83
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 11. V našem kraji, v selški dolini, je navadno vsako leto jari ječmen snetljav, in sicer tako zelo, da kedar se prične klasje delati, postane črn in ne naredi nič zrnja. Tacega klasja je včasih eno tretjino ali pa še več. Kako bi se dalo to odpraviti? (M. Š. v S.)
Odgovor. Snetljavost provzroči glivica, koja je uže na semenu. Žito pred to boleznijo zamorete tako-le obvarovati : Vzemite za vsaki hektoliter semena 20 de-kagramov višnjevega vitrijola (bakrovega vitrijola), kojega dobro stolčite in v vroči vodi raztopite. Prelite ta raztopljeni vitrijol v škaf ter pridejte tolikrat po 40 litrov navadne vode, kolikokrat po 20 dekagramov vitrijola ste vzeli. V to vodo dajte seme ter ga pustite v nji 12 do 16 ur; nekolikrat pomešati je dobro in kar na vodi plava, posneti in proč zagnati. Tako namočeno seme se potem toliko posuši, da ga je moč sejati.
Vprašanje 12. Kaj mi je storiti z mladim sadnim drevjem, kateremu so miši veliko korenin objedle in kako bi najhitreje pregnal miši iz vrta? (J. M. pri D. M. v P.)
Odgovor. Drevo, kateremu miš obgloda korenine, se preje ali pozneje posuši ter tudi proti temu ni pripomočka. Miš, katera sadnemu drevesu korenine objeda, ni navadna miš, ampak je dosto veča od domače miši. Njeno pravo ime je „veliki voluhar" ali „krtica" (Schermaus, Mus terrestris). Ker krtica ne živi v toliki množici kot navadna miš, zato se s pridnostjo še precej hitro na vrtu pokončajo. Pokončavajo se pa s strupom ali pa da se s železnim skopcem polove. Pri lovu s skopcem se tako-le ravna: Kodar se najde prostor, pod katerim se sluti rov krtice, odpre se ta rov za pol metra v dolgosti ter se na obeh straneh očistijo luknje od prsti. Oez nekaj časa se pride nazaj, in ako je ena od teh lukenj zopet zamašena, je to gotovo znamenje, da je krtica notri. V tem slučaji dene se v luknjo primeren železen skopec, v katerega se krtica gotovo vjame, če hoče iz luknje iti.