MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LA7I J it. 287 PeftteiM poračunjema (C. C. ) Lat tshaj« vMtki 3 »4MC« L 32. L 6l50 v«Č. — \ Sirnlrosti 1 :»icef /ifaval«,' « Trsta. * petak, 2. CMCMitora 1927. - L«to VI. Poiam Številka 30 cent. Letnik Lil nedelftca. Ntroiniu: za 1 mesec L 8«—, L^rT^elo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno - Oglasnina za 1 mm prostora in obrtne oglase L 1.—, za oamrt-50, oglase denarnih zavodov L X—. i strani L 2.— EDINOST Uredaištvo in upravnistvo: Trst (3), ulica S. Franc »se o d'Assisi 20, Te« lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izkljuteo uredništvu, oglati, rekla« macffe ia denar pa upravniStvu. Rokopisi sa ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne -Edinost*. P od uredniitvo v Gorici: ulica Giosut Carduoci 5t. 7, I. n. — Telef. M. 331, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Dva nastopa Rusije v evropski politiki Sovjetska diplomacija razvija v zadnjih par tednih nepričakovano živahno delavnost, ki obrača nase pozornost vse ostale Evrope. Za povod je izbrala moskovska vlada dve vprašanji, ki sta enako na dnevnem redu od konca vojne pa vse do danes, ne da. bi se bila mogla do sedaj najti zadovoljiva reši-tev, ki bi j vi spravila z dnevnega reda. Prvo vprašanje tvori ena izmed tolikih bolnih točk vzhodno Evrope, namreč vprašanje končne ureditve odnošajev med Poljsko in Litvo. Kljub temu da bo kmalu že deset let, odkar je bil sklenjen ipir, imamo med tema dvema državama še vedno vojno stanje, dasi se ne preliva kri na bojiščih. Redni odnošaji, kakor so v navadi med državami, še danes niso namreč vzpostavljeni med Poljsko in Litvo, in to radi tega, ker so velesile prisodile mesto Vilno Poljski, Česar Litva noče nikakor priznati, naglašajoč, da pripada to mesto po svoji zgodovini njej. Poleg tega se navaja v prilog litovskega stališča dejstvo, da vo Poljaki zavzeli Vilno na enak način kakor nekdaj D'Annun-zio Reko ter s tem postavili dru-£?e države pred dovršeno dejstvo. Tak je položaj na tej točki povojne Evrope,' ki je seveda enako na škodo toliko Poljski kolikor Litvi ter je tudi drugače nevzdržen v dobi polnega miru. Povsem naravno je torej, da se je Poljska odločila, da napravi temu sporu enkrat konec. Toda njena odločnost je povzročila veliko vznemirjenje pri sosednih državah, predvsem pa v Rusiji, kjer so glede pravih namenov poljske sosede napram Litvi zelo nezaupljivi. Saj je nekoč v zgodovini pripadala cela Litva k Poljski in s poljskoga stališča bi bila najkoreni-tejša rešitev ta, da bi se Litva enostavno zasedla ter priključila Poljski! Bojazni te vrste so pač narekovale Moskvi prvega izmed o-beh nastopov, ki smo ju označili v naslovu. Izvršil se je v obliki odločne note na naslov poljske vlade. Sovjetska vlada opozarja v tej noti Poljsko, da Rusija ne bo mirno gledala, če bi Poljska nameravala kršiti neodvisnost Litve. Na drugi strani je napravila Rusija pomemben korak i udi v Kovnu, glavnem mesta Litve; tamkajšnji ruski vojaški zastopnik je obvestil litovsko vlado, da bo Rusija v slučaju poljskega napada na Litvo takoj posredovala, in to tudi z orožjem. Poljska vlada je poslala nato vsem velesilam in drugim državam noto. v kateri je obrazložila svoje stališče ter izjavila, da predloži vprašanje Družbi narodov, da o njem sklepa in najde primerno rešitev. Ta korak. ki je napravil najboljši vtis ter znatno pomiril duhove, pa ni vzel nastopu Rusije onega velikega pomena, ki ga ima za Litvo. Njen položaj pred Svetom Družbe narodov se je na ta način znamo okrepil, toda obenem tudi utrdila njena znana nepopustljivost glede tega vprašanja. Čim promatramo rusko noto s tega stališča, pa zadobi avtomatično še drug pomen, namreč pomen opomina na Družbo narodov, ki bo o tem sklepala, da ima tudi Moskva svojo besedo glede tega vprašanja in da hoče, da se ta njena beseda upošteva. Ker pa ni sama članica Sveta, je hotela dati s svojim nastopom* ves poudarek zahtevam Litve na opisani indirektni način. Dasi je povsem naravno, da Rusija kot neposredna soseda ne more biti le ravnodušna gledalka v poljsko-litovskem sporu, je Vendar njen nastop v Varšavi in Kovnu evropsko javnost znal no presenetil in vznemiril. Ravno nasprotno pa velja glede drugega istotako radikalnega nastopa Rusije, namreč v pripravljalni konferenci za razorožitev, ki se je sesiala v sredo. Izjave, ki jih je dal g. Litvinov novinarjem že prej, niso /dopuščale nikakega dvoma glede značaja ruskih predlogov na tej konferenci. In isti g. Litvi- nov jih je sporočil že na prvi seji v nedvomni obliki. Rusija ponuja «vsem kapitalističnim in imperialističnim državam« pog-odbo o popolni razorožitvi: vse armade se razpustijo in vojaki pošljejo domov, ves vojni material se uniči, oziroma porabi v industrijske svrhe, vojna ministrstva, generalni štabi se odpravijo, vojaški pouk se prepove s posebnimi zakofti itd. Ob koncu svojega govora je g. Litvinov izjavil, da ima sovjetsko odposlanstvo pooblastilo, da takoj sklene tako pogodbo. Če pa bi druge države smatrale, da je takojšnja izvršitev popolne razorožitve nemogoča, predlaga Rusija, naj se vse razorožitveno delo razdeli na dobo štirih let. Kot rečeno, so bili vsi na talLe radikalne ruske predloge pripravljeni, m zato ni bilo prese- nečenja. Toda tudi njih sprejem s strani zapadno-evropske javnosti je na drugi strani enako radikalen. Ves tisk jih že proglaša za enostavno sabotažo Družbe narodov, kajti pretiravati se pravi tudi glede tega vprašanja ga postavljati na take podlage, na katerih je nerešljivo. Radi tega se ne more reči, da bo akcija Družbe narodov za razorožitev radi sodelovanja Rusije olajšana. Radikalni nastop Rusije toliko glede vprašanja Vil ne kolikor glede razorožitve pa ima kljub vsemu vendar tudi svojo dobro stran, ki ni brez pomena: dvoboj pri zelenih diplomatskih mizah med tema dvema svetoma, ki sta Rusija in zapadna Evropa, bo povzročil, da se bo pozornost najširših krogov osredotočila te dni okoli Družbe narodov in njenega dela. Otvoritev mm zasedanja posl. zbornice Prva seja Tiranska *zvezna 1 pogodba predložena zbornici RIM. 1. Ko otvarja predsednik on. Casertano ob 16. uri prvo sejo poslanske zbornice v tekočem zasedanju, nudi razpravna dvorana običajno sliko. Na ministrskih sedežih sedijo predsednik vlade on. Mussolini, ki se je do trenutka, ko je bila seja otvorjena, razgovarjal z državnim podtajnikom on. Bal-bom, in ministri on. Belluzzo, on. Fedele in on. Ciano, skoro docela zasedena pa je klop državnih podtajnikov. Po otvoritvenih formalnostih predaja predsednik zbornice besedo poslancu on. Sanni, ki predlaga, naj zbornica odpošlje svoje čestitke pisateljici Graziji Deleddi, odlikovani )z Noblovo nagrado. Zbornica sprejema predlog z velikim odobravanjem. Predsednik vlade naznanja, da je kralj sprejel demisiji državnih podtajnikov Frignanija in Bastianinija. Nato čita predsednik on. Casertano zahvalno brzojavko vojvode delle Puglie za čestitke poslanske zbornice povodom njegove poroke, ter se v kratkih govorih spominja poslancev on. Valentinija, on. Marcora in on. Fornija, ki so umrli tekom počitnic. Seja se prekine v znak žalosti za deset minut. Po ponovni otvoritvi seje in po končanem žrebanju komisij odobruje poslanska zbornica brez sleherne razprave zakonske načrte, ki so bili postavljeni na dnevni red seje. Pred za-jključkom seje izroča predsedfc-nik vlade on. Casertanu zakonski osnutek o italijansko-alban-ski zvezni in obrambni pogod-"bi. S tem se je izkazala kot netočna vest, da bo pogodba ratificirana samo s podpisom kralja, kar je včeraj najavila «Tri-buna». Predsednik zbornice naznanja, da bo pogodba takoj izročena v proučitev posebni komisiji, ki se sestane jutri ob 13.30. O tem zakonskem osnutku bo poročal poslanec on. Tor-re. In ob 17.25 zaključuje predsednik prvo sejo poslanske zbornice. Automobilski promet Sestanek t viminalski palači RIM, 1. Danes zjutraj se je v palači Viminale vršil sestanek, ki ga je sklical načelnik vlade v svrho razprave in rešitve vprašanja o avtomobilskem prometu. Na sestanek so bili povabljeni ministri za javna dela, za finance in za promet, državni podtajnik pri notranjem ministrstvu, predsednik državnega udruženja pokrajin ter predsednik italijanskega kraljevega avtomobilskega kluba senator Crespi. V vprašanj u avtomobil ^ k- -.- i prometa je bil na tem sestanku dosežen sporazum na podlagi tozadevne spomenice avtomobilskega kluba z dne 22. oktobra t. 1. Predsednik vlade je sporazum odobril. Glede rešitve cestnega vprašanja pa je bil sprejet predlog ministra za javna dela, po katerem bo ustanovljeno avtonomno cestno podjetje «A. S. S.», ki bo podrejeno ministrstvu za javna dela, in ki bo oskrbovalo regulacijo in vzdrževanje vseh cest, po katerih se pretaka velik avtomo- bilski promet. Predsednik vlade je odobril tudi ta sklep ter je začrtal cilje, naloge in delokrog novega cestnega podjetja. Končno je naroČil ministru za javna dela, naj čim prej izdela tozadevni načrt in pravila. Prihodnji sestanek se bo vršil dne 1. januarja 1928. ■ Novi ukazi (Iz uradnega lista) RIM, 1. «Gazzetta Ufficiale* prinaša v svoji današnji številki tudi sledeče: 1. Kraljevi -u-kaz z dne 11. novembra . s katerim se združujeta ni Bistrica in Trnovo pri Bistrici v eno samo občino, ki se bo imenovala Villa del Nevoso. Pogoje združitve bo določil prefekt po zaslišanju pokrajinskega upravnega odbora. 2. Ministrsko naredbo z dne 19. novembra 1927., ki določa, da bo do nove odredbe koeficient, s katerim se pomnožuje predvojna vrednost vojne škode pri zgradbah, znašal 2.80. Izkaznica milanskega beeen-gUarskega n draženj a sa on. Mussolini j a RIM, 1. Načelnik vlade on. Mussolini je včeraj v prisotnosti on. Turatija sprejel odbornike bersaglierske sekcije ia Milana, ki jih je predstavil comm. Melchiori, predsednik u-druženja bersaglierjev. On. Mus-soliniju so izročili izkaznico in znak udruženja. Načelnik vlade se je zahvalil in je odbornikom izročil svojo sliko s posvetilom in podpisom. Italija in Francija RIM, 1. Današnji «Giornale d'Italia« poroča: «Francoski in angleški listi priobčujejo v teh dneh 'vesti o Vita lij ansko-frar|-' coskih razgovorih v svrho raz-čiščenja političnih odnošajev med obema državama. V kolikor je nam znano, ni bilo do sedaj še ničesar določenega za take razgovore, o katerih, se ni nikoli niti govorilo niti razpravljalo med poklicanimi činitelji.« Osrednji medsindikaini odbor RIM, 1. Davi se je sestal pod predsedstvom on. Turatija v palači Littorio osrednji medsindikaini odbor, ki .se je bavil najprej z dosedanjim delova-njem pokrajinskih medsindi-kalnih odborov in s sindikalnim položajem v nekaterih pokrajinah. .Zatem se je vnela /ivahna debata o kriterijih, k i _ mero-dajni pri določanju cenikov neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin. Odbor bo nadaljeval razpravo o tem predmetu na svojem prihodnjem sestanku. Novi madžarski primas bo no van za kardinala RIM, 1. «Osscrvatore Romano« javlja, da bo na prihodnjem pa-peškem konsistoriju imenovan za kardinala novi madžarski primas o. Seredi Justinijan. benediktinec, svetnik za cerkvene zadeve pri madžarskem poslaništvu pri Vatikanu. Jugoslavija ni protestirala prt Dražbi narodov proti iUrilfaBf sko-albanskemu paktu BEOGRAD, 31. V est. ki jo je objavil list «Morning Post« in po kateri bi naj bila Jugoslavija protestirala pri Družbi narodov proti italijansko-aljianske-mu paktu, se v tukajšnjih me-rodajnih krogih demontira. Brati an ova poslanica za oa, Mussolini j a BUKAREST, 1. Agencija. «Ra-dor» poroča, da je ministrski predsednik Ivan Bratianu tri dni pred svojo smrtjo poslal zunanjemu 'ministru Titulescu posebno poslanico na predsednika italijanske vlade, katero naj bi mu romunski zunanji minister izročil o priliki njegovega i pose ta v Rimu. Proces proti Glulletiliu Obtoženčeve zveze z «Avanti- $em» in t rž. «Lavoratorom» RIM, 1. Pred trinajsto sekcijo rimskega sodišča se je danes i adaljevala obravnava proti bivšemu poslancu Giuliettiju in tovarišem. Na današnji obravnavi je nadaljeval sodni dvor zasliševanje raznih prič, izmed katerih je bilo najbolj zanimivo pričanje bivšega tajnika maksi-malistične stranke Olinda Ver-nocchija, ki je izpovedal, da je kapetan Giulietti kupil za 150 tisoč lir akcij lista «Avanti!». Pozneje, ko ga je upravnistvo lista prosilo podpore, je Giulietti podaril listu omenjene akcije. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri tržaškem «La-voratoru«. Ob 15. uri je bila razprava zaključena in se nadaljuje jutri. Briandove izjave o pogodbi z Jugoslavijo in o od-nošajih z Italijo PARIZ, 1. Včeraj je zbornica razpravljala o proračunu zunanjega ministrstva. Briand je imel priliko, da poda izčrpne izjave o francosko-jugoslo-venski prijateljski in arbitražni pogodbi. Odgovarjal je na interpelacijo socialističnega poslanca Fontaniera, ki je izražal svoje začudenje radi nenadne objave besedila te pogodbe. »Nekateri so me kritizirali,« je dejal Briand, «češ da sem besedilo pogodbe preveč kasno objavil. Danes moram poslušati baš nasprotni očitek. Dejstvo pa je, da sem vsebino pogodbe objavil, komaj je bilo to mogoče in pred vsem radi tega, da bi se razprava o proračunu mojega ministrstva lahko vršila v popolni jasnosti.« Fontanier: Pogodba ima svoj pomen: nekateri so hoteli videti v njej nekakšen odgovor na nekatera dejanja italijanske politike in pred vsem na tiranski pakt ter na obisk italijanskih vojnih ladij v Tangeru. Briand: To je po vsem neosnovano. Fontanier: Vendar pa tako vsaj? izgleda, če človek čita ju-goslovenske in angleške liste. Briand: Mnenja listov jemljem zmerom na znanje s pridržkom. zakaj preveč krat niso dovolj objektivna. Kako je mogoče misliti, da je pogodba odgovor na italijansko politiko? Saj; je bila vendar parafirana pred 18 meseci. Kar se zadržanja Anglije tiče, izgleda, da ni takšno, kakor bi ga nekateri radi slikali: Če Marinković ni šel v London, se je to zgodilo samo radi tega, ker je bil iz no-tranje-političnih razlogov primoran povrniti se v domovino. Fontanier: Po mojem mnenju se pogodba ne strinja z navodili Ženeve. Upoštevajoč sedanji položaj na Balkanu, smatram, da pogodba ne prispeva v zadostni meri k pomirjen ju, razun, če predstavlja prve korake k nekakšnemu »Balkanskemu Locarnu». Briand: Baš to je njen značaj. Fontanier: V takšnem slučaju bi bilo bolje še počakati in bojim se, da je Francija vtaknila prst med nevarno kolesje. Govornik je nato napadal italijansko politiko in se potegoval za uveljavljenje principov Družbe narodov. Govoril je nato posl. Monti-gny, zastopnik radikal, socialistov, nakar je spet povzel besedo Đriand, ki je podal naslednjo izjavo: «Ne morem pozabiti, da je mo&» ki načeluje {Italiji, velik prijatelj Fraj&cije. Vprašujejo me, zakaj se nisem z njim sporazumel. Srečal sem ga v Lo-carnu in drugod in rad ga bom srečal tudi jutrL Globoko sem prepričan, da se bomo sporazumeli glede vseh točk in da se bo med obema državama dose- gel popoln sporazum. Danes je ni države, ki bi lahko računala in mislila na vojno. Če bi kdo prišel, ki bi nas hotel pognati ene proti drugim, bi ga vsi oka-rali, kakor en sam mož. Saj bi bilo to nekaj nemogočega! Mar bi morali začeti vojno, ker so vojne ladje privozile v Tan-ger? «Kar se pogodbe z Jugoslavijo tiče, odgovarja popolnoma locarnskemu duhu. Pravijo mi: Zakaj ste jo podpisali? Jugoslavija je bila tekom vojne prijateljica Francije: danes jo mi ne moremo žrtvovati in takšno potezo bi mož, kakršen je Mussolini, ne upošteval preveč. Sklenili smo torej pakt, ki je obenem tudi arbitražna pogodba. Ratificirati bi se bila morala tekom šest mesecev.' Zahtevali so od nas, naj bi ratifikacijo odložili, dokler bi se ne sklenila pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Poldrugi mesec pred podpisom pogodbe smo njeno besedilo sporočili v Rim. «Francija bo staJa zmerom v sprednjih vrstah onih, ki se borijo za pogodbe, katere gotovijo mir. Upam da bo • ba narodov v Ženevi razpomia tekom prihodnjega meseca megle, ki še valovijo nad Evropo.« Brianda so poslanci odobravali, Poincare mu je v znak priznanja stisnil roko. Priprave za razorožitveno konferenco jonski predlog z splošni in popolni razorožitvi ŽENEVA, 30. Davi se je pričelo četrto zasedanje pripravljalnega odbora za mednarodno razorožitveno konferenco. Splošno zanimanje so vzbudili novi člani odbora, predvsem ruski delegati Litvinov, Lunačarski in njihovi spremljevalci. Otvoritveni govor je imel predsednik odbora Loudcn, za njim pa je povzel besedo načelnik ruske delegacije Litvinov. Pričel je dokazovati, da vojne ni mogoče odpraviti, ker bi naj bil militarizem naravna posledica kapitalističnega sistema. Družba narodov ne uživa velikega zaupanja, ker ji ni mogoče ustvariti svetovnega miru V tem oziru do sedaj tudi res ni dosegla še nobenega uspeha. Ruska vlada je naročila svoji delegaciji naj predloži v Ženevi načrt o splošni in popolni razorožitvi. Spričo tega, je dejal Litvinov, predlaga delegacija, da se ukine vzdrževanje vseh vojnih sil, na kopnem, morju in v zraku. Ta predlog bi se imel izvesti na sledeči način: 1.- Ukiniti se mora vsaka e-fektivna vojska na kopnem, na morju in v zraku. 2. Uničiti se morajo vse orožje, strelivo, kemična vojna sredstva in vsa o-stala vojaška sredstva, ki se nahajajo v vojaških zalogah. 3. Razorožiti se morajo vse vojne ladje in vsa vojna letala. 4. Prekiniti se morajo vsi vpoklici k vojakom in odpraviti se morajo zakoni o obvezni prostovoljni in fakultativni vojaški službi. 5. Izdati se morajo zakoni, ki bodo odpravljali vpoklic vojaško iz-vežbanih rezerv. 6. Podreti Ve morajo vse utrdbe in pomorske ter zračne vojaške baze. 7. Tovarne za vojaške potrebščine morajo ukiniti svoje tozadevno delo. 8. Ne države ne druge organizacije ne smejo določiti posebnih fondov v vojaške svrhe. 9. Ukiniti se morajo vsa vojna, mornariška in aviatična ministrstva. generalni štabi in druge vojaške institucije. 10. Z zakoni je treba prepovedati vsako vojaško propagando, vojaško izobraževanje med ljudstvofci in posebno med mladino. 11. Izdati se ne sme noben patent na iznajdbe novih'sredstev za oboroževanje in uničevanje. 12. Izdati se morajo zakoni, glasom katerih se bo smatrala slednja kršitev proti višje navedenim pogojem kot največji zločin proti državi. 13. Odpraviti ali pa spremeniti se morajo vsi vladni ukrepi, ki so v nasprotju z višje omenjenimi predlogi. 14. Ruska delegacija je pooblaščena, da predlaga realizacijo navedenega programa o splošni razorožitvi, in to takoj, čim se sklene tozadevna konvencija, in sicer v tem zmislu, da se mora uničenje vseh vojnih sredstev izvesti tekom enega leta. V nadaljnjem se nanaša ruski pred- log na to, da se izvede ta program postopoma v štirih letih. Ruska delegacija, je končne* izjavil Litvinov, se bo udeleževala vseh sej komisije, ter bo v celoti pristala na konvencijo glede prepovedi uporabljanja kemičnih in bakterioloških sredstev v vojne svrhe. Na popoldanski seji odbora je bilo sklenjeno, da se bo o ruskem predlogu razpravljalo takrat, ko so bo odbor v drugič bavil z načrtom o konvenciji, kar se bo bržkone zgodilo tekom februarja prihodnjega leta. Mnenju nn$leŠHift listov o ruskih predlogih LONDON, 1. "Razen laburističnega lista «Daily Herald«, sprejema ves ostali angleški tisk predlog ruske delegacije pri komisiji za razorožitveno konferenco v Ženevi kot neresen ter ga imenuje utopijo, slabo šalo, komedijo, farso itd. Radikalni list «Daily News», ki označuje ruski predlog kot norčijo, pravi, da se s takimi predlogi vpra- • nje samo otežuje in zapleta, j t i popolna razorožitev je oniiično nemogoča.* Diploma-tični korespondent «Westmin-ster Gazzette« potrjuje, da se v londonsikih finančnih krogih dela na to, da se doseže sporazum v vprašanju ruskih dolgov ter da se bavi neka nova angleška bančna skupina s problemom o možnosti |>osojila, ki naj bi bilo dano Rusiji v znesku j 10 milijonov funtov šterlingov. Politični menevrl na ženevskih hodnikih RIM, 1. Današnjemu «Gior-nale dTtalia« poročajo iz Ženeve: Po hodnikih prostorov, v katerih zaseda komisija -za razorožitveno komisijo, se je govorilo o majhnem političnem manevru, ki naj bi pomenil nekak odgovor na italijansko-al-bansko pogodbo. Nekateri delegati imajo baje namen predlagati popravek k pogodbi, ker hočejo preprečiti, da bi Družba narodov nadaljevala z registriranjem pogodbe, ne da bi jo o-cenila. Namen nekaterih majhnih držav, ki jih podpira znana propaganda, bo ostal brez dvoma neuspešen. K temu poročilu dodaja rimski list: «Ti manevri — ni treba niti omeniti, dasi jih objavljamo — nas puščajo popolnoma hladne.« 2,750 {MIh žrtev je zahtevala vremenska kata^ strofa v Alžiru MARSEILLE, 1. Semkaj je prispel bivši generalni guverner Alžirja Violette, ki je novinarjem izjavil, da je zahtevala poslednja vremenska katastrofa v Alžirju 2.750 človeških žrtev, med katerimi je bilo okrog 250 'Evropejcev. Tudi število ranjencev je ogromno. Prebivalstvo, ki je ostalo brez strehe, se nahaja v zelo težkem položaju, čeprav se oblasti trudijo na vse pretega, da mu pomagajo. Vojaški genij gradi barake in skuša nfi vse mogoče načine pomagati prizadetemu ljudstvu. Materialna škoda znaša okrog 600,000.000 frankov. Trgovinska pogajanja med Če- hoslovaško in Združenimi državami WASHINGTON, 1. Iz zanesljivih virov doznavamo, da pripravlja čehoslovaška vlada gradivo za pogajanja glede sklenitve prijateljske in trgovinske pogodbe z Združenimi državami na rpodlagi najbolj favorizirane nacije. Pogajanja se bodo vršila v Pragi, njih priČetek pa še ni 'določen, ker namerava čehoslovaška vlada baje počakati zaključek pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Združenimi državami in Francijo. Drobne vesti Najbolj zdrava dežela na svetu Kakor ugotavlja neka angleška statistika, je najbolj zdrava dežela Nova Zelandija, otok južno od Avstralije, Pri tamošnjem prebivalstvu znaša število umrljivosti 8.74 na vlakih tisoč in umrljivost pri otrocih 39.76 na vsakih tisoč živo lojenih. Tako nizkih številk ni nikjer drugod, zato pa velja po pravici Nova Zelandija za najbolj zdrav kraj na svetu. n. «BIKDVOH» Trstu, dne 2. decembra 1927, DNEVNE VESTI Urnik oMinsklb uradov Z včerajšnjim dnem je bdi urnik pboinskili uradov preurejen tako, da bodo uradi dostopni za občinstvo le v ptedpoldanskih urah, in picer uradi v mestni palači od 8 jdo 12, a anagrafični urad od 8 do Ji*. V popoldanskih urah bodo lahko jpri^H v občinske urade le tisti, ki dobijo poseben poziv. Pojasnilo. G. Ivan Čencič iz Volč št. 23. nam je poslal z oziram na dopis v nedeljski številki «Edinosti», v katerem je bilo rečeno, da je bil radi taljenja Nj. v. kralja naznanjen neki Ivan Cencin iz Breginia. ki gtanuje v Volčah na št. 23. pojasnita, v katerem opozarja, da gre za pomoto, kajti na crni številki v Volčah ne stanuje nikak Cencin, temveč Ćencič. On pa da ni žalil kralja in ni bil naznanjen od orožnikov. Iz tržaškega življenja < __ Dve nezgodi p» delu. 53-letni težak Josip Reicb. stanujoč v ulici S. Marco št. 33, je včeraj zjutraj podiral v družbi drugih delavcev velik oder v Lloy-doi ladjedelnici. Med delom se je nenadoma zrušil del odra in težek tram se je prevrnil na Reicha, ki je pri tem zadobil hude poškodbe na raznih delih telesa, zlasti po glavi in levi nogi, ki mu jo je zlomilo na kompliciran način pod kolenom. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika realne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti — če ne nastanejo kake komplikacije — najmanj 6 tednov. — Ko je včeraj opoldne mazal neki stroj v mehanični delavnici MetKcovitz v ulici Lloyd, je 42-let-ni strojnik Rudolf Alessandrini, stanujoč v ulici D. Bramante št. 6, prišel z levo roko med zobasta kolesa, ki so mu odtrgala dva prsta. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Siromak se bo moral zdraviti kake 4 tedne. Nezgoda mladega kolesarja. 14-letni Jordan Mani reda, stanujoč v ulici G. Orlandini št. 347, si je včeraj popoldne izposodil v neki mehanični delavnici v ulici S. Marco kolo. s katerim je pričel kolesariti po omenjeni ulici. Ko je privozil do kr-žisča ulice Bartolo-m-eo d'Alviano, mu je zdajci pre-strigel pot tramvaj, ki je vozil iz Skednja proti mestu. Ker je fant vozil precej naglo in ker kolo ni imelo zavore, se ni utegnil ogniti tramvaju, ob katerega je butnil s tako silo. da je zadobil hude poškodbe na levem stegnu. Kolo se je seveda tudi polomilo. Dočim so navzočni priskočili na pomoč nesrečnemu kolesarju, je nekdo poklical na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dal prepeljati Manfredo v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo v 2 tednih. Porota Dnevnik Brlita - roman Uubasumnežo Pričanja Predsednik porote je otvoril včerajšnje zasedanje s čitanjem dnevnika. ki ga je Brili spisal v ječi. Dnevnik — debel spis — vsebuje take potankosti iz zakonskega življenja. da zadobiva ta povsem ob-•liko skrbno pisanega skoro dolgočasnega romana. Vsaka beseda, ki je zamogla eventuelno služiti požaru njegovih strasti, tvori snov ©ostavka in vse je spisano v slogu, f filozofskimi razmotrivanji. Predolgo bi bilo. omenjati tu tudi le posamezna poglavja tega dnevu ka, ki jio urezuvonmo tvoril mogočno podLago obravnavi. Po Čitanju dnevnika, ki se je za vleklo skozi skoro celo jutro, je primio do čitanja pisem med obe-fma. zakoncema. Predsednik čita pismo tržaškega i informativnega zavoda, v katerem ' se Bril Ju naznanja, da je njegova ! žena ušla 1. 1924. v Bologno na vabilo študenta, Torreselle, s katerim da je živela približno 14 dni. Pozneje se je glasom pisma vrnila na ponovno zahtevo gospoda inž. Boniventa, ki jo je ob vrnitvi pretepel. Agencija mu govori tudi o ijubavnem razmerju Ines s studentom Vidom Levi, o katerem pa ne nava.ia ničesar točnega. Bon i ve nt ova je pred časom prosila za potni list, ki ji je bil tudi izstavljen, toda Brili je potom odvetnika Matosel-Loriani zahteval od oblasti, da razveljavi potni list. V zvezku je velik kup pisem, katerih pa predsednik ne smatra potrebno čitati. Inženir Bonivento, oče umorjene se nahaja v Jugoslaviji in je brzojavi!, da je na potu v Trst. To J *ie;stvo da povod incidenta in dr- I žavni pravdnik zahteva, da se inženirja na vsak način zasliši. Zato predsednik čita zaenkmt njegove izpovedi na zadnji obravnavi. I« enega teh zapisnikov izvemo, ^da se je Ines v letu 1924. umaknile, v Pordenone in to v dobi katero naznačuje informativni zavod za doi?o njenega bivanja v Bologni. To je tudi potrjeno s pričanjem nekega zdravnika, ki je zdravil bolnega otroka Boniventove. Inženir Boni ven t o opisuje tragični dogodek v gledališču. Nesrečna hči se je po strehh nastanita nanj in umrla v njegovih rokah. Med akti se nahaja pismo, s ka.-tertm je Brili skuhal pregovoriti inženirja Boni ven to, da pregovori hčer k vrnitvi. V pismu govori prisrčno in narav no o zadevi z ženo. «Moja beseda je ž© izgovorjena pravi med drugim «in vi skrbite, da boste tudi vi spregovorili vašo v korist vaše hčere.» Neko u ugo pismo nosi te besede: «Vaša iici je vlačuga, viačnga, vlačuga. Ne bo dolgo blatila mojega imena, a ne bo tudi dosegla svobode, ki jo želi njeno tek>!» Med pismi, ki jih je Ines pisala Brillu, se nahaja eno. ki zaključuje vsako možnost zopetnega zbli-žanja po ločitvi. V tem pismu Ines očita možu trivijalnost, brutalnost, nečedna nagnjenja in drugo. «Ti misliš vedno na tvojo neumno železno voljo, moraš pa vedeti, da je treba računati tu z mojo voljo!» stoji v pismu. Sestra umorjene Ines, Ada Bonivento, še vedno v črnini začenja koj opisovati razburljivi značaj Brilla. To je spoznala iz mnogih izbruhov jeze. Enkrat j«e n. pr. vstopil v sobo, kjer je Ada spala z Ines, začel daviti svojo ženo in jo biti s ključem po glavi. Na božični večer 1. 1925. sta šli obe sestri k teti. Vračali sta se domov okoli pol dvanajstih v tramvaju. Nakrat se je Ines stresla in se oklenila sestre. «Reši me, reši me!» je prosila v strahu sestro. Za tramvajem je tekel Brili in skočil nanj. Hotel je vreči Ines s tramvaja, toda ta se je oklenila sestre in medenega droga na tramvaju. Tedaj jo je prijeS za obleko in jo ji strgal s telesa do pasu. Šele posredovanju miličnika narednika Naldi se ima zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. «Nihče se mu ni smiH'l« nadaljuje med solzami devetnajstietna sestra «niti njegova lastna dva otročiča, katerim je ugrabil mater in uničil popolnoma družino pokojne Ines!» «Vi ste bili tudi priča tragičnemu dogodku?« «Da! Bili smo v loži z raznimi prijatelji in stariši! (Priča se tre-notek ustavi — spomin na dogodek je ne pusti govoriti.) «Ob stebru sem zaslišala strel... Zaslutila sem koj nekaj strašnega.... Obrnila sem se — obraz moje sestre je bil ves krvav. Nato je Brili izstrelil še štiri strele — sestra. se je zgrudila očetu v naročje... Mati je bila ranjena.» «Bri!l pravi, da je prijel takrat sestro za roko in ji nekaj dejal. Ona da se je ironično nasmejala..«- «Ni res, izključeno! Brili je streljal molče in meril!» Branitelj Matosel-Loriani: Se mare vedeti vzroke smrti gospe Elvire Bonivento? Ada: Prestati je morala nenevarno operacijo, toda njeni uničeni živci so povzročili njeno smrt. Josip Belpasso, bivši karabinjer-ski podčastnik, pove, da je imel nalog, da spremi pred časom Ines Bonivento na sodnijo na obravnavo za ločitev zakona. Ko je obravnava končala in je Ines stopila v avto, je Brili skočil v avto in priča je morala posredovati in vreči obtoženca ven. Odvetnik Staffler, pravni zastopnik Ines Boniventove govori obširno o tožbah pokojne proti soprogu. Narednik narodne milice, Sa-turaic Naldi, je bil priča prizoru v tramvaju.. Tramvajski uslužbenec Mihael 01ympo je vodrl tramvaj, v katerem je prišlo do incidenta. Opiše površno dogodek. Vstopi prof. Vesezia Atilij, bratranec umorjene: K njemu se je Ines zatekla po sodni ločitvi v Por-denon. «lnes se ni čutila varno v Trstu?« — «Ona se ni hotela vrniti v Trst, ker se je bala za svoje življenje. Ko se je vrnila, me ie Elvira, njena mati, prosila naj oblečem u-niformo mitičnega častnika in spremim, da jo v slučaju potrebe branim. —» Julija Zerqeenieh je dala Brillu v najem sobo v ulici Gonti. Ve, da je že v prvem mesecu zakona začelo yiharno življenje zakoncev. Prišto je do klofut, razbijanja pohištva i. dr. . Olga Grandioli je bila učiteljica za klavir v družini Bonivento. Tudi ona ki pozna precej intimno družino Bonivento, opisuje zakonsko življenje Ine« z Brillom za malo normalno. Večkrat je prišlo do burnih prepirov, katere je povzročil vedno Brili. Družina Brili je živela v večnem strahu pred nasilnostjo Brilla. Pokojna gospa Elvira se je celo nekdaj izrazila, da se boji, da ho cela družina Boni-\ u j t ovih postala kedaj žrtev Brilla. Priča Cosmini Marcela je dobra znanka družine Bonivento. Na nekom «jourfixu» na katerega je bila povabljena tudi mlada družin« Brili. Tistega večera je Bril! oklo-futal ženo prej gosti in ji celo vrgel v obraz besedo: «koga si izbrala za to noč?» Ines je plakala. Tudi napram tej priči se je pok. _ Boniventove ianuHa, da se boji za svojo družino redi Brilla. Mm Plna, babica je bila priča porodu prvega otroka Boniventove. Ne ve ničesar o prepirih med zakoncema. Vratarica hiSe, kjer so stanovali Bonivento*i, je Kut Marija. Po njenem mnenju je bilo vedenje Inee vzorno. Brili je bil vedno v uj. Kandler in je naravnost straži 1 hišo. Večkrat ga je priča našla v veži in ga prosil«, naj gre ven. Bruo fKbert! je enkrat srečal Brilla v hiši Boniventovih, kako je pazil na vrata stanovanja. Pino Furfeh, študent-vojak, je zahajal v družino Boniventavich. Tam je spoznal nesrečno Ines, ki je napravila nanj nad vse prijeten vtis In bila vzorna mati za oba mala otročiča. Vid Lavi, tovariš študij Brilla, pove, da je imel častno zadevo z Brilkm. Brili je namreč dejal, da ga je v$de) z neko gospo v javnem vrtu. Ker je Levi tajil, 9a je Brili oklofutdH in tako ga je Levi izzval. Priča ve, da j© vsemu dalo povod pisanje tiste tajne agencije. Predsednik čita dnevnik, ki ga je Brili spisal v ječi. Zapisnik je tako zelo natančen, da odvetnik Tnrola vzklikne: «Ta zapisnik je najboljše psihološko spričevalo!« Branitelj: «Je Še vse kaj drugega !» Hrup. Predsednik zvoni. Obravnava se nadaljuje danes ob 9. uri. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Verifikacija tehtnic in meril Goriški prefekt je določil, da se bo v letu 1928 za dvoletje 1927-1928 vršilo pregledovanje in overovljanje tehtnic ter vsakovrstnih meril v sledečih občinah: Ajba, Ajdovščina, Anhovo, Avče, Bate, Breginj, Biljana, Brje, Brestovica, Log, Budanje, Kal. Kamnje, Kanal, Kobarid, Čekovnik, Črniče, Cerkno, Kob-jeglava, Komen, Krmin, Kožba-na, Kred, Deskle, Dol-Otlica, Dole, Dolenje. Veliki Dol, Dre-ženca, Erzelj, Gaberje, Gabrovi-ca, Godovič, Gojače, Gorjansko, Goče, Grahovo, Idersko, Idrija. Spodnja Idrija, Ledine, Ljubuš-nje, Lokavec, Lokovec, Lože, Li-vek, Medana, Crni Vrh pri Idriji. Šentviška Gora, Vrabče, Čez-soča, Ponikve, Planina pri Vipavi, Bovec, Pliskovica, Pod-kraj, Podraga, Ribenberk, Ro-činj, Velike Žablje, Žaga, Šmarje. Sveti Križ pri Ajdovščini, Štanjel, Sveta Lucija, Banjšice, Št. Vid pri Vipavi, Škrbina, Škrilje, Šebrelje, Sedlo, Sela na Krasu, Srpenica, Slap pri Vipavi, Soča. Šturje pri Ajdovščini, Temnica, Trnovo pri Gorici, Tolmin, Trenta, Ustje, Vrhpolje, Vrtovin, Vipava, -VojŠCica, Vol-Če, Vojsko. Col. One občine, v katerih ne bo več kot 20 tehtnic oziroma meril in se tako ne bo mogel u-stanoviti začasen urad za njih uverovljcnje, se bodo pritegnile k sosednji občini ali k večjemu središču. Vsi oni, ki rabijo tehtnice in merila bodisi za prodajo ali nakup bodisi za trgovanje kot za oddajo blaga itd. se morajo vpisati na občini v seznam onih, ki rabijo uteži in merila, kjer se bodo potem s pomočjo velike razpredelnice označili, kam spadajo, nakar bodo podvrženi verifikaciji. Taka razpredelnica se nahaja pri vseh občinskih uradih Jkia vpogled vsem zainteresirancem. Delovanje intersindikalnega odbora Intersindikalni odbor ima sejo vsak pondeljek. Njegova naloga je določevati cene življenjskim potrebščinam. Do sedaj je v svoji prvi seji določil cene mleku, siru, maslu, mesu, rižu in testeninam. Prestopki proti določitvam in-tersindikalnega odbora se kaznujejo. V težkih slučajih se prestopki sporoče občinski komisiji za obrtnice, da te odvzamejo prestopniku trgovsko dovoljenje. Za ono blago, ki ni naznačeno v odločitvah in seznamih inter-sindikalnega odbora, naj se vidno označi cena na listku z navedbo «stalna cena». Pričakuje se ministrska odredba, na podlagi katere bodo prenehale občinske komisije z določevanjem cen živilom. Občinske komisije lahko sedaj določajo ceno samo onim živilom, ki jih še ne določa intersindikalni odbor. Trgovci bodo obveščeni potom posebnih okrožnic o odločitvah intersindikalnega odbora. Tudi v našem listu bomo te odločitve objavljali. Našel se Je lastnik zagonetnega avtomobila Včeraj smo pisali v. «Edino-sti» o zagonetnem avtomobilu, ki so ga našli miličniki, zapuščenega sredi ceste v bližini Podgore ter napolnjenega z raznim vojnim materialom. Šofer in drugi, ki so se nahajali na njem. so zbežali v črni noči. Oblasti pa so pričele iskati lastnika avtomobila, ki je nosil številko 74—2107. Toda ni se bilo treba dolgo časa truditi. Šofer in njegov spremljevalec sta se sama javila na orožniški posta, ji v Gorici. Legitimirala sta se kot Brunetto Barduoci, star 30 let, in Italo Novelli, star 30 let, oba iz Campi di Bisenzio (Flo-renca). Trdita, da sta trgovca z vojnim materialom. Avtomobil pa da je last nekega Evgenija Valdemarina iz kraja Visco (pokrajina Videm). Najela sta avto 13. t. m. aa 800 lir in mislila z njim prevažati vojni material, ki sta ga kupila od goričana Karla Maraža, starega 24 let, ki se jima je izdajal tudi za trgovca z vojnim materialom. Blago sta mislila nato skrivaj prodati v Trstu. Vozila sta pa zato s tako naglico in se zato nista hotela ustaviti, ker sta se bala, da jih radi tihotapstva primejo, posebno ko sta videla, da so ju zasledovali miličniki. Oblastva so ju nato zaprla. Poleg njiju pa tudi Maraža radi tatvine. Velekoristne knjige Je pač zelo malo knjig, ki bi imele vsakovrstno vsebino od priproste pesmice pa do globoke povesti in poljudnega gospodarskega članka. Še manj knjig s tako vsebino in razumljivih pa je, da bi se obenem naučil pri tem kakega drugega jezika na pr. hrvatskega. Ako ustreza kaka knjiga omenjenim zahtevam, potem jih ima gotovo koledar Franme in Jurine za I-stro. Pisan je namreč ta koledar v tako poljudni hrvaščini, da ga lahko z užitkom bere vsak nas priprost človek. Ker je izšel ta koledar brez drugih knjig> je pa zato njegova vsebina tembolj vsakovrstna in bogata, ker ima v sebi nekaj od pripovednih večernic, poljudnoznanstvene knjige, zdravstvene knjige ter gospodarske čitanke Že zgolj radi silno-poljudne-ga Članka o zavarovanju kmetov pri poljskem delu se izplača knjigo kupiti. Obilica drugih člankov pa koledar naravnost uvrsti med neobhodno potrebne knjige. V Gorici se koledar Fra-nine in Jurine dobi v knjigarni Carduoci (prej narodna knjigarna) v Gosposki ulici. O priliki velikega, semnja sv. Andreja toplo priporočamo našim dežela-nom, da si to knjigo nabavijo. Obroči na kmetskih voznih kolesih. Ministrstvo javnih del je odredilo, da poljski vozovi lahko vozi- jo po cestah, ki peljejo od zemljišča. kjer so uporabljeni, tlo drugega zemljišča istega lastnika aH pa do hiše ali tudi skladišča enega in istega lastnika, ako se uporabljajo za prevoz zadevajoč kmetijo; radi teh voženj se ne izgubi pravica do oprostitve do 1. januarja 1928 od predpisov glede širine obročev. Začasno, dokler se ne popolnoma spremene kolesa, se lahko rabijo sedanji obroči, ako le vozniki ne na.Iože na voz preveč blaga, ki bi ne bilo v sorazmerju s široko-stjo ohročev po sedanjih določbah. Smatrajo se za poljske vozove oni za prevoz s kmetij, ki ne morejo peljati več kot 20 q. na dveh kolesih ali pa 30 q. na štirih kolesih. Našli so jo mrtvo v kleti. ^Zgodilo se je in» Planini. Na pragu klerti ali takoimenovanega lirama so našli domači truplo neke Marije Lisjak, staro 41 let. Imela je razbite črepinjo in več ran po obrazu. Smrt je nastopila radi močnega pretresa možganov. DomaČi so pripovedovali orožnikom, da se je Lisjak najbrž napila, ker je bila zelo podvržena alkoholu. Radi močne pijanosti pa je na pragu padla in z glavo butnila tako močno ob stopnice, da je kmalu nato za večno izgubila zavest. Zopet nesreča stare vrste. Moral se je zateči v bolnico u-smdljenih bratov 8-letni deček Vladko Blažič iz Sela na Krasu. Revček je ves pobit na glavi in po rokah in nogah. Posebno huda je rana. ki jo je zadobil na levem o-česu in ki je povzročila nevarnost da bo morda zgubil oko. Ko je namreč pasel v pondeljek na polju, je hotel zavrniti živino, ki je uhajala s pašnika. Pri tem pa je tako nesrečno stopil na granato, ki je tičala v zemlji (bila je to neke vrste ročna granata), da se je raz-počila in ga na raznih delih telesa ranila. Tembolj je to usodno za dečka, ker se je bil ravno pred letom dni na eamk način ranil in zgubil pri tem desno oko. Brtvuice v pondeljek. V pondeljek, 5. decembra, ko se prične v Gorici tradicijonelni sejem' Sv. Andrej«., bodo brivnice zaprte ves dan. Večerni tečaji za francoščino Vpisovanje v večerne tečaje za francoščino, ki se bode vršili na goriškem učiteljišču «Scipio Sla-taper*, se je podaljšalo do 5. decembra. Vpisna taksa znaša 30 lir, ki pa se plača v dveh obrokih. Sina je pretepal. Da je sina. pretepal, je bil obtloi-žen in se je moral zagovarjati Jože? Colja iz Škrbine. Sin Edvard se nahaja sedaj v Jugoslaviji. Pa se je izkazalo, da je bil sin nasilen napram očetu, s katerim se je vedno prepiral radi dolgov in nerednega življenja. Zato je sodišče Coljo oprostilo. Vozil se je zastonj Ker se je neki Anton Zgubin iz Kožbane na 3. oktobra 1926. vozil zastonj na tovornem vlaku iz Gorice v Krmin in tako opeharil železniško upravo za 14 lir, je bil od sodišča obsojen na 3 mesece in 10 dni zapora ter na 83 lir kazni. Toda le pogojno za dobo petih let. Zagovarjal se je, da se je nahajal v Gorici po opravkih, ker je še) iskat zdravila za svojo bolno ženo. Ker pa bi moral čakati na žiel. postaji v Gorici še tri ure in ker se imi je mudilo radi težke ženine bolezni domov, je skočil na tovorni vlak, misleč da bo lahko plačal v Krminu. V Krminu pa se vlak ni ustavil. Ko je skočil z njega,« so ga prijeli in tako je moral pred sodnike. Izpred sodišča Obtežen, da je obrekoval. Preteklo je Že eno leto, kar je bila oproščena na sodišču raili pomanjkanja dokazov neka Her-mina Furlan iz Slapa pri Vipavi. Obdolžena je bila takrat, da je svojemu sorodniku, ki jo je šel naznaniti orožnikom, Francu Maliku, tudi iz Slapa, rekla nekaj besed, s katerimi, da je žalila ministrskega predsednika. Hermina Furlan je s pričami .dokazala, da ona sploh ni rekla nič podobnega ter da Malik niti nikdar ni imel — vsaj do takrat ne Mussolini-jeve slike. Ko je -bila oproščena, pa je vložila tožJ>o proti Maliku radi obrekovanja. Hermina Furlan, ki je bila jetič- ■ na je medtem umrla, Franc Malik pa jo je popihal čez mejo v Jugo- ; slavijo. Vendar pa se je vršila raz- t prava v sredo na goriškem sodišču. Prisotne so bile samo priče Ferdinand Ferjančič, Franca Nusdor-fer, Franc Miško in Roža 2vokelj. Vsi iz Slapa pri Vipavi. Predsednik je najprej preči tal izpoved umrle, ki pravi, da se je res kregala s svojim sorodnikom, Malikom radi stanovanja, ker je ni pustil v hišo. čeprav je imela zato pravico. V prepiru mu jo res rekla: — svinja, toda le zato, ker je že skoraj vse zapravil sebi i u svojim starišeni. Ni pa rekla onega, za kar je bila lansko leto obtožena. Zgodilo se je to 2. septembra leta 1926. Bila je klicana nato v Vipavo in prišla potem pred sodišče. Vstopi Ferdinand Ferjaiu'ič. «Ste prisostvovali prepiru ?» «v Da.» «No, kaj se je zgodilo?« «Pokojnica me je prosila, naj greni z njo k njenemu sorodniku Matiku. ker jo noče pustiti v huo. In šel sem. Malik je rekel, da ji ne da stanovanja, ako bo tako nasilno postopala, kot je postopala do sedaj. Nato sta se spore !a. Oira je govorila: «Boš dal, mi ga bo3 že dal stanovanje. Sicer pa, saj si že vse zapravil, sebi in očetu, tudi ti boš moral iz hiše, ker ti bodo vse prodali! Svinja si, ki boš vse požrl.. itd.» "Ali je razžalila ministrskega predsednika?» «Ne, ga ni!» «Ste videl, da je imel Malik v svoji sobi sliko ministrskega preJ sednika? » «Ne, nisem videj.» Franca Nusdorfer pove, da je slišala pri \/atih, ko so se prepirali, toda. da bi Hermina razžalilti g. Mussolimja, pa ni slišala. Tudi slike ni videla. Miško pa pove, da je le enkrat videl sliko ministrskega predsednika na steni, pa to že potem, ko se je omenjena stvar zgodila. Državni pravdnik pravi, da pc pričevanju današnjih prič bi sodišče zadnjič moralo oprostiti Fur-lanovo ne samo radi pomanjkanja dokazov, pač pa popolnoma. Zato je treba, da se zbriše ta madež, ki je pu-de-j nanjo radi obtožbe, ki jo je napravil proti njej Malik, posebno ker je mrtva. Zahteva, naj sodišče kaznuje Malika 7. enim letom zapora. Zagovornik pa zatrjuje, da če je sodišče prvič oprostilo Furlanovo radi pomanjkanja dokazov, mora oprostiti sedaj Malika istotako radi pomanjkanja dokazov. Sodišče oprosti Malika radi pomanjkanja dokazov. BORZNO POROČILO. Trst, 1. decembra 1927. Amsterdam 741—747, Belgija 256.50—2*10.50, Francija 72.25—72.55 London 89.70^—89.89^, Ne\v-Yc,rk 18.36—18.42, Španija 298—304, Švica 354—356, Atene 24.20—24.70 Berlin 437.50—443.50, Bukarešt 11.17K—1157/-J, Praga 54.45—54.75 Ogrska 319.50—325.50, Dunaj 257— 263, Zagreb 32.30—32.60. Uradna cena zlata (30. 11. L 354.99; vojnoodškodninske obveznice 69.55. t Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je nač sr p og in oče KAESL rurH&N posestuik v Štandrezu danes opoldne, po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 56. letu svoje starosti, izdihnil svojo dušo. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri v petek ob 3. url pop. izpred hiše žalosti St. 202. ŠTANDREŽ, dne 1. decembra 1927. Jožefa roj. Čavdek, žena. Ivo, sin. Terezij«, Marija, Olga in Karla, hčere HAL9 OGLASI BERUTHCKOOL vodi v vseh jezikih. Via Fsbio Filzi 23, pouk in pre-1542 ZA SV. MIKLAVŽ likvidiramo vse igrače in šolske potrebščine po konkurenčnih cenah. Sprejema se delo a-jour in an-gkijki \bod. Via Foscolo 15, vogal via M anioni. 1506 PODLISTEK trni lovac ZflodoTiuki roman Iz kanaiskt proilostt (61) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Odprtih rok in velikodušen v svojih opravkih s prijatelji je posedoval optimizem, ki se ni nikoli zmračil, niti tedaj, ko ga je zapustila njegova lastna žena in ga zamenjala za Josipa Ruffio. Večno dobrovoljne in v. otftalem plemenite nravi je bil visoko čislan, ako že ne ljubljen od vseh in tudi pozneje so ga smatrali za ljubeznivo žrtev nesreče. Iskreno in toplo je pozdravil Davida. «Pridite me pogostarna obiskat, prijatelj moj,» je rekel in g» pri- jateljski potrepljal po rami. «Ljubim moje ljudi i z krajev, kjer se nahajajo vse moje postojanke in trdnjave. Vi gotovo veste toliko o njih, da mi boste gotovo rade volje pomagali, da jih v najvišji meri o-srečim.» Cinični de Pean se je zopet nasmehnil. Dobro mu je bilo znano, da Cadet odira in na smrt izmoz-gava tiste ljudi od mej, ki jih tako neizrečeno ljubi! Znal se je smehljati tako. z nekako osa to radostjo, celo tedaj, ko je razmišljal o svoji mladi in krasni ženi Angeliki, ki mu je s svoji-l'iii Fagotu poklonjenimi »čari že pridobila milijon frankov in mu jih bo gotovo pridobila še več. Uro pozneje, ves izmučen od naporov in razburjenj dneva in od rni^l, ki so mu neprestano uhajale od sedanjega okoliša k Anici, je bil vesel, ko mu je Big