri posestniku Josipu Ritossa. Karojba, Istra. ' Sodove za male partije tudi na posodo. Star, izkušen 2078 2 1 ki bi prevzel tudi cerkveni&ka opravila, iftče službe. Ponudbe na upravo ,Slovenca" pod šifro „N. N.". Sprejmeta se takoj za ključarsko obrt. Jos. Rebolj, Jenkove ulice štev. 16, Ljubljana. 2033 2—2 Hotel »Ilirija« -Kolodvorske ulice. Išče se 2067 2 - 1 poslovodklnja objednem dobra prodajalka za mešano blago in možka oblačila. Istotain se sprejme jedna učenka. 2075 3-1 organista na mestni župni cerkvi v Krškem. Plača v denarjih letno 720 kron, lepo stanovanje, postranski zaslužek mogoč. Nastop takoj. J. Renier, župnik. ***" " *"n 'i* T * <**i ** iii'n)ixn»<~ S C a s £ o Jutri u sredo 26. augustn velik Koncert popolne druiiuene sodbe pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Vaol. Talioba. :: Izbran nou spored. :: Za mnogobrojni obisk se uljudno priporoča M. Novak. 2077 1- Ob vsakem vremenu 0 < 7ti 55 r ^ s t » s M Naslov pri upravništvu »Slovenca". U stonouMle in hrano se _ sprejmejo učenke. Trnovske ulice 6t. 15. Ljubljana. 2072 2-1 Hlod fant z dobrim Ijudsko-šolskim spričevalom želi službe ali ---v kaki pisarni ali kot strežnik pri kakem gospodu. Ponudbe se prosijo pod „št. IOO" Maribor, poste restante. 207i 1—1 I3C ■MSI A Prostovoljno se proda. A V A M .0 n A svoje lesno a w ki d Ker nameravam radi visoke starosti opustiti trgovino, prodam vse svoje posestvo v Mojstrani (Dovje) hiš. štev. 20, namreč: enonad-stropno hišo z gospodarskim poslopjem, dve žagi ob stanovitni vodi (ena na turbino) — vse v najboljšem stanu — in 170 oralov dobro zaraščenega gozda. Natančneje se izve pri lastniku Tomažu Zupan-u. 2073 4-1 4 i I I H JI JI Kupi se za hromega bolnika fotelj na kolesih ki bi ga bolnik sam mogel prevažati. Ponudbe na naslov: A. K. poste restante Trebnje. 2066 3-1 Izprašan KURJAČ koji zna s premogom kuriti in ima dobra spričevala, ter je soliden, se takoj sprejme. Avgust Belle, parna opekarna na Rakeku. 2068 1-1 Prodam prostovoljno eno uro od Ljubljane v jako prijaznem kraju, zaradi bo-lehnosti 2 hiši skupaj stoječi, 2 gostilno »n prodajalno, 2 kletima, skladiščem hlevom, vrtom in travnikom za nizko ceno kron 18.000. Trgovina in gostilna brez konkurence. Plačilni pogoji jako ugodni, tudi se lahko prevzame ves inventar po dogovoru. 1999 3-3 Vprašanje pod šifro »D. R.« poštno ležeče Spodnja Šiška pri Ljubljani. Avizo. 2027 2-1 strstvo nabaviti rSn^ državno vojno mini- KTntnVnVJf" '^OS6^ " enrerm^mmis'" tvUra,,e"° ¥°,8k°- v polnem obsegu objavljeni razglas VvSga mSrs[v?itUng" Z ^ ^ (°Zir°ma 21 aVgUSta) t(*a leta Tudi je dobit, te pripomočke pri monturnih zalogah številka 2 in 4 proti plačilu 65ih vinarjev. Št. 1355. Razglas. 2076 1-1 V SežaniŽzaPTzSnos 5S0 ^ P°t0m °fCrtnC °braV"aVe 2^dbo Km ,?Smene P°nudbe se 'ahko udeleži vsakdo, kateri pred obravnavo oolntt 50/0 varščino v znesku 2950 kron, katera se zviša s sprejemom dela „ . POlOŽ' Iste se vsprejemajo za v troškovniku določena dela do 10. septembra 1908 opoldne. Načrti, popis dela, troškovnik in pogoji so na razpolago vsakomur ob uradnih urah„ Županstvo v Sežani 23. avgusta 1908. Župan: Fran Štolfa. Za vsako ceno Angleško skladišče oblek" prodajam samo še do 31. avgusta vso poletno obleko za dame, gospode, deklice, dečke in otroke. 1326 O. BERNATOVIC JCtl-u/tolJnjKan, Mfertmi ♦ ft. PsdEPuinica % w Spfj^M. i glavnioa I I I K 2,000.000. I I puška kreditna * Ljubljani, Stritarjeve u.lce štev. »prejema vloge n. knjižice in n. tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po bircsca I ff»x«r>wmH fferadl i s t < Bt Šft»0,.0tl0, s 9 n Priloga 194» Mev. »Slovenca" dnč 25. avgusta 1908. OMnl zbor deželne zueze za tulskl promet m Kranjskem v Ljubljani In njeno delovanje. V soboto, 22. t. in., popoldne ob 5. uri, st je vršil letošnji redni občni zbor deželne zveze za tujski promet na Kranjskem v zvezni pisarni v hotelu »Lloyd«. Dnevni red je obsegal: Poročilo o delovanju zveze za čas od 1. januarja 1907 do 1. julija 1908, predlog glede spremembe pravil in volitev novega odbora. Zborovanje je otvoril podpredsednik zveze dr. V. Foerster, ki je pozdravil zbo-rovalce, zlasti pa dra. E. Lampeta kot zastopnika deželnega odbora, katerega je prosil, naj z zanimanjem zasleduje delovanje zveze iu jo zastopa pred važnima korporacijama deželnim odborom in zborom. Zborovalcem se je predložilo tiskano poročilo za leto 1907, vendar pa je v glavnih potezah poročal o zvezinem delovanju za leto 1907 zvezni tajnik, ki je to poročilo spopolnil tudi za dobo do 1. julija t. I. Iz tega zanimivega in jako poučnega poročila posnamemo sledeče: Deželna zveza je tudi v pretečeni dobi polagala glavno važnost na organizacijo, poučne shode in predavanja ter zasledovala program, da se mora najprej nuditi tujcem udobnosti in šele ko so tla pripravna, stopiti pred širni svet z obsežno reklamo. Ta program ji je narekoval, da se je pečala poleg zboljšanja prometnih zvez in vpeljavo novih privlačnih naprav za tujce v prvi vrsti s pospeševanjem obrta, zlasti gostilničarstva, fotografstva, mizarstva in stavbarstva. Da doseže čim prej svoj namen, se je posluževala najrazličnejših sredstev. Glavno pozornost je obračala zveza v pretečenem letu na Gorenjsko, kjer vsled novih železnic od leta do leta narašča tujski promet. Vsled njenega prizadevanja so se osnovala nova prometna društva v Bohinjski Bistrici, v Dovjem-Mojstrani, v Kranjski gori, v Gorjah in v Radovljici. Letošnje leto se je spremenilo tudi olepševalno društvo v Kranju v prometno društvo in prav pred kratkim se je ustanovilo prometno društvo tudi za Jesenice in okolico. Vsa navedena društva so pridno delovala in storila, kar je bilo v njih moči, pridružuje se jim še živahno in delavno prometno društvo na Bledu. Vse to se je dalo doseči le s prirejanjem shodov in s poučnimi predavanji. Prizadeti krogi so se številno udeleževali takih prireditev in z zadoščenjem se more povdarjati, da se je na Gorenjskem razumevanje tujskega prometa in tozadevne organizacije že med preprostim ljudstvom močno vko-reninilo. Vsa ta društva so bila tudi v ved-nem stiku z zvezo in ji priznala nekako vrhovno vodstvo, dočim je obžalovati zlasti glede Kamnika in Škofje Loke, da se pretečeno in letošnje leto tatnošnja društva niso prav nič zanimala za zvezo in radi trdovratnega molčanja nismo prav nič informirani o tamošnjem prometnem gibanju. Na Notranjskem je pridno delovala v Postojni jamska komisija, podpiralo jo je tamošnje prometno društvo, Dolenjska pa je razven Toplic na tem polju še popolnoma neorganizovana. Deželna zveza pa si je stavila v svoj program, da organizira tudi te dele de žele in prične to delo najprej ob južni železnici, na kar pride na vrsto Dolenjsko, ki zadobi vsled dalmatinske železnice na tem polju popolnoma drugo lice. Zveza se je bavila mnogo tudi z go-stilničarstvom in delovala na to, da se čim preje spopolni. V ta namen je pripravljala poučno potovanje gostilničarjev na Dunaj in je to misel letos uresničila, ko se je v dneh od 21. do 29. aprila izvršilo to potovanje, ki se je najsijajnejše obneslo. Naši gostilničarji so bili na Dunaju najprisrčneje sprejeti od svojih tamošnjih tovarišev, pozdravil jih je pa tudi minister javnih del dr. Gessmann. Izletniki so se pri tej priliki posvetili strokovnemu po uku z vso vnemo, videli so jako mnogo strokovno poučnega. Posledica potovanja je, da se že danes pri udeležencih kaže stremljenje, da svoja podjetja kar najbolj še tirede po vzorcih, ki so jih zunaj našli. Kot druga velevažna akcija na tem polju se mora zaznamovati izdajanje strokovnega lista »Promet in gostilna«. Izdaja ga z velikimi žrtvami poseben konzorcij. Zanimanje za list raste od dne do dne in se itmože tudi naročniki. Povdarjati je zla sti to, da se oglašajo kot naročniki gostil niča rji iz najbolj oddaljenih hribov, dočim gostilničarstvo po mestih ne kaže zanimanja za list, ker njim menda ni treba strokovne spopolnitve. Kakor smo poučeni, bo list v kratkem otvoril tudi poseben oddelek za posredovanje pri gostilniških najemnikih in uslužbencih, kar bo našim gostilničarjem gotovo jako dobro služilo. Tudi prevzame list od zveze sproženo misel ustanovitve splošnega gostilničarske-ga društva. Zveza si je tudi prizadevala, da se ustanovi v Ljubljani poučni gostilničarski tečaj, ki je že popolnoma zasiguran in ki se otvori še to zimo. Med ljudstvom vlada za ta tečaj že sedaj veliko zanimanje in se sme pričakovati najboljših uspehov. Poučni tečaji in strokovni list naj bi nadomeščali za prvo prepotrebno stalno gostilničarsko šolo. Kakor že navedeno, se je pečala zveza tudi s pospeševanjem obrta, ki je v zvezi s tujskim prometom. Naši fotografi so v tem času jako dobro napredovali in zaslužijo vse priznanje, tako Berthold iz Ljubljane za svoje umetne slike, Pavlin z Jesenic za svoje pokrajinske slike in lepe razglednice, Rožun iz Litije pa zlasti za svoje skioptične slike. Glede mizarstva se je pečala zveza s tem, da se vpelje za naše kraje vzorno pohištvo, za stavbe pa domači slog. V to svrho pripravlja tudi večjo razstavo na Bledu za prihodnje leto, kjer bodo zastopane lahko vse stroke, ki so le količkaj v zvezi s tujskim prometom. A tudi drugače se zanima zveza za pospeševanje obrta in podpira po možnosti naj-izdatneje vse tozadevne akcije. Pri vsem tem pa zveza ni pozabila reklamnega delovanja, ki je bilo tudi v pretečeni dobi jako živahno. Preskrbela je ilustrovane opise Kranjske v raznih tu-in inozemskih kažipotih, začelo pa se je tudi s samostojno reklamo. V »Reise- und Baderzeitung« je izšla lansko leto posebna številka Gorenjsko, ki se je nanašala na Bled, letos posebna številka Gorenjsko, ki je namenjena Radovljici in okolici, in takoj na to posebna številka Kranjsko, ki se peča s celo deželo. Vse te številke »Reise- und Baderztg.« so se nabavile v več tisoč izvodih in se pošiljajo po širnem svetu onim, ki se obračajo do dež. zveze za pojasnila, katera daje brezplačno. Pri tvrdki Orell Fiissli v Citrihu se je naročil v 7000 izvodih album Kranjsko, ki je gotovo ena doslej najlepših ilustracij o Kranjski in ki se dobro razpečava. V korist bohinjskemu prometnemu društvu se je izdala slika Kranjska, ki se je razposlala v več tisoč izvodih po slovenskih in čeških pokrajinah. Doslej znaša čisti dobiček okoli 700 K, bil bi pa lahko mnogo večji, ako bi vposiali malenkostno svoto po 1 K vsi oni, ki so si sliko obdržali. Na ta način je mogoče deželni zvezi kljub temu, da so njegove finance letos skrajno neugodne, vsaj enemu društvu dati izdatnejšo podporo. Za posebne namene se izdeluje krasni album Kranjsko. Kar se tiče glede prometnega gibanja važnih posetev, je omeniti obisk angleških časnikarjev leta 1907. Kakor prejšnja leta, so se vršila tudi v pretečenem letu v c. kr. železniškem ministrstvu na Dunaju centralne konference vseh avstrijskih deželnih zvez in posvetovanja, kjer so se razpravljala splošna prometna vprašanja, akcije za skupno reklamo, potovalne in poizvedovalne^ pisarne itd. Vpeljal se je na progi Reka-Št. Peter nov vlak, na progi Jesenice-Trbiž so se obdržali vlaki, ki jih je nameravala železniška uprava opustiti, vpeljali so se pa za državne železnice po naših pokrajinah za poletje abonementni vozni listki. Dosegla je zveza dalje tudi, da so se vpeljali za letovišča stalni fijakarski tarifi. Za tujski promet važna vpeljava je zimski šport in vsled tega se je deželna zveza pečala tudi s tem vprašanjem, pustila pregledati po Gorenjskem razne kraje in pridobila dunajskega strokovnjaka dra. Rziho, da si je ogledal v Bohinju za sankališča določene trase, o katerih se je kar najboljše izrazil in zagotovil, da ima zimski šport zlasti v Bohinju veliko mednarodno prihodnjost. Za razvoj naših letovišč je tudi važno, da se je v zadnjem času izvršil regulacijski načrt za severno in vzhodno stran Bohinjskega jezera po arhitektu Cirilu Ko cliu, za kar si je pridobil največ zaslug ra dovljiški okrajni glavar pl. Detela. Za po gorelo vas Grad na Bledu se je vsled prizadevanja deželnega odbora in po zaslugi deželnega odbornika dr. Lampeta istotako napravil regulacijski načrt, ki je že odobren. V zadnjem času se je otvorilo celo vrsto novih hotelskih podjetij na Gorenjskem, odnosno so se stara spopolnila z novimi stavbami. rpL Prihodnjc4etoApa bo v prvi vrsti posvečeno obširni in enotni reklami in se prirede umetni plakati za Kranjsko, ki se v več tisoč izvodih razpošljejo širom sveta, posebno pa pritrdijo po kolodvorih. V odboru se je izvršila izprememba, ker je pl. Trnkoczy radi preobložitve z delom odložil predsedništvo. Za njegovo delovanje in naklonjenost društvu se mu mora izreči zahvala. Na njegovo mesto se e izvolil nato prof. Orožen, podpredsednikom pa dr. Foerster. Za splošni tujski promet važno dejstvo je, da se je v novem ministrstvu jav-t del osnoval poseben oddelek za tujski promet, ki mu stoji na čelu sekcijski svetnik dr. Schindler. Kar se tiče financ deželne zveze, so te skrajno neugodne. Deželna zveza bi morala že zdavno ustaviti vsako nadalfno delovanje, ako bi jej ne bila dala dva odbornika na razpolago večje svote kot predujem. Računski zaključek za 1. 1907 izkazuje okolu 1000 K primanjkljaja in k temu še okolu 1000 K dolga. Subvencija mesta Ljubljane 2000 K in podpora trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani po 500 K zadoščata komaj, da se pokrije ta primanjkljaj in dolg. Drugih subvencij pa se ni dobilo. Deželni odbor kranjski je nakazal leta 1907 le delni znesek od v 1. 1905 dovoljene subvencije po 6000 K, državna podpora pa pride do izplačila šele koncem septembra. Članov zveze je malo, dela in stroškov ogromno veliko. Tako je znašal faktični primanjkljaj 1. julija letos 6500 K, po proračunu pa bo znašal primanjkljaj do konca leta okroglo 8000 K. Izreka se upanje, da se pokrije ta primanjkljaj z izdatnimi subvencijami. Poročilo se je odobrilo, nakar se je obravnavalo glede spremembe pravil. Po novih pravilih se pomnoži število odbornikov, določi ravnateljstvo treh članov, odbor deli v odseke in odboru pritegne tudi svetovalce, ki bi podpirali zvezo s svojimi strokovnimi mnenji in skušnjami. Nato se je vršila volitev novega odbora, ker je potekla triletna doba. V I. skupino so bili izvoljeni: Dr. R. pl. Andrej-ka iz Postojne, dr. V. Foerster in prof. Orožen iz Ljubljane ter hotelir J. Peternel z Bleda, v II. skupini: dr. Val. Krisper iz Ljubljane, župnik J. Piber iz Boh. Bistrice in kanonik J. Sušnik iz Ljubljane; v III. skupino pa dr. J. Demšar, restavrater I. Kenda in dr. Iv. Lavrenčič, vsi iz Ljubljane. Pregledovalcem računov sta bila izvoljena gg. Govekar in H. Lintner. Volitev se je izvršila soglasno, na kar se je zborovanje zaključilo. Takoj nato se je vršila seja odbora. Tržne vesti. 24. avgusta 1908. Železo. Kakor smo že v maju tega leta poročali, se je posrečilo nemškim tovarnam in prekupcem železa spraviti železo čez avstrijsko mejo. Nemško železo je za približno eno krono cenejše od avstrijskega. Avstrijski kartelaši odirajo ne le trgovca, ampak še bolj konsumenta. Sprva so se smejali nemški konkurenci, ki je začela ščipati na 30odstotni dividendi železnih baronov, ali konkurenca je postajala vedno občutnejša. Zategadelj je komite kartela znižal v maju palično in fa-consko železo in debelo pločevino za 1 K. Vkljub temu niso preprečili uvažanja nemškega železa tako, da so bili sedaj primo-rani zopet znižati cene. Ceno paličnega in faconskega so znižali za eno krono, za debelo pločevino pa pol krone. Nižje cene veljajo od 19. t. m. naprej in le za nova naročila, ne pa za tekoča. Z ozirom na znižanje v maju je sedaj palično in faconsko železo za 2 kroni, debela pločevina pa P/2 krone cenejše. Celuloid. Razne nesreče v industriji celuloida so primorale vlado, da je prilezla na dan z naredbo glede prometa s celuloidom, s celuloidnimi izdelki in odpadki. Naredba pa obremenuje le proizvajalce celuloidnih izdelkov. Prodaja teh izdelkov ni otežkočena, kar je važno za trgovce. Le za kupčijo s celuloidnimi odpadki bo treba koncesije. Petrolej. Kakor znano, je Nemčija najboljši odjemalec avstrijskega petroleja. Ta eksport pa hoče avstrijski industriji odvzeti amerikanska konkurenca. V mestih, kjer je organizirana prodaja avstrijskega petroleja, so nastavili Amerikanci ceno jako nizko, drugje pa prodajajo po visoki ceni. Tudi v Avstriji so hoteli Amerikanci organizirati in monopolizirati prodajo petroleja, ali pri nas ni šlo in so sedaj precej utihnili. Liberalno učiteljstvo In mladinska oskrba. Prosim, sprejmite v Vaš cenjeni list sledeče: Odgovor na hudomušni napad v listu .32., z dne 6. avgusta 1908. »Narodnega lista« in pa na članek v listu št. 91., z dne 12. avgusta 1908. časopisa »Domovina« (oba časopisa izhajata v znanem mestu Celji) in to pod naslovom »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za okraj Gornjigrad.« Neki človek, že vemo iz katerega kroga in kar se tedaj tudi že iz drugo omenjenega člana razvidi, se drzne kritfkovati oni poziv z dne 18. julija 1908., s katerim se je zbor sklical na 6. avgusta 1908. v veliko dvorano knezoškofijske palače v Gornjemgradu v osnovanje društva »Otroško varstvo in mladinška skrb za sodni okraj Gornjigrad.« Slovenščina v tem pozivu mu ni všeč in meni, da je poziv pisan v »barbarski slovenščini«, da se je zato morda marsikdo ustrašil in ni šel na shod, ki ima tako plemenit namen. V drugem članku rabi izraz »bombastičen« (li razume dopisec sam pojem tega izraza?) in menda bode še kaki tretji izraz poiskal iz kacega slovarja, katerega še rti nikoli čul in izgovarjal. Zato naj se tu ponatisne dotični poziv, ki se sledeče glasi: Poziv. Vse za vero, dom in za cesarja! Širnim svetom Avstrije tekmujejo se državljani medsebojno za sijajno proslavo 60-letnega vladanja Njega Veličanstva presvitlega našega cesarja Franc Jožefa I. Komu ni znano, da gre smoter našega presvitlega vladarja v proslavo z Božjo previdnostjo naklonjenega tolimnogolet-nega modrega in blagodejnega vladanja pred vsem, da celo edino le tja, proslavljati ta dar Božji z blagodejnimi sredstvi. Med drugimi dobrodejstvi je na dnevnem redu tudi za vzdrževanje države zelo važno geslo: »Otroško varstvo, mladinska skrb«. Pod tem naslovom osnovala so se vže v večini sodnijskih okolišev društva. Da se tudi Gornjegrajski okraj vrsti med te tekmovalce, vsojam se vse slavne urade, kakorkoli zvane državno pripoznane korporacije in društva tega sodnega okraja vljudno vabiti na razgovor v svrho osnovanja »okrajnega društva za otroško varstvo, mladinsko skrb«. Tudi vsaki posameznik, kteremu gre to geslo k srcu, je dobrodošel! Tu naj vtihne vsakoršno politično nasprotje in geslo naj bode »vse za vero, dom in za cesarja! Dan zborovanja določi se na 6. avgusta 1908., ob 10. uri dopoldne (in sicer vsled prijaznega dovoljenja visokočasti-tega stolnega kapitela Ljubljanskega) v veliki dvorani Gornjegrajske grajščine, drugo nadstropje. Cim mnogobrojnejša udeležba, tem boljši uspeh! Na svidenje torej omenjeni dan! Bog in domovina Vam v pozdrav! Gornjigrad, dne 18. julija 1908. Grebene 1. r., c. kr. dež. sod. svetnik in predstojnik okrajnega sodišča. Ko bi bil poziv zares v taki nesrečni obliki spisan (učeni? dopisec, ki menda živi na svetu brez imena, ali pa se ga sramuje, ker ga prikriva), bili bi gotovo nekateri uradi in to občinski uradi, pa tudi šolska vodstva, kateri vsi se ponosno smatrajo veščim slovenščine — vračali pozive, ne pa jih celo nabili na desko občinskih uradov in tudi javno razglasili. Gotovo bi tudi ne bil pisal gospod Kelc, znani nadučitelj v Novi Štifti pri Gornjemgradu, naravnost name dve dopinici sledeče vsebine: Nova Štifta, 23. julija 1908. Zelo žal mi je, da se Vašemu vabilo učiteljstvo tokrat ne more odzvati, ker smo imeli zborovanje našega učiteljskega društva za isti dan že razpisano, katero se nikakor ne da preložiti, ker bodo kmalu počitnice. Storil bom pa pri zborovanu vse, da tudi učiteljstvo pristopi k nameravanemu društvu. Poklon! Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Štifti in predsednik gornjegrajskega učiteljskega društva. Nova Štifta, 25. julija 1908. Naznanim Vam, da sem uredil tako, da se bode učiteljstvo našega okraja itde-ležilo dne 6. avgusta Vašega shoda in bode potem zborovalo v Gornjemgradu. Spoštovanjem udani Ivan Kelc 1. r. Kako naj se kritikuje slovenščina iz teli dopisnic, sosebno iz prve, prepuščam vsakteremu. komur se zljubi s tem se baviti. Toda vedi slavno občinstvo, da veter drugače brije in hudomušni dopisec s so-drugi prevrača položaj. Sejni zapisnik konštatuje, da sem jaz opozarjal navzočnike, da naj iz svoje sredine si izvolijo predsednika in zapisnikar- ja, in ker se ni nikdo oglasil ter je čas potekel, sem predlagal, da naj pa izvolijo g. dekana in g. kaplana. Tudi na ta predlog je vse potihnilo in ni bilo ugovora proti temu; vsled česar zavzela sta omenjena gospoda svoj sedež. Sejni zapisnik konšta-tuje nadalje, da je ravno nadučitelj g. Kelc tedaj, ko mi je bil predsednik podelil besedo, da obrazložim namen in pomen društva itd., oglasil se iz ozadja (kjer so se gg. učitelji sploh zadržavali, namesto da bi bili bližje pristopili in prisedli, ker je bilo dosti pripravljenih stolov), rekoč: »Ker se nas je prezrlo, zato nimamo nič več tukaj iskati, pojdimo, gremo, alo, alo«. Odhajajoče srečal je neki mož iz B. in jih vprašal, zakaj že odidejo. Dobil je odgovor: »Nas ne potrebujejo, so vže duhovniki notri!« Tedaj ubogo število štirih duhovnikov, katerim nasproti je bilo — kakor čudni dopisec članka z dne 12. avgusta v svojem dopisu, »nad katerim ima edino le on svoje dopadajenje«, navaja »okoli« (tedaj še ne vč koliko učiteljev in učiteljic je imel okoli sebe zbranih) 20 učiteljev in učiteljic, je vse to učiteljstvo prestrašilo, da ni moglo isto prisostvovati raz-motrivanju tega plemenitega namena. Res je namen plemenit in bode se dosegel tudi vzlic takim neodgovorljivim motenjem. Toda, da ravno učiteljstvo takrat ni posvetilo svoje pozornosti temu plemenitemu namenu, pokazal je neovrgljivo njih nastop sam. Izmed učiteljev do gotovega časa edino ostali nadučitelj gospod Franc Kocbek z Gornjegagrada se je sam izjavil, "da on ne odobruje te taktike«. V tem ima tudi Kocbek prav, vsaj vsak razsoden človek mora ne le odrekati odobrenje, marveč mora tudi naravnost obsojati naj-ostrejše taki nastop. Sicer so. vsi v dvorani ostali sprevideli, da je bil ta nastop neumesten. Naj se pač razdoni med svet: »Hore Welt! so \vird man zu einem \vohl-tatigeu Zvvecke unterstutzt seitens des Oberburger Lehrervereines! Exegi monu-inentum aere perennius!!! Po vsem mirno prepuščam slovenščino iz tega svojega poziva in svojih govorov, kakor tudi sploh svojo vedo o slovenščini kritiki javnega občinstva in tudi izreka veščakov se ne vstrašim. Prepričan sem, da bode vsak razsoden človek s pomilovanjem nad hudomušnim dopiscem in njega tovariši vzkliknil: »Uboga šolska mladež«, katera bi imela biti navezana na njega pouk o slovenščini. Ako je tudi on menda kedaj pokukal v abecedo, se menda vendar ne bode »štimal« za doktorja modroslovja, in ako se pa, potem naj izda poučno knjigo, menda mu bode tudi nekateri učitelj zanjo hvaležen. Ako mu pa slovenščina več ne ugaja, potem raje sluša nemški: »Wenn dich die Laesterzunge sticht, so lass dir dies zum Troste sagen: Die schlechtesten Friiehte sind es nicht, woran die Wespen nagen«. Društvo je že prav osnovano, le Vaši napadi so nerodni. Ako dopisec jadikuje črez svojo lastno slovenščino, ima popolnoma prav, toda naj ne bode tako aboten, da bi mislil, da se jaz za njegovo nerganje kaj brigam in da bi si nadalje dragi čas tratil s čitanjem tacih bedastih napadov. Bog bodi njegovemu duševnemu stanju milostljiv: kajti njegovo pisarjenje kaže, da ni normalnih misli. Sicer pa naj bode njemu in njegovim sodrugom na tem me-stvu v vsej resnosti povedano, da so isti vsega obžalovanja vredni, ako ne sprevi-dijo dobrodejnega namena onega društva, katero se je osnovalo pod zgoraj navedenim naslovom. Menda se bode kedaj še rad eden ali drugi izmed njih zatekel k temu društvu. Nadalje naj si ti nasprotniki zapomnijo, da bi bilo globoko pod mojo častjo spuščati se ž njimi v kako polemiko. Sicer pa možak se ne skriva za črkami. — Vedelo se pa bode tudi takim hudomušnim napadom (in naj še toliko obetajo »več še pride«), katere mora celo razsodni m miroljubni svet najostrejše obsojati, napraviti konec kompetentnim mestom. To v odgovor hudomušnemu dopisen in tovarišem na opozorilo na ta dva članka, kajti sam tacih lističev »Domovina«, ^Narodni List« ne čitam, ker se bavim z boljšimi. Končam s pripombo, da o tem tu niti besedice, ne črkice več! O o r n j i g r a d, 14. avgusta 1908. (j r e b e n c I. r. ItolnoveJJa politična poročila. Mednarodni kongres socialnih društev v Rimu. R i m , 25. avgusta. Mednarodni kon greš socialnih društev se vrši meseca oktobra v Rimu. Priglašenih je že 3000 ude lewncev s celega sveta. Poročil jc 115. Hujskanje pravoslavnih proti katoličanom v Rusiji. Kijev, 25. avgusta. Pravoslavni volhinjski škof je strogo prepovedal pravoslavnim poroko s katoličankami. Pravoslavna rusko-poljska duhovščina je nastopila na kijevskem cerkvenem shodu proti prepovedi in zahtevala, da ob poroki zadostuj izjava, da pravoslavni del ne prestopi h katoličaustvu. Vatikan in Angleška. L o n d o n i 25. avgusta. Papež je odposlal v spremstvu kardinala delegata Vannutellija samo angleške vatikanske dostojanstvenike. Vannutellija }el sprejel angleški kralj s knežjimi častmi, dasi so protestirali anglikanski škofje. Velikanske kavalerijske vaje na Angleškem. L o n d o n , 24. avgusta. Prihodnje 14 dni se vrše na Angleškem kavalerijske vaje v obsegu, ki jih Angleška še ni videla. Udeleži se jih 8000 jezdecev. Čete obsegajo 5000 mož kavalerije, štiri brigade jezdeče artiljerije, dva bataljona pehote na konjih, dva vodja pijonirjev na konjih in sanitetne vojake. Kavalerija se razdeli v dve diviziji po dve brigadi, ki ima vsaka tri polke. Vaje vodi generalni kavalerijski nadzornik Scobell. Cieinenceau v Karlovih varili. Karlove V a r e , 24. avg. Francoski min. predsednik Clemenceau živi v Karlovih Varili popolnoma za se. Strogo se drži zdravniških predpisov. V njegovi družbi so njegovi kabinetni šefi in pa telegrafisti. Korupcija v liberalno-socialistiškem belgijskem občinskem svetu. Schaarbeck, 24. avg. Občinski svetnik Van de Putte in občinska inženirja VVellens in Housa sta priznala, da so dobivali po podjetniku Lejeunu velike napitnine. Van de Putte je dobil julija samo 60 tisoč frankov, Houssa pa 19.000 frankov. Van de Putte je demisijoniral. Podkupljene funkcijonarjc so zarpli. Večina seliaar-beckškega občinskega sveta je liberalna in soc. demokraška. Dne 15. t. m. obhajalo je prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki 30-letnico svojega obstanka spojeno s proslavo 60-let-nega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa 1. Prijetna dolžnost me veže, da se zahvaljujem č. g. dekanu Lovro Gantarju za darovanje vs. maše. Nadalje zastopniku c. kr. okrajnega glavarstva preblag. gosp. vladnemu tajniku Domicelju, ki je počastil slavlje s svojo navzočnostjo. Preblagorod-nemu gospodu županu dr. Maroltu za prijazen in pomenljiv pozdrav došlih gostov, kakor tudi občinskemu zastopu za korpo-rativno udeležbo. Gospodom načelnikom tukajšnjih uradov, kateri so blagovolili slavnost posetiti. Preblagorodnemu gospodu očetu gaslicu Doberletu za njegov ginjeni nagovor in dekoriranje dveh ognje-gascev. Tukajšnjim gospodičnam za podarjene šopke in pletenje vencev. Bratskim društvom iz Vrda, Stare - Vrhnike, Borovnice, Horjulja, Polhovega gradca, Iga, Tomišlja, Stoba, Komende in Spod. Logatca, katera so s svojo navzočnostjo pokazala svojo naklonjenost našemu društvu, kakor tudi vsem došlim delegatom za njih udeležbo. Na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki. Karol Mayer, načelnik. Dečka sprejme takoj večja trgovina z mešan, blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod St. „100" na upravo »Slovenca". 2028 5-4 Vajenec iz boljše hiše se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Karol Skala v Kamniku. 2036 2-2 ■■■■■■■■HHMH * Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- M Častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- M H ništvom priporočam svojo dobro urejeno S ■ podobarsko In pozla- ■ ■ farsko obrt * S v Wolfovih ulicah št. I JJj J nasproti frančiškanske cerkve N ■ ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H ■T kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- Mf w kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno * H in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in ■ predloženih načrtih. m m Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal S » 466 Z odličnim spoštovanjem 52—24 ® £ Alelcs. Gotzl | podobar in poziatar. S SANAT6GEN prepotrebno kreplino ln osveievalno sredstvu za vsakogar , ki sc čuti utrujenega iil bednega, kakor sploh za nervozne ln slabotne., Od nad I0U0 profesorjev in zdravnikov sijajno potrjen. Dobi se v lekarnah ln drogerijah. BroSure razpošilja fr»uko lu zastonj Uauar&Co., Uarollu, NW. 18. tllavuo zastnpsUu C. Urad), l)un«J, I., Flelaehmarkt 1. 17J8 8-1 Mipferd-HlUno-mlrtno-itiHo. Najmilejše milo za kožo. -^j ______67B 40-21 Zahtevajte zastonj - hi franke mj veHkl, bogat. Iluilr.«.*' (lavni cenik i nad 3000 allkaml «i.-h vi.: alkelnaatib, •rebrnih In zlatlb ur, kukor to.jl ▼ach vrst aolldnlh zlatnio In arebrnlo, btnega erod|a, klenega tn neclutrs. hla*, p* Izvirnih tovarniških cenah Nlkei remont. nra ivlc. tivlr. „Ro»kopl" pat. «ra ...... ika " ~ • K reglstr, „ Adltr lloikapl ", nISel e«- raonl « aldr«...... „ *•— Ooldln rem. ara „l.m", kot<»)< i dv.jtiim plaitem........ H Prva tovara« aa nre Hsrnnn Konrad, & fc* fcM. dr o t ni Mtoinik v Mostu (Rrfii) 694 ČnSkra. S3t« 1— i Zlate STCiiBjc: Bcrliu, Pariz, Him itd. Kajbolj. fcosm. Zobo čistil, sred- <4. stvo _ ___ Izdelovalci) G. <3eydl Ljubljana, Spltal.-Strltar. nL T (M 3 a* >0 ta > R B 0) O 645 SO—45 Cena vrčku 20 vinarjev. Najboljše izvirno, dvojno vležano (Unjuell)ln črno pivo (BockMer) c: iz meščanske budjeviške pivovarne se toči :: v Sodnijskih ulicah 4 in na Rimski cesti 5. - Dobi se tudi pristni domači Šampanjec. ,, prazdroj o n 3 B) < TI 0< B M Razpis V Mokronogu je izpraznjena služba 2031 3-2 provizoričnega dežel, živinozdravnika S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, in sicer pripade od tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj mokronoški. Prosilci za to službo pošljejo naj podpisanemu deželnemu odboru svoje, z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje do 15. septembra 1908. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 17. avgusta 1908. I I Podrui.itB. 0."b" •«'". »■••< allaa 17, M«, Bn,, iS likSU. ■■«*»«, .MUaga K«TI tm^n^ lf Jlara la Mtta|.la!u« »m Daaaja L.TA... J' L'»£•»»"»•«, I" U.rarftin 11 («a(at R..a«.(a), |U. L«-J' ">«pl'lr.n. m, V Sikl.bra.atrilraiia (• i, ®y•»"l0r,,*"t*■.i^1• »i"..*"!«^""""«" 1*. VIII. Ltr.haaleMaralr.aaa U M« Bta lil"' « "»"•»»"•»"i •• »X. Dlbll.fi> (la.pllir. MnBjalnlina dslnliki družba " no MERCUR" Dunaj, I., WollxeIRe 1. Ak*. K 90,000.009, Vaaor sakla« K 0,010.009 99 ntnojel if" nakup in prodaja **h vrat nmt, državnih papirjev, akcl), prioritet, aaatavnlc, nraik, davi*, valut in denarja. mr Omenjava in eskomptira^e -ms iiirabaath lartavnlc la obligacij, grafik ta kupoaov.