Letnik 1918. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XIII. — Izdan in razposlan 24. dne januarja 1918. Vsebina: Št. 23. Ukaz. s katerim se v porazumu z udeleženimi ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom 1 izdajajo določila za izvrševanje zakona z dne 20. decembra 1912. I. o vojnih dajatvah in opravah. 2». Ukaz ministrstva za deželno bran z dne 23. januarja 1918. I., s katerim se v porazumu z udeleženimi ministrstvi in v soglasju z vojnim ministrstvom izdajajo določila za izvrševanje zakona z dne 26. decembra 1912. I. (drž. zak. št. 236) o vojnih dajatvah in opravah. A. Obča določilu. 1. 1. V vseh primerih, v katerih se mora po zakonu ali po izvržitvenem ukazu vršiti komisijska ugotovitev, se godi to — ako v zakonu, v tem izvršitvenem ukazu ah v drugih ukazih ni drugače zaukazano — po komisijah, ki so sestavljene iz: a) zastopnika političnega okrajnega oblastva, pri ugotovitvah, nanašajočih se na pomorske ladje ali na druge mornariške predmete, iz zastopnika pomorskega oblastva za predsednika, b) vojaškega zastopnika, <:) zastopnika finančnega oblastva. (Slovanlkch.) 2. Komisiji naj privzame politično okrajno oblaslvo (pomorsko oblastvo) — na razpravah samih predsednik — po potrebi enega ali več izvedencev, ki jili je zapriseči pred uradovanjem. Razen tega je tudi vojaškemu in finančnemu zastopniku dano na voljo, da privzame h komisiji po enega zastopnika, ki ga je imenovati političnemu okrajnemu oblastvu (pomorskemu oblastvu) ali predsedniku, da ga zapriseže. Nagrado izvedencem, ki gre na dolg skupnega vojnega proračuna, naj dogovori z njimi, ako niso vojaške osebe ali državni uslužbenci, predsednik komisije, preden se postavijo. V posebno važnih primerih je obvestiti strokovno pristojno ministrstvo o sestanku komisije, da morda pošlje zastopnika s posvetovalnim glasom. 3. Ako gre za komisijske ugotovitve večjega teritorialnega obsega, more stopiti na mesto v točki 1 določene komisije taka komisija, v katero pošljejo ministrstvo za deželno bran, vojno ministrstvo in finančno ministrstvo po enega zastopnika za uda. 4. Komisijsko se ugotavlja po poprečnim zneskov, ki jih določijo ti trije udje komisije. Udje komisije pri svojem glasovanju niso vezani na mnenja izvedencev. 21 0 komisijskem uradovanju je napisati razpravni spis, ki mora obsegati tako izvid in mnenje izvedencev kakor tudi glasovanje (določene zneske) posameznih udov komisije in udje ga morajo podpisati. II. Komisija mora dognati predvsem navadno vrednost terjanih predmetov. Tega ni treba dognati, ako so bili za predmete dotične vrste tedaj, ko so se prevzeli, odškodninski postavki po zakonu o vojnih dajatvah in opravah določeni in objavljeni z ukazom ali razglasom. Navadna vrednost se mora dognati po koristi, ki jo daje predmet v času, ko se zahteva, navadno in obče. Zatorej je pri tem zanemarjati ceno posebne ljubezni, nepoštene ali celo z vojnim stanjem ne opravičene nastavke cen in spekulativne nakupe (poprekupčevanjc in dr.). Odškodninski znesek 1er odškodnino, ki gre za rabo. je dognati s tem, da se dà v podstavo navadna vrednost, kolikor se je dala dognati. m. Pravica zahtevati odškodnino v denarju more priti le tedaj v poštev, ako vojaška uprava ni ukrenila, da se poravna škoda s tem, da se popravi poškodovani predmet ali — pri premičnih rečeh — da se odkaže predmet enake vrste in porabnosti. Z vojno dajatvijo ali opravo nastala posrednja škoda, na primer izgubljeni dobiček, oviranje ali oteževanje setve, izvrševanja obrti itd. se ne povrača. Škoda na vozilih in živalih, ki so se zahtevala po §4j 10, 11 in 12, ali na vojnih po-močkih, ki so se zahtevali po S - 1- za rabo, se povrne, razen ako se je povzročila po krivdi pri-skrbnika ali njegovega osebja. Za navadno obrabo se ne daje odškodnina. / Ugotavljaje odškodninski znesek za zahtevane nepremičnine razen tega tudi ni vpoštevati škode, ki je nastala po slučaju, ki bi bil zadel reč tudi tedaj, ako bi se ne bila zahtevala, z višjo silo. z izgredi, nadalje škode, ki jo jo povzročil sovražnik. I?. Posebna določila. K § i. 1. Za dolnjo starostno mejo za osebe, ki sc privzamejo na osebno službovanje, se določa — ne kraté določila k § 6:1 — dovršeno 17. leto starosti. 2. Za osebna službovanja privzete in k spremstvu oborožene meči spadajoče osebe morajo a) imeti na čelu osebo, ki je odgovorna za svoje podložnike ; b) nositi določen znak, ki se spozna od daleč; c) nositi svoje orožje odkrito, ako bi bile v posameznem primeru oborožene, in d) ravnati po zakoniti in običajih vojne. 3. Osebe, ki se privzamejo, je jemati, kolikor mogoče, iz kraja samega, kjer sc- uporabljajo, ali iz njegove najbližnje okolice, ako se ne zahtevajo za službovanje v spremstvu oborožene moči. K g 5. 1. V koliko so dani v § 57 vojnega zakona, oziroma v § 2 zakona z dne 6. junija 1886. 1. (drž. zak. št. 90) določeni oprostilni razlogi v po-sameznih primerih pri osebah, ki niso zavezane vojni dolžnosti in se enako porabljajo, odločijo politična oblastva. 2. Da so dani v zakonu navedeni oprostilni razlogi, to je spoznati uradoma. K § 6. 1. V § 6 zakona določena dolžnost se razteza tudi na mladostne pomožne delavce (delavce) brez ozira na dolnjo starostno mejo, ustanovljeno v izvršitvenili določilih k^g i. 2. Glede uravnave mezdnih in delovnih razmer na eni strani in dopustnosti, da razvežejo delodajniki ali delojemniki delovno razmerje, na drugi strani so merodajna določila cesarskega ukaza z dne 18. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 122) in izvršitvenega ukaza k njemu. 3. Začetek dolžnosti po § 6 zakona mora delodajalk nemudoma primerno razglasiti v delovnih prostorih. S tem nastopijo v § 0 in 9 zakona in v cesarskem ukazu z dne 18. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 122) določene pravne posledice. 4. Ako se zahtevajo prevozni ali prometni pomočki, industrijske ali druge obratne naprave, je v dogovorih med vojaško upravo in podjetji naložiti podjetjem dolžnost, da brez porazuma delojemnika ne izpremene niti obstoječih mezdnih, službenih in delovnih pogojev, niti ne zahtevajo reč dela brez primerne odškodbe. K § 7. 1. Na osebno službovanje privzete osebe, ki v ('asu, ko se privzamejo, še niso presegle črni vojski zavezane starosti, prejemajo ves čas, dokler traja službovanje, ustrezno njihovi porabi za odškodnino prejemke, ustanovljene za črni vojski zavezane osebe, ki niso služile. Ti prejemki so vobče pri osebah, ki se privzamejo na oprave, ki jih opravljajo pri vojakih častniki ali zenacenci, pristojbine ga tista XI. činovnega razreda; na druge oprave privzete osebe prejemajo pri armadi na bojišču pristojbine moštva, v zaledju v kraju Običajno plačilo za delo enake vrste, ako se izjemoma prevzamejo v državno oskrbo, tudi pristojbine moštva. 2. Osebe, ki so oil času, ko sc privzamejo, že presegle črni vojski zavezano starost, prejemajo: «) ako se privzamejo na oprave, ki jih opravljajo pri vojakih častniki ali zenačenci, kakor na primer zdravniki, inženirji, žjvinozdrav-niki, plačilo v denarju, ki se odmeri po denarnih pristojbinah gažislov IX. činovnega razreda, najnižje stopnje gaž; b) ako se privzamejo na druge oprave, na kraju porabljanja običajno plačilo za dela enake vrste. 3. Za izplačevanje plačila v denarju so merodajni vojaški pristojbinski predpisi, oziroma v kraju običajni rokovi za plačevanje mezde. V kraju običajno plačo naj poizve vojaško • »blastvo po političnem okrajnem oblastvu, ki se mora pri železnicah vedno, sicer pa po potrebi sporazumeli s strokovno pristojnim oblastvom. 4. Višino odškodnine, ki jo je plačevati po 2. odstavku § 7 zakona, naj določi oblastvo (organ), kateremu so delavci odkazani v službovanje, porazumno z zastopnikom občine, v kateri se odpusti delavec, po navadni vrednosti ; odškodnino je izplačati na dan odpusta. 5. Zdravljenje v stan bolnikov vojaškega zdravstvenega zavoda vzprejetih oseb obsega tudi brezplačno oskrbo in brezplačno dajanje zdravil; glede plače so za čas zdravljenja v bolnici merodajni za vojaške osebe veljajoči predpisi. Vojaški zdravstveni zavodi so tudi bolnice in bolnice za silo (§ 25), ki se jih poslužuje vojaška uprava. K § S. . 1. Za presojanje eventualne pravice do preskrbe ter ■ prisojaje in izplačuje preskrlminske užitke naj se uporabljajo zakonita določila o preskrbi vojaških oseb in njihovih zaostalih. Kolikor je potrebno, je poizvedovati uradoma, ako ne zadoščajo dokazila (zdravniško izpričevalo), ki jih je predložila stranka. 2. Glede izmere preskrbninskih užitkov, všlevši posmrtno četrt (odpravnino), je enačiti: a) osebe, ki se privzamejo za oprave, ki jih pri vojakih opravljajo častniki ali zenačenci, kakor na primer zdravniki, inženirji, živino-zdravniki, gažistom XI., oziroma IX. činovnega razreda (k § 7); />) bolniške strežnike po poklicu gažistom brez činovnega razreda najnižjega gažnega postavka; c) delovodje, poslovodje, poduradnike, polirje, cestne mojstre, višje monlêrje, rudniške obratne paznike narednikom; d) zdravstvene pomožne delavce, vodje partij, paznike, monterje, roditelje in obratne stražnike pri motornih vozilih, mehanike, strojnike, višje rudokope, strelce, sprevodnike pri prevozilib in vodje partij pri gonjah klavne živine načelnikom voda: e) kovače pri prevozilib, strežno moštvo parnih razkužcvalnikov, preddelavce in profesijoniste vsake vrste korporalom; f) voznike ali voditelje tovornih živinčet, gonjače, hlapce za gonjo vprežnih konj in dninarje vojakom brez Šaržne stopnje. Ako bi prišle v poštev pravice do preskrb* nine za osebe, ki niso uvrščene v prej omenjene kategorije ali za lijih zaostale, določi izmero pre-skrbninskih užitkov od primera do primera ministrstvo za deželno bran. K § 9. 1. Za osebna službovanja za vojne namene porabljane osebe se ne zavežejo na vojne člene. Torej niso podvržene določilom 11. dela vojaškega kazenskega zakonika „O vojaških hudodelstvih in vojaških pregreških in njih kaznovanjuK ; ta določila prihajajo v poštev le za tiste osebe, ki spadajo k moštvu v službo dane vojne ladje ali v primeru mobilizacije ali vojne začasno v vojno mornarico uvrščenega plovila in so ob vstopu v to razmerje prisegle na zastavo. Vojaško sodno oblast izvršujejo sodišča skupne vojne moči ali deželne brambe. 2. Zoper osebe, porabljane za osebna službovanja, je uporabljati za disciplinarne kazni ukor in disciplinarne zaporne kazni, ki ustrezajo vrsti njihovega službovanja. Pri tem je vobee enačiti v izvršitvenili določilih k § 8, pod točko 2, a), imenovane osebe častnikom, osebe pod h) in c) narednikom, osebe pod d) in e) prostovoljno dalje služečim načelnikom vôdov, končno pod f) imenovane osebe vojakom brez šaržne stopnje. Izmed oseb. navedenih pod d), c) in f), pa je, ako ne spadajo k spremstvu mobilizovanih ali na vojno stanje popolnjenih čel itd. obrožene moči. preddelavce (v rudnikih vodje skupin in druge preddelavce), nadalje kvalificirane profesijo-nisle in kvalificirane delavce, ki so že dovršili 40. leto svoje starosti, ali ki delajo najmanj izza 5 let nepretrgoma v istem podjetja, enačiti prostovoljno dalje služečim načelnikom vôdov, ostale delavce, potem dninarje vsake vrste pa vojakom brez šaržne stopnje. V prvem odstavku § 9 zakona imenovane osebe so pod disciplinarno kazensko oblastjo poveljnika vojaškega krdela, pri katerem opravljajo osebne službe. V primerih 2. in 3. odstavka § 9 zakona gre disciplinarna kazenska oblast vojaškemu poveljniku, pod čigar vodstvom je podjetje ali se opravlja delo. Ako je tisti, ki je potemtakem upravičen kaznovati, štabni častnik ali zenačenec. mu gre kazenska pravica krdel nega poveljnika, ako je nadčastnik ali zenačenec, ima kazensko pravico ne detaširanega pododdelkovega poveljnika. Častniškim in vojaškim uradniškim aspirantom in podčastnikom, lem kakor poveljnikom transportov ali detašementov, se lahko podeli disciplinarna kazenska pravica v okviru o tem obstoječih vojaških predpisov. Ako je upravičenec za kaznovanje nadčastnik ali nižji, izvršuje (višjo) kazensko pravico, ki gre krdelnemu poveljniku, tisti poveljnik, ki ima to kazensko pravico nad upravičencem za kaznovanje. 3. Za osebna službovanja porabljane osebe naj vojaški poveljnik, kadar nastopijo svoje službovanje, pouči o tem. v katerem obsegu stopijo pod vojaško kazensko sodno oblast in pod vojaško disciplinarno kazensko oblast. K § 10. 1. ŽSPvozove in živinčeta, ki se prepuščajo za vozno (tovornega živinčeta) službo, se plačujejo v prilogi 1 navedene odškodnine. 2. Odškodnine in plačila gredo od dne prevzetja do odpusta in po njem še za toliko dni, kolikor bi bilo treba za povratek v kraj, kjer so se prevzeli (oddajališče), po najkrajši poti; pri tem je po 40 km — pri vozovih, napreženih z govedi, po 20 km — kakor čez to znašajoči ostanek računih za dnevno opravo. 3. Prevozila se morejo zahtevati za posamezne cele dneve le toliko, kolikor se morejo prevozila v 10 urah od časa odhoda iz svojega siojališča zopet tja vrniti, za polovične dneve le toliko, kolikor je omenjeni povratek mogoč v 6 urah. V prvem primeru gredö v prilogi 1 pod B navedene odškodnine v celi izmeri, v poslednjem primeru pa v polovični izmeri. Za porabljanje, ki sega čez dobo porabljanja, ustanovljeno v sprednjem odstavku, gre odškodnina še za pol dneva, ako traja nadaljnja raba manj nego 6 ur, odškodnina še za celi dan, ako traja nadaljnja raba 0 dn 16 ur. 4. Z živinčeti, pripravnimi za prevoz bremen, praviloma ni umevati živine za pleme in mleko. Taka živinčeta se smejo torej le v sili privzemati za prevažanje, ako so la živinčeta vajena voziti in ako to porabljanje ne spravlja v nevarnost njihove prave določbe za bodočnost. Pii tem so smejo šele v zadnji vrsti jemati živinčeta. spadajoča k plemenski čredi ali k zadrugam plemenskih knjig, ter plemenska živinčeta, ki so nabavljena s pomočjo državnih ali deželnih podpor ali premirana. Dobro izkušene kobile in krave ter mladi in plemenski biki, nadalje na čas breja živinčeta so v vseli okolnostih izvzela od zahteve. « K § 11. 1. Za prepuščena motorna vozila so plačujejo v prilogi 2 navedene odškodnine. Vzdrževanje motornih vozil in pripravljanje obratnih potrebščin za nja je naloženo vojaški upravi. Na podstavi tega zakona za službovanje po-rabljanim voznikom, oziroma obratnim strežnikom (strojnikom, mehanikom) gre plačilo po izvršit-venih določilih k § 7. 2. Odškodnine in plačila gredo od dne prevzetja do odpusta in po njem še za toliko dni, kolikor bi bilo treba za povratek v svoječasni kraj oddaje po najkrajši poti; pri tem je za osebne avtomobile in moth m a kolesa računiti po 200 km. za avtobuse in tovorne avtomobile po 100 km, za cestne in plužne lokomotive, potem druge 'vozne stroje po 30 km ter čez to znašajoči ostanek za dnevno storitev. K S 12. Odškodnina gre od dne prevzetja do odpusta in po njem še za toliko dni, kolikor bi bilo v navadnih okolnostih potrebno za povratek v pristan. kjer se je stavila zahteva. Za čas popravil, ki so se izvršila v času uporabljanja, se ne plača odškodnina, ako gredo na dolg lastniku plovil in presegajo dobo 36 ur. K S 13. Da služijo zdravstvenim namenom (torka d), je šteti tudi vozila in živinčeta. ki so stalno določena za snaženje cest, za odvažanje smeti in fekalij. Za dušne pastirje, zdravnike in živinozdr&v-nike na kmetih (točka e) je smatrati tudi liste, ki stanujejo sicer v mestu, kojih poklicno delovanje pa se razteza tudi na end ali več kmetijskih občin. I Zasebne 'kobilarnice (točka g) so vsi plemenski olirati, ki porabljajo za pleme trajno najmanj štiri kobile. Brejim kobilam je enačiti tiste, ki so bile v zadnjem minulem času spuščanja oplemenjene z državnim ali licenciranim zasebnim žrebcem in so o priliki dodatnih poskusov dokončno odbile žrebca, razen ako so bile v zadnjih dveh letih zaskočene in so ostale pri lem jalove. K §§ 10 do 13. 1. Da se ' odmeri morebitni odškodninski znesek (§13 zakona), je ob prevzetju vozil, konj in tovornih živinčet za začasno rabo, izvzemši primere točke 3 k § 10, komisijsko dognati navadno vrednost, kadar se vrne posestniku, eventualno zmanjšanje vrednosti po obsegu in denarni vrednosti in ako mogoče, vzrok, zakaj je nastalo (eventualno krivdo posestnika ali njegovega osebja). 2. lstotako je, kadar se takoj zahteva, da se stvar dokončno prepusti, po cesarskem ukazu z dne 9. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 7). oziroma § 12 zakona dognati navadno vrednost, kadar se prevzame. 3. Za dodatno zahtevo, da se dokončno prevzamejo prevozila, ki so se najprej prevzela le za začasno rabo, veljajo glede določitve vsote, ki jo je plačati za končnoveljavno prepustitev, z^ ukazi ukaza ministrstva za deželno bran z dne 10. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 9). K § 14. Za odvzete golobe je plačevati enkratno odškodnino 3 K za goloba. K § 15. Škodo, povzročeno z rabo na pomočkik brodov in na umetninah, ki so v zasebni posesti, je dognati komisijsko — ako se ne poravna v obojestranskem porazumu — na prošnjo, ki jo poškodovanec vloži na političnem okrajnem oblastvu. K § 17. Škodo, povzročeno z rabo na železniških telegrafskih, zasebnih telegrafskih in telefonskili napravah, je dognali komisijsko — ako se ne poravna v obojestranskem porazumu — na prošnjo, ki jo poškodovanec vloži na političnem okrajnem oblastvu. K § 18. 1. Ako se zahtevajo obratne in industrijske naprave, je skušati, da se z zavezancem doseže neprisiljen dogovor. 2. Kdor ima dolžnost nadaljevati obrat, je dolžen svoje izdelke — kolikor jih zahteva vo- jaška uprava ji brez odloga prepustiti ali opravljati delo. Pri tem ima, akol se ne doseže ene dogovor, pravico zahtevati tiste cdlie, po katerih je svoje izdelke poprečno prodajal v zadnjem letu pred dolžnostjo, nadaljevati napravo ali je opravlja! dela. njihovo navadno vrednost; potem odloči, ali je sploh plačati odškodnino v zmislu 2. odstavka g l'J zakona, in določi, ako pride tako, višino odškodnine. Ako se ni soglasno sklenilo, da je plačati Ako zahteva tisti, ki je zavezan dajatvam ali j odškodnino, se mora preglasovani ud udeležiti opravam, pJi ako smatra vojaška uprava za po- ; glasovanja o višini odškodnine, ki jo je plačati, trebno, da se izpremené cene. ker so se izdatno 1 *n držč se sklepa, da je plačati odškodnino, glu-izpremenili stroški izdelovanja (menjavanje cene ! sovati za primeren znesek, sirovin, zvišanje ali znižanje režijskih izdatkov ! s tem, da se razširi ali omeji obrat v interesu ! vojaške uprave, eventualni potroški vojaške uprave -■ Za prazna poslopja, ki nič ne donašajo, za priskrbovanje osebja, gladiva itd.), in ako se *n za industrijske naprave, ki se ne obratujejo, o tem ne doseže dogovor, izprosi vojaška uprava je smatrati ne le predmete, ki so trajno v tem mnenje neudeleženih izvedencev in določi po stanju, temveč tudi take, ki so se opustili, ozi-tem cene. roma nehali obratovati šele zaradi vojne. 3. Ako se ne doseže dogovor gledé prepustitve za uporabljanje (rabo), naj se komisijsko dgjočijo odškodnina ter pogoji prepustitve in povratne izročitve naprave. Za odškodnino je prisoditi posestniku naprave poprečni donos zadnjih 5 let, ako obstaja naprava manj časa. poprečni donos izza časa, odkar obstoji naprava; pri tem veljaj za donos čisti donos, prištevši tiste postavke potroška, ki jih plačuje posestnik dalje potem, ko je vojaška uprava prevzela napravo. Ako nastanejo v dobi prepustitve škode, ker se razširi, pomnoži ali omeji obrat, potem ker vodi obrat po vojni upravi priskrbljeno osebje, je potem, ko neha uporabljanje, komisijsko določiti te škode. Izvedence, ki jih je privzeti k sprednjim komisijskim določitvam, je določiti, zaslišavši trgovinsko in obrtno zbornico. 4. Ako se prepusti naprava vojaški upravi, je poveriti vodstvo častniku (vojaškemu uradniku); za tehniškega voditelja je postaviti strokovnjaški organ, ako mogoče, dosedanjega voditelja naprave. Ako obstaja dolžnost nadaljevati obrat, se more postaviti častnik (vojaški uradnik) za vojaškega voditelja, da se varujejo posebni vojaški interesi, zlasti da se imajo v razvidnosti od-vezanci (oproščenci) in da se vzdržuje disciplina kakor tudi da se pazi na varstvo delavcev. K S S 19 in 20. I. Komisija poizve stanje nepremičnin — pri poslopjih tudi pritrjenih sestavin — in določi Ako bi bilo za posestnika poslopja ali industrijske naprave brezdvomno mogoče in z njegovega stališča gospodarsko potrebno, da se predmet vnovič uporablja, oziroma začne zopet obratovati, gre od tega časa naprej odškodnina po S 19 zakona. Pogoji za to se doženejo komisijsko na osnovano prošnjo stranke. Morebitna raba uredbe se odškoduje za vso dobo zahteve po Š 24 zakona. 3. Ako se zahtevajo poslopja, da se ustanove ali razširijo reservne bolnice, se uporabljajo določila § 19- ako ue gre za dolžnost občin, da dajo svoje že obstoječe bolnice na razpolaganje ali da uredé in preppsté bolnice za silo. (§ 25). Stroške razsvetljave in kurjave, adaptacije in readaplacije, razkuževanja 1er snaženja in porabe vode, kolikor se poslednje ni vpoštevalo ob odmeri odškodnine, plača skupni proračun vojske. Tisti stroški pa, ki nastanejo priskrbniku poslopja s tem, da mora morda iti drugam v najem ali se drugače nastaniti, vštevši preselitev in povratno selitev, pa se ne vračajo. 4. Kadar se vračajo nepremičnine, je komisijsko dognali škodo, neposrednje povzročeno eventualno z rabo (g 1 Sl), oziroma s tem, da so se nepremičnine porušile ali bistveno predrugačile (£ 20), nje obseg, denarno vrednost, zakaj je nastala, eventualno tudi krivca. 5. Določila točk 1 do 4 veljajo tudi za erarska poslopja (vštevši šolska poslopja), ki niso v upravi vojaško uprave. K S 21. ! izkušene kobile in krave ter biki občin, mladi in j plemenski biki, spadajoči k zadrugam plemenskih 1. Za nastanitev goveda v hlevu ali skednju, j knjig in k plemenskim zadrugam, nadalje svinje v šupi (pojati ali pod pristrešjem. potem psa, ki ] svinjerejskih postaj in svinjerejskih zadrug in na je v oskrbi vojaške formacije, v zaprtem prostoru fas breje živali so v vseh okolnostih izvzete od se plačujeta na dan 2 vinarja, za nastanitev ovce zahteve, ali drugega zahodnega živinčeta 1 vinar. Pitane živali se prevzemajo le za zalaganje 2. Priskrbnik mora skrbeti za liste dajatve ; lokalne potrebe. O (j prevzetja so izključene ne in oprave, katerim je zavezan po zakonih o na- popolnoma zdrave, jako suhe in take živali, ki stanjevanju in njihovih izvršitvenih določilih, zlasti so se hudo gonile, nadalje živina iz okuženih po izkazu E zakona z dne 11. junija 1879. 1. krajev. (drž. zak. št. 93). 3. Vojaška uprava povrača le z nenavadno obrabo povzročene stroške vzdrževanja, oziroma priredbe,, no pa škod. ki presegajo te stroške in so povzročene z uastanitvijo, neodvratnini slučajem ali po krivdi priskrbnika. Ako se .bi moralo seči po plemenski in molzni živini, se v prvi vrsti varuje goveja živina. Odškodnina za prevzete klavne živali se daje ! po dognani živi teži. Pač pa plača vojaška uprava stroške adaptacije, ki ju zahteva, in readaptacije ter razkuževanja. nadalje stroške kurjave in razsvetljave, kolikor segajo čez normalno mero zakona o nu-stanjevanju. Z nastanjevanjem povzročeni izdatki, oziroma škode druge vrste, kakor morda nabave nadomestnih prostorov, vštevši preselitev in povratno selitev, se ne povračajo. 4. Ali in kakšno odškodnino, potem eventualno povračilo škode (S; 19, odstavek 3) je plačati za mesta (prostore), zahtevane po predzadnjem odstavku {i 21 zakona, je določili komisijsko. Ù. Določila točk 1 do 4 veljajo tudi za erarska poslopja (vštevši šolska poslopja), ki niso v upravi vojaške uprave. K g 22. I. Za klavne živali se zahtevajo praviloma goveda. Priskrbeti je vole ali krave, kolikor mogoče, nad tri leta, nikakor ne izpod dve leti stare. Plemenska in molzna živina so sme zahtevati za klavne namene le v tistih neizogibnih izjemnih primerih, v katerih se potrebščina klavne živine, ; ki sc ne more pogrešati, ne more drugače pravočasno založiti. Pri tern se smejo šele v zadnji vrsti jemati plemenska živinčeta, oziroma živinčeta, spadajoča k plemenski čredi ali k zadrugam plemenskih knjig in k plemenskim zadrugam, ter plemenska živinčeta, ki so nabavljena s pomočjo državnih ali deželnih podpor ali premirana. Dobro 2. Odškodnina za oskrbne predmete vštevši živo klavno in zahodno živino se daje po odškodninskih postavkih. objavljenih vsakočašno z ukazom, veljajo pa le toliko, kolikor se z neprisiljenim dogovorom ne dado doseči nižje cene. Sedaj veljajoči odškodninski postavki so v prilogi 3. K S 23. 1. Kadar se zahtevajo krmila, se je treba ozirati ,na vzdrževanje lastne živine priskrbnikove in na njegovo potrebščino semenja. Klajo je terjati po teži. Ako ni ovsa, sena in slame, je treba za to priskrbeti enakovredne v kraju običajne surogate. 2. V zadnjem odstavku § 23 zakona določeno cenitev ' opravi občinski predstojnik na podstavi mnenja izvedenca, ki se določi od primera do primera. Ako se zoper to cenitev ne vgovarja z nobene strani, odpade nadaljnje postopanje: drugače je predložiti razpravni spis političnemu okrajnemu oblastvu. da določi odškodninski znesek, Pri terjatvah večjega obsega je ceniti komisijsko po oddelku A, obča določila. 3. Kadar se ustanavlja navadna vrednost, ki bi jo bil imel pridelek ob spravljanju, se je ozirati na to, da odpadejo stroški spravljanja. K § 24. 1. Razen stvarnih oprav, posebno navedenih v zakonu in izvršitvenem ukazu, se lahko zahtevajo za vojne pomočke tudi drage reči, kakor n. pr. sirovine, pol- in eelofabrikati, stavbno gradivo, orodje, obratni in opremni predmeti, zdravila. Izvzeti pa so taki predmeti, ki bi mogli kakor vrednostni predmeti, umetnine i. dr. služiti vojnim namenom le posrednje s tem, da se vnovčijo. 2. Za reči, ki so pripravne za enotno določitev cene, določi in razglasi ministrstvo za deželno bran enotne cene. Za predmete, ki se zahtevajo iz civilnih lekar-nie, veljajo za potrebo bolnic in človekoljubnih zavodov določene takse. » 3. Navadna vrednost ostalih predmetov, po- vračilo za rabo in odškodnina se določi, ako se ne doseže neprisiljen dogovor in ni z» ukazom predpisan poseben postopek, po oddelku A, obča določila. V neznatnih primerih sc more uporabljati postopanje po določilih k g 23, točka 2. K g 25. 1. Za obolele (izmučene) osebe in živinčeta, ki jih je prevzela občina v oskrbo, se povrnejo, ako po načelih, omenjenih v zadnjem odstavku g 25 zakona, ne velja kaj drugega, potrebni in primerni izdatki, ki jih je dokazati, ako se pa negujejo v civilni zdravilnici, pa oskrbne pristojbine. veljajoče za dotično civilno zdravilnieo. 2. Za uredbo in prepustitev bolnic za silo je priskrbeti za bolniške namene kar najpriprav-nejša poslopja ali prostore. 3. Odškodnino za prepustitev že obstoječih bolnic ali urejenih bolnic za silo je dogovoriti — kolikor ne zadoščajo določila g 25, zadnji odstavek, zakona. Ako bi se ne dosegel dogovor, je določiti odškodnino komisijsko. K g 27. 1. Zahtevo je naperiti praviloma na tistega, ki ima reči, ki se zahtevajo, v hrambi; pri nepremičninah in drugih nepremičnih rečeh na lastnika, to tudi tedaj, ako je nepremičnina dana y Dajem ali zakup. Uledé premičnin, ki jih je vložil najemnik ali zakupnik, pa je naperiti zahtevo nanj. 2. Za neposrednjo zahtevo so upravičena tudi orožniška poveljstva. Vojne dajatve in oprave, ki se potrebujejo za namene oborožene moči zavezniške države ter v drugem odstavku § 1 zakona omenjenega osebja, morejo zahtevati le vojaška poveljstva (oblastva) lastne oborožene moči ali orožniška poveljstva. Posamezne osebe imaje pravico zahtevati vojne dajatve in oprave samo na podstavi pismenega pooblastila, ki ga je podelilo poveljstvo (oblastvo), ki ima pravico zahtevati. ft Vojne, dajatve in oprave je zahtevati pismeno. I Zahteve naj obsegajo predmet in obseg dajatve ali oprave, kraj in čas priskrbe ter ime, šaržo, vojaško krdelo (poveljstvo, oblastvo, zavod) tistega, ki zahteva. 3. Pri dajatvah in opravah, ki so se zahtevale neposrednje pri občini ali pri posestniku, naj odpade komisijska cenitev tedaj, ako je izpolnitev dajatev in oprav tako nujna, da bi bil namen zahteve v nevarnosti, ako bi se zakasnilo, kar bi bilo združeno z uradnim dejanjem. 4. Priskrbo poslopij (tudi državnih), da se ustanove ali razširijo reservne bolnice (po g 19 zakona), je zahtevati načeloma pri ministru za deželno bran. Ako je pa v nujnih izjemnih primerih potrebno, da se zahteva neposrednje na političnem okrajnem oblastvu, je izprositi dodatno odobrenje ministra za deželno bran. Nepostednja zahteva pri posestniku je v teh primerih nedopustna. K g 29. Večjih stroškov, ki nastanejo s tem, da dado občine opravljati vojne dajatve in oprave po podjetnikih, ne povrača vojaška uprava. K g 32. I. Plačila v gotovini mora prejemnik potrjevati pismeno, ako mogoče, s sopodpisom občinskega predstojnika, ako se ne plačuje na podstavi pristojhinskik izkazov. 2. Dajatve in oprave ali odškodnine, ki se ne plačajo v gotovini, je kvitirati s potrdili. Potrdilo, čigar kopijo jc pridržati, je izročiti upravičencu, ako ni navzoč, po občinskem predstojniku. 3. Da se pristoječi zneski nakažejo v izplačilo, je potrdila predložiti načeloma tisti blagaj-nici, ki je navedena v potrdilu. Ako v potrdilu ni take navedbe ali ako se oznamenjena blagajniea ne more doseči, je vpo-slati potrdilo v armadnih področjih tistemu armadnemu poveljstvu (nastanjevalnemu oddelku), v čigar področju se je izvršila dajatev ali oprava. V armadnih področjih prevzamejo vojaška oblastva, da pošljejo potrdila dalje, in izdado prejemno potrdilo, obsegajoče najbistvenejše znake potrdila. Nadaljnje olajšave v izplačevanju potrdil pri armadi na bojišču odredé in objavijo pristojna oblastva po dopustnosti razmer. Priskrbniki, ki bivajo izven armadnih področij, pošljejo potrdila političnemu okrajnemu oblastvu svojega bivališča. To oblastvo naj vpošlje potrdila, priloživši seznamek, po kraju dajatve pristojni intendanci vojaškega poveljstva in pridrži kopijo seznamka. 4. Pristoječi zneski se izplačajo osebno do-šlemu priskrbniku neposrednje na prejemno potrdilo na potrdilu, sicer pa po poštni hranilnici v roke upravičenemu prejemniku, izjemoma po političnem okrajnem oblastvu (občini). K g 33. I. V prvem odstavku § 33 zakona postavljeni rok ne izključuje pravice, dotične zahteve zglasiti že pred objavo, da je nehala dolžnost vojnih dajatev in oprav. Pristojna za zglasitev zahteve v zmislu § 33 zakona je lista občina, v kateri je bil nazadnje trajno predmet vojne dajatve, pri pomorskih ladjah občina domovinskega pristana; pri zahtevah iz osebnih dajatev ali oprav (preskrbe itd.) občina, kjer je imela oseba, privzeta k vojnim dajatvam in opravam, svoje stanovali šče ali kjer bivajo njeni zaostali. Prošnje, ki dohajajo morda ne pristojni občini ali naravnost višji stopnji, se ne smejo zavračati, temveč jih je poslati pristojnemu oblastvu. 2. Občinsko predstojništvo naj zglašene zahteve popreskusi glede pogojev ^ 33, odstavek 1. zakona in naj vpošlje na zglašene zahteve nanašajoče se vloge (razpravne spise), ko so se izvršile potrebne poizvedbe, čim prej poiitičuemu okrajnemu oblaslvu, da se predložijo okrajni komisiji. Ako se pokaže ob popreskušnji zglasil, da se v sprednjih predpisih zaukazan postopek (komisijska ali izvedeniška ugotovitev) sploh še ni vršil, mora politično okrajno oblastvo (pomorsko oblastvo) poprej izvršiti ta postopek. 3. Ako se zaradi vojne zahteva ne more zglasiti na pristojni občini, jo je uveljavljati na političnem deželnem oblastvu, v čigar upravnem okolišu je občina. K § 37. Ta ukaz dobi moč takoj po svoji razglasitvi. Hkratu izgube moč ukazi ministrstva za deželno bran z dne 14. novembra 1914. 1. (drž. zak. št. 320). z dne 14. maja 1915. 1. (drž. zaL št. 117). z dne 30. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 202) in z dne 30. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 203). ('zapp s. r. .Sloveanu^.) Odškodnine % za deželna prevozila, ki so se prepustila vojaški upravi v rabo. A. Ako zalaga vojaška uprava krmo in podkovanje za živali, ter vzdrževanje voz, konjsko opravo in jezdno pripravo in natura. Kategorija prevozil Za prevozila iz Dunaja in /enačenih mest krajev čez 20.000 prebivalcev ostalih okolišev K 1 h K j h K j h na dan za dvouprežen, s konji naprežen voz 12 10 50 8 za enouprežen, z enim konjem naprežen voz 7 6 4 50 za dvouprežen. z govedi naprežen voz 7 6 60 6 za dva opremljena uprežna konja 11 10 7 50 za opremljenega ali osedlanega konja 6 . 5 4 za tovorno živinče 4 50 4 3 2 2 2 • H. Ako vojaška uprava ne zalaga in natura pod .1 oznamenjenih postranskih potrebščin. Kategorija prevozil • Za prevozila iz Dunaja in /enačenih mest krajev čez 20.000 prebivalcev ostalih okolišev K 1' K 1> K h na lan za dvouprežen, s konji naprežen voz 32 50 27 20 za enouprežen, z enim konjem naprežen voz 17 14 50 to 50 za dvouprežen, z govedi naprežen voz 16 50 12 50 11 50 za dva opremljena uprežna konja 31 26 19 za opremljenega ali osedlanega konja 16 13 . 9 50 za tovorno živinče 11 9 7 za voz 2 50 2 50 2 50 Za mesta, ki so po .1 in H zenačena Dunaju, je smatrati: Dregenc. Brno, Černovce, Gradec, Insbruk, Celovec, Krakov, Ljubljano, Levov, Line, Flzenj, Prago s sosednjimi mesti Karlin, Kraljevi Vinogradi, Smichov in Žižkov, nadalje Libérée, Saleburg, Trsi. Opavo in Zader. V odredbah, navedenih pod A in H, ni všteto plačilo za pripadajoče osebje (k § 7). Odškodnine za motorna vozila, prepuščena vojaški upravi v rabo. Za motorno kolo (bicikelj) brez pridanega voza.................... za motorno kolo s pridanim vozom.................................. za osebni avtomobil z dvema sedežema, vštevši sedež voznika za osebni avtomobil z več sedeži.................................. za avtobus........................................................ 4 K na dan 5 » , 15 , » 20 „ „ 30 , „ za tovorni avtomobil, in sicer: s koristnim bremenom do 1500 kg................... s koristnim bremenom čez 1500 do 3000 kg . s koristnim bremenom čez 3000 kg.................. za cestno ali plužno lokomotivo ali drug vozni stroj . . za kola, ki se pripnö.................................... za voz, ki se pripne..................................... 25 n n n 30 , , 35 „ , 40 , . 5 , , 10 , , n Maksimalno koristno breme je ob prevzetju vozil dognati eventualno z atesti firme. ♦ Odškodninski postavki za oskrbne predmete. Oskrbni predmeti Odškodnina za K h i Sadovi za kruh in krmo Pšenica z X — Rž ... \ X — Napolica o ' Ječmen X — * Oves X — Koruza X • Grašiča X — Moke Fina pšenična moka za peko z X — Pšenična moka za kuho X — Pšenična moka za kruh X — Pšenična enolična moka X — Ržena enolična moka X } Ječmenova moka X — Koruzna moka X — Krompirjeva škrobna moka X — Suhe prikuhe x) z prevzemne vzemne cen O) T A) 1 kg 3 — Kaša (jermenček) X — \ Pšenični zdrob . Z n ob j a oločile riloge. «a meti X — Fižol X — X — Grab X — Luščen grah r. stvari, oznamenjeue z *), veljajo vsakocasno oblastveno določene cene. Ako bi se pozneje tudi za druge v prilogi navedene stvari c e, stopijo te cene na mesto dotičnih odškodninskih postavkov te p ukaj velja za rž ustanovljena naj višja cena. ’ukaj velja za grah ustanovljena najvišja cena s pribitkom H) kron A vljene naj najvišje ski stot. cišje ali ali pre- Oskrbni predmeti . Odškodnina za K h Suhe prikuhe Pšeno . . . i X —* Ajda X — Tarana kg 2 40 Makaroni 2 40 Druge posušene močnate jedi . . . • 2 40 Sveže prikuhe Krompir 3 X — ' Druge sveže prikuhe (zelje, ohrovtove vrste, repa, solata, sveža zelenjava za juho % 31 Kislo zelje in kisla repa — 48 Užitne reči in dišave nežgana kg X — žgana X — j Čili 14 — v Štokih (hlebih) 1 X — j v kockah X — Sol h — 28 Poper 11 — Paprika 7 — Kumin 3 — Zelenjava za juho (posušena) 4 — čebula — 60 Pijače, ocet Vino l 1 40 Pivo (vštevši avtonomne davščine) Id 46 — Navadno žganje (najmanjša vsebina 25°) l 1 90 Žganji- iz tropin in sadja (najmanjša vsebina 50°) 4 — ■ Rum (najmanjša vsebina 50°) 4 — Ocet ' — 35 ! Meso X) Zt prevzemne vzemne cen A) K ! navedenih c Živa klavna živina, izvzcmši plemensko živino in molzno živino Voli A) 3 žive teže i objav oločile rilogc. stopijo 450 — Krave A) too — i stvari, oznamenjenc z x), cene. Ako bi se pozneje t e, stopijo te cene na mes jer veljajo vodilne cene ali »dškodninskih postavko v. veljajo vsakočasno oblastveno določene i udi za druge v prilogi navedene stvari d to dotičnih odškodninskih postftvkov te p kjer se v bodoče ustanove take cene, Ijene najv najvfšje na mesto ušjo ali ali pre- zgoraj 23 (Sloteuifch. Oskrbni predmeti Odškodnina za K 1 “ !—: Meso, ! mast, sir j I Živa j zahodna j živina Ovce - ? žive teže 240 —- ! do 120 kg Prašiči 550 — 1 nad 120 kg 600 — Koze 180 — « Syezt* meso Govedina A) 3 720 — ; Otfcje meso 500 — Svinjina 700 — Kozje meso UK) — Prekajeno (povojeno) meso ? 760 —— Salame 1300 — 4 Druge trpežne klobase 800 Slanina X X ; Svinjska mast Sirovo maslo kg 7 70 Sir mehki sir (skuta, brinzovec) 4 trdi sir * . . . . 6 — Krma Seno 3 X — Drobljeni oves t — Drobljeni ječmen t — Drobljena "koruza t' Otrobi X Slama X ? — I Gorilne in razsvetilne snovi Trda drva m3 3 20 — Mehka drva it: 50 Oglje 16 — , Rjavi premog 3 50 Premog v 50 j 5 20 i Špirit i x A) Kjer veljajo vodilne cene ali kjer se v bodoče ustanove take cene, stopijo na mesto zgoraj navedenih odškodninskih postavkov. x) Za stvari, oznamenjene z x), veljajo vsakočasno oblastveno določene in objavljene naj višje ali prevzemne cene. Ako bi se pozneje tudi za druge v prilogi navedene stvari določile najvišje ali prevzemne cene. stopijo te cene na mesto dotičnih odškodninskih postavkov le priloge. t) Tukaj velja za oves, ječmen ali koruzo določena najvišja cena s pribitkom 2 kron za metrski stot. Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.