»ombniki strahovito razbijajo Japonsko k Mlakar umrla r°či je prejel telefonsko o-*1« iz Kalifornije John ■ ki vodi gostilno na Wa-Rd. in 167. cesta od prej-lastnika Louis Podpadca, včeraj zadeta od srčne ka-fla v Glendale, Kaliforni-lošno poznana Cleveland-Mrs. Antonija Mlakar, dec je Mr. Trčka prosil, vesti o tem njenega edine-j*a Josepha. Trček je šel takoj na de-, e danes v zgodnjih urah bivališče Josepha Mlakarje potem izročil vodstvo a Svetkovemu pogrebne-woduv ki bo dobil truplo iz *nije v Cleveland za po-p t* Mlakar je s svojim mo-e'°je čase vodila grocerijo phico na Sylvia Ave. potem J?a preselila v Madison na >rrd Rd., kjer ji je mož Jo-[fsd nekaj leti umrl. Lan- je Mrs. Mlakar odšla v leboljšega zdravja v Kalini. kjer si je kupila tri hi-e?imi je prišla domov, tu-;i£dila gospodarske stvari, >kaj meseci je pa zopet n(a stalno nazaj v Kalifor-lrienem z Mr. in Mrs. Pod-te|f sinom Josephom, ki se im vrnil nazaj v Cleve- M Mlakar zapušča tukaj ..finega sina Josepha še Mrs. Anton Prijatelj na .Nottingham Rd. Kdaj se j Pogreb, še ni znano. . ■—-o—-_ Trije parašutarji so pri vajah utonili Camp Gordon, Fla. — Trije mladi parašutarji so utonili, sedem nadaljnih pa še pogrešajo, ko so se v sredo pri vajah spuščali na otok Dog v Mehikan-skem zalivu. Ta otok je 4 milje od floridskega obrežja. Iz Fort Benning, Ga. je odletelo k vajam 166 parašutarjev, da bi se spustili na otok Dog. Pri prejšnjih vajah se je tukaj spustilo z letal že več kot 1000 padalcev. Padalci so se pustili proti tlom z višine 800 čevljev z letal in nekateri so padlf v vodo pri otoku. S čolni so jih več rešili. Imena ponesrečenih so bila sporočana sorodnikom. GUAM, 13. julija. — Bojna letala mornarice in od kora marinov so danes zjutraj razbila Japoncem veliko mornariško radijsko postajo ter tovarne in železnice na južnem delu Japonske. Kmalu zatem, ko je poveljstvo 21. zračne armade naznanjalo, da je nad 500 B-29 zmetalo do 3,000 ton bomb na ogromno mornariško radijsko postajo v Kanoya. Včeraj so pa mornariška letala razdejala neko tovarno, poškodovala neko drugo ter razbila železniške naprave v vzhodnem Kyušu. Kolosalni napad B-29 je bil že šesti v 13 dneh. Tretja ameriška bojna flotila, ki je v torek poslala svoje bombnike na Tokio ter krožarila ob japonskem obrežju, ni od takrat dala še v javnost svoje pozicije. To znači, da se pripravlja nekje na nov napad na Japonsko. Ameriške zračne trdnjave so zmetale na Japonsko od 1. julija že nad 18,000 ton zažigalnih in razstreljivih bomb. Nova tarča ameriškim bombnikom je bilo tudi ogromno oljno središče Kawasaki v Tokijskem zalivu. To oljno središče so ameriški letalci zadnjič bombardirali v aprilu. Na štiri industrijska mesta, ki so danes prvič spoznala moč ameriških bomb, so deževale bombe, ki so mesta skoro totalno razdejala. Tako zdaj ameriški letalci uničujejo japonsko vojno industrijo drugo za drugo. Te najnovejše tarče so bila mesta: Utsonomiya, industrijsko mesto z 80,-000 prebivalci, 60 milj severno od Tokia. Ičinomiya, zapadno od Tokia in 9 milj od večkrat bombardiranega mesta Nagoya. Tsuruga, 50 milj severnozapadno od Naguya. Uwajima, na zapadni obali japon-.skega domačega otoka šikoku. Vsi ti napadi na Japonsko so prišli tesno za napadom zadnji torek, ko je nad 1,000 ameriških bombnikov uničevalo vojaška letališča okrog Tokia. Ameriški letalci so tudi prestrigli dva močna japonska konvoja, ki sta vo- zila vojaštvo iz Kitajske domov. Konvoja sta se morala vrniti nazaj na kitajsko obrežje vzpričo močne zračne blokade v Rumenem morju. Ti napadi ameriške zračne sile pojasnjujejo zatrdilo japonskega vojaškega komentatorja na radiu, ki je izjavil, da če japonska bojna sila ne bo mogli biti kos ameršiki zračni armadi, potem Japonci ne bodo mogli preprečiti pričakovane invazije na Japonsko. Japonci zdaj lahko tudi pričakujejo zračne napade z Okinawe, komaj 325 milj oddaljene. Tam je namreč deževna doba ininila in za prihodnjih par mesecev bodo imeli ameriški letalci tukaj najlepše vreme, ki si ga morejo misliti za svoje .nisije. M1 I /Ji u--- rnator zahteva iz jjjmade doktorje jiington. — Senator John-rt|Colorade je obdolžil ar-(ia vse -prepočasi postopa jtitvijo zdravnikov iz ar-/aterih se tako zelo po-^doma pri narodu. Vojni (el je rekel, da bo do mese-jjt odpuščenih 7,000 zdrav-'J* Prej pa ne more ga-if'1' |k, ki ima največ it rok v armadi ington. — Vojni odde-1»' imenoval korporala H Barreta, kot ameriškega, ki ima največ ot-ataireč —12. Dva para je >l"v. Družina dobi na me-iilvlade $300 podpore. J Vreme »"s bo bolj oblačno in zve-jakujejo nekaj dežja in efcudi že čez dan. Tako ra-a m vremenski urad tu- »KJE BOVA 'A VEČER-e' NOCOJ? lokalnim vladnim delav. D Zborom se rešuje vpraša-de 5 naj delavci povžijejo svoje kosilo, ki ga pri-s seboj. Problem se je Pri Packard Electric Co. en. O. Tam je 50 delav- > svojih strojih jedlo ko- jim je vodstvo tovar-lal°. naj gredo v kafete->er niso ubogali, so bili ni. Ji odbor je ukazal, da se ? delavce nazaj na delo > da bo odločil — kje naj iPovžije kosilo in če naj H1 umja ali vodstvo tovar- Včeraj je dospelo v New York 5,300 vojakov New York. — V četrtek je sedem transportov pripeljalo v newyorško pristanišče iz Evrope nadaljnih 5,300 ameriških vojakov. Iz Havra so se včeraj odpeljali tudi zadnji ostanki 2. pehotne divizije in nekaj čet 28. divizije. Istočasno je pa na potu domov zadnji bombnik 8. zračne aripade iz Anglija. Y, 5.1 dneh je odletela iz; Anglije preko Atlantika 2,118 bombnikov fin sicer eden vsakih 20 minut, ki so pripeljali domov 41,500 letalcev. Od konca maja so letela pripeljala domov že 60,000 vojakov. -o--— Vojaki so proti obisku žen v Evropo Pariz. — Ameriški časopis za vojake, Gold Brick, je vprašal 835 vojakov, če naj bi ameriške žene in neveste obiskale svoje može in zaročence v Evropi. Vojaki so odgovorili: 594 proti, 183 da, ostali se pa niso mogli odločiti ne tako ne tako. ŽENA GA BO ŽE ODVADILA TEKA Oxford, Mass. — Vojak Sal-vatori, ki je zaslovel v armadi zaradi svoiega nenavadno dobrega teka, saj lahko poje naenkrat 40 ocvrtih jajec, ali 36 pork čop. sov, se bo tega že odvadil, kadar pride domov. Njegova žena je namreč rekla, da dokler Stric Sam krmi njenega moža, naj bo le ješč. Kadar mu bo pa pokazala račun od grocerja in mesarja, bo pa kmalu izgubil svoj apetit. -o--- OPA noče vzeti sira iz racioniranja Seattle. — Tukaj se zaloge sira tako naglo kupičijo, da v 30 dneh ne bo noben,ega prostora več na razpolago, trdi neko skladišče. Uradu za kontrolo cen se je svetovalo, naj za nekaj časa odneha z racioniranjem sira, pa ne mara. -o- Sporočilo iz domovine Mrs. Ana Lužar, 6723 St. Clair Ave. je včeraj prejela od svoje tete Tončke Normali, Pte-ščenjak, pošta Višnja gora, sledeči odgovor na night letter, ki je bil poslan od tukaj 16. junija: "Lojze dead; don't know where Janez ist; the others all well. Lojze in Janez Zavodnik sta strica Mrs. Lužar. V severnem delu države Ohio kradejo živino Iz več okrajev severnega dela države Ohio prihajajo poročila, da se dnevno dogajajo po farmah tatvine živine, zlasti telet in ovac. V nekem slučaju so ukradli celo kravo. Navadno delajo tako, da pobijejo teleta ali ovco na pašniku, jo odnesejo 'h kaki vodi in tam zakoljejo ter meso odpeljejo. Po sledovih se pozna, da odvažajo v trukih. O takih tatvinah se poroča iz okrajev: Portage, Summit, Lorain, Stark, Wayne in Huron. V nmogih krajih poberejo tudi kokoši. Toda najraje pa vzamejo teleta in ovce, ki so zunaj na pašniku čez noč. Šerif Harland iz okraja Geauga je pa izjavil, da so tam farmarji dobro pripravljeni na tatove živine. Zagrozil je, če katerega dobijo z ukradenim živinčetom v posesti, da bo imel ž njim opraviti samo še mrliški oglednik, šerif priporoča farmarjem, naj imajo vedno puško pri roki in jo tudi rabijo, kadar naletijo na roparja. Vojakom bo treba manj točk za odpust Washington. — Tukaj se govori, da bo armada kmalu zmanjšala število točk, ki so potrebne vojaku, da dobi odpust iz armade. Dozdaj je moral imeti vojak 85 ali več točk, zdaj bo pa armada to znižala na 78 ali 80 točk. Poroka V soboto ob desetih se bosta oročila v cerkvi sv. Vida Jean Winter, P. O. 3/C pri obrežni straži in Pfc. Charles J. McNeill, ki služi pri letalski armadi in doma iz Philadelhije. Nevesta je hči Charles Winterja iz 5704 Bonna Ave. ter služi pri obrežni straži v Tama, Florida že dve leti. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. V JUGOSLAVIJI BODO VOLITVE JESENI London-. — Jugoslovanska časopisna agencija poroča, da se bodo vršile volitve v (Titovi) Jugoslaviji enkrat v jeseni. Tako je baje naznanil maršal Tito, ko je govoril v Beli Crkvi pri Belgradu. Pri organiziranju vlade v Jugoslaviji je bil eden glavnih pogojev, da se morajo vršiti volitve 3 mesece po odhodu Nemcev iz dežele. To bi bilo 8. avgusta. Zakaj je Tito odložil volitve do jeseni, ni znano. Konferenca velikih treh začne v Berlinu pondeljek ali torek Konferenca velikih treh, to je predsednika Trumana, premier-ja Churchilla in maršala Stalina, začne prihodnji pondeljek ali torek v Potsdamu pri Berlinu. Zatrjuje se, da bo, trajala konferenca precej dolgo, dlje kot v Teharanu ali na Jalti. Bojna ladja Augusta, ki vozi Mr. Trumana, se bliža Angliji. Predsednik je potom radia neprestano v zvezi z Washingto-nom, tako z Belo hišo, kot z vojnim in mornariškim uradom. Ob tem času še ni gotovo, Če bo naš predsednik obiskal London ali Pariz pri tej priliki. Govori se pa, da bo posetil Copenhagen. Križarka Augusta, ki vozi predsednika Trumana in njegovo spremstvo v Evropo, bo dospela najbrže v nedeljo v Ant-werpen. Ko se bo predsednik izkrcal na suho, mu bo tvoril častno stražo na pomolu 137. pehotni polk 35. divizije. Pri tej diviziji je Mr. Truman sljužil tekom prve svetovne vojne kot stotnik pri topničarjih. -o-— Trije vojaki so umrli v Berlinu radi žganja Berlin. — Trije ameriški vojaki so umrli, dva druga sta pa izgubila vid, ker so pili alkohol, ki so ga dobili po tajnih potih v Berlinu. Vojakom je bilo strogo naročeno, naj ne kupujejo opojnih pijač pod roko, dokler ne pride postavna zaloga. -o--- Pozdravi z Lemonta Mrs. Mary Hochevar, tajnica društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ ter njeni hčerki Mary Ann in Anna Mae pozdravljajo z Lemonta, kjer so na oddihu. Vreme imajo zelo lepo, ne prevroče, ne premrzlo. Obžalujejo samo to, ker bodo morale vse prekmalu zopet nazaj. Nemški ujetnik pobegnil Ameriška tajna policija lovi nemškega vojnega ujetnika Wil-helma Spatza, star 25 let, ki je pobegnil i z Kanade. Fant je zagorelega obraza in tehta 165 funtov. Razprodaja svetilk Mr. Jerry Bohinc, lastnik Northeast Sale Service ,819 E. 185. St. ima te dni razprodajo na visokih in nizkih svetilkah. Prihranite si do 50%. Za cene poglejte oglas v današnjem listu. Gričarjev pogreb Pogreb za pokojnim Mihael Gričarjem bo v soboto ob 9:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda in ob desetih v cerkev sv. Lovrenca. Od tam pa na Kal-varijo. Varujte se! Danes je -petek in povrhu tega še 13. dan v mesecu. Ako to ni dovolj, vam bo morda še kaka črna mačka preskočila pot. Pa če še to ni dovolj, ste morda, ko ste stopili zjutraj iz hiše, prvo srečali kako staro žensko, če niste za nameček morda celo pomotoma vstali z levo nogo. Vse to je menda dovolj vzrokov, da ste previdni, kako boste danes preživeli dan. Vinson hoče pomagati stavbinski industriji Washington. — Vojni mobili-zator Fred Vinson namerava ustvariti v svojem uradu novo komisijo, katere naloga bi bila pomagati k večji akciji stavbinski industriji, ki danes skoro počiva. Ta komisija bi pomagala dobiti material in razne druge olajšave od vlade. Stavbinska industrija dela danes kake 4 bilijone dolarjev prometa, dočim ga mora delati najmanj za 15 bilijonov dolarjev po vojni, da bo dala zaposlitev ljudem. To bi bilo za 15% več kot sploh kdaj prej. Iz raznih naselbin Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's se še vedno nadaja žena Marka Slogarja, kakor tudi Matt Oberstar, ki se je močno pobil v rudniku. Oba sta z Ely. ja. — V isti bolnišnici se nahaja Mike Stufic (Skufic?) iz Du-lutha, kakor tudi Mike Misko-vich iz New Dulutha. Prvi je bil pobit v neki nezgodi, drugi pa je bolan. — že več tednov se nahaja v isti bolnišnici tudi Jos. Polič iz Fledwooda, Minn., kjer ima farmo. — V Soudanu .(Tow-erju) je umrl Anton Stepan, star 67 let in rojen tukaj. Poleg žene in velike družine zapušča tudi očeta, ki je že v visoki starosti in je vzgojil okrog 20 sinov in hčera. North Braddock, Pa. — Dne 23. jun. je po kratki bolezni umrl Frank Remus, rojen tukaj in star 25 let. Zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Gilbert, Minn. — Dne 26. jun. je na svojem domu umrl Andro Fande ,star 67 let in bolan dva meseca in pol. Doma je bil iz vasi Brag, pošta Tupalič na Go-lenjskem, od kjer je prišel v Ameriko leta 1909. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Vladni odbor je zdaj ukazal slavkarjem nazaj na delo v pondeljek Washington. — Vladni delavski odbor je ukazal vsem 16,000 stavkarjem pri Firestone Tire & Rubber Co. v Akronu, da se morajo vrniti v pondeljek zjutraj na delo, ali pa bodo izgubili vse ugodnosti, ki jih je ta odbor priznal tekom zadnjih let. Stavka se vrši od 2. julija. Odbor smatra, da je ta stavka kršitev obljube proti stavkam ter da stavkarji ovirajo vojno produkcijo, ki je talco nujno potrebna naši bojni sili. Unijski uradniki (CIO) so obljubili, da bodo danes predložili delavcem v pretres vprašanje, če se vrnejo na delo ali ne. Znamka 4 iz knjige 3 bo za čevlje Washington. — SI. avgustom stopi v veljavo nova znamka za nakup novih čevljev in sicer znamka 4 "airplane" iz knjige 3. Znamke 1, 2 in 3 ostanejo v veljavi do nadaljnega. To bo prva nova znamka za nakup novih čevljev od 1. novembra 1944. -o- Peta obletnica V pondeljek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te maša za pokojnega Raymon-da Mivšek v spomin 5. obletnice njegove smrti. V Berlinu veljajo tudi naprej rusk° odredbe Berlin. — Medzavezniška ko-mandatura (zastopnikov Amerike, Anglije in Rusije) je naznanila Berlinčanom, da ostanejo do preklica po vsem Berlinu v veljavi vse odredbe ruske armade. To velja tudi za mestne okraje, katere sta zasedli ameriška in angleška armada. Ameriške čete, ki so čakale od 4. julija opolnoči, da zasedejo svojo mestno četrt, so jo prevzele včeraj ob devetih zjutraj. Angleži so okupirali pa svojo opoldne. Amerikanci imajo v svojem delu za prehraniti 750,-000 Nemcev, Angleži kakih 900,000, ostale pa Rusi. Mac Arthur misli, da bo konec drugo leto London. — Angleški pod-maršal zračne sile, Satterly, se je vrnil s Pacifika, kjer se je posvetoval z generalom Mac-Arthurjem. Ta mu je baje povedal, da z vojaškega stališča sodeč, bo konec vojne z Japonsko proti koncu drugega leta. Dar za begunce Mrs. Markovich iz 1376 E. 43. St. nam je izročila $10.50 kot dar za slovenske begunce v Rimu. Iskrena ji hvala za velikodušen dar. Razne vesti od nailh borcev v službi Strica Sama Druga obletnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za okojno Mary Zupančič v spomin 2. obletnice njene smrti. Mrs. Antonija Vadnal iz 1022 E. 70. St. naznanja, da je prišel njen sinko, mornar Anton Albin za 21 dni domov na dopust s Pacifika, kjer je bil nad eno leto in se je udeležil mnogih bitk. Jutri ob desetih se bo mladi mornar poročil v cerkvi sv. Tomaža z Miss Cleo O'Brien iz 1088 Ansel Rd. Novoporočenca se bosta podala za nekaj dni na poročno potovanje, potem bo pa odšla ženka z možem v Kalifornijo, dokler ne bo odrinil Tony zopet na široko morje na Japonce. Mrs. Vadnal prijazno vabi sorodnike, prijatelje in znance k poročni maši. Mlademu paru pa želimo vso srečo v novem stanu. M M ^ Pfc. Edmund Hočevar, sin Mr. in Mrs. Louis Hočevar iz 9914 Elizabeth Ave. se je vrnil iž nemškega ujetništva, kjer je prebil šest mesecev. Osvobodili so ga Amerikanci. Tekom ujet- ništva je shujšal od 190 na 72 funtov, tako so jih Nemci stradali. Doma bo ostal 60 dni in potem se bo vrnil nazaj v bolnišnico. Njegov brat T/'Sgt. Raymond pa je dovršil 33 poletov nad japonske otoke na Pacifiku, zato je dobil 30 dni dopusta. Prijatelji oba brata lahko ob priliki obiščejo na gornjem naslovu. Častno odpuščeni Sledeči so bili častno odpuščeni iz službe Strica Sama: Roy Cunja, 9820 Rosewood; William Fox, 22310 Arms Ave; Louis J. Godec, 1117 E. 60. St; Louis A. Kastelic, 15921 Holmes JAve. r flMERlŠKA^foOMOVINA ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NE5VSPAPEB •61 CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, JULY 13, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII SHERISKA DOMOVINA, JULY 13, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 0117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto »7.50. Ha Ameriko In Kanado, pol lete 83.50. Za Cleveland, po pošti. Dol let« »4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt lete »2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt lete »2.25. Za Cleveland In Euclid, do raznašalcih: Celo leto »6.50. pol lete »3.50. Četrt leta »2.00 Posamezna Številka 8 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »6.50 per year. Cleveland, bj mall. »7.60 per year, tr. S. and Canada. »3.50 for 8 months, Cleveland, by mall. »4.00 for 6 months. U. s. and Canada. »2.00 for 3 month«. Cleveland, by mall, »2.25 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. »6.SO per year; »3.50 for 8 month«. »2.00 for 3 months. Single coplea 3 centa. r ......t Newburske novice t ri—•—.—•—•—>—.—•—.—.—.—... ---- . .—. . . .—.—*—■—fc Entered aa second-class matter January 5th, 180«. at the Post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 161 Fri., July 13, 1945 Rusija mora trezno računati z sosedno Nemčijo Poročila trdijo, da bodo odredbe ameriške armade, ki bo okupirala del Nemčije, zelo stroge. Morda bodo res, ampak kolikor mi poznamo ameriške fante, bodo vse prej kot pa strogi z nemškim narodom, če izvzamemo fanatične na-cije, ako jih je še kaj. Tem, ne rečemo, bodo že stopili Ame-rikanci trdo na prste. Ako se bo pa oklenil kak nemški pa-glavček noge ameriškega vojaka in ga poprosil za čokolado, pa jo bo dobil, odredbe gor, odredbe dol. Amerikanec je trd nasprotnik, dokler je nasprotnik pripravljen na udar. Čim je pa nasprotnik na tlqh, je pa Amerikanec napram njemu kot mati do otroka. To je takozvano ameriško vitežtvo, ki je poznano v vsakem športu. In koncem konca je bila ta vojna za ameriške vojske kot nekak šport, kjer so skušali nasprotnika premaga^ i in so šli za njim toliko časa, da so ga zbili na tla. S tem je bil zanje boj končan in do svojega nasprotnika ne go'e nobenega sovraštva več. Tako dela pravi Amerikanec h) to je, ki ga dela v svetu tako velikega. (Kako majhni so nekateri naši rojaki napram Amerikancem v tem pogledu). Tudi v tistem delu Nemčije, pravijo, kjer so v okupaciji angleške čete, je nekako tako kot v ameriškem delu. Tudi za angleške čete je predpisano, da njo raj o trdo in strogo postopati z Nefiici, Pa najdejo ovinke tako častniki kot moštvo, da store kako dobro delo bivišim sovražnikom, če ti pokažejo, da so vredni takega milega postopanja. Toda, v ruskem delu okupacije je pa vse drugače, kot poročajo. Iz Moskve je bilo naročeno ruski armadi, da nudi vse mogoče ugodnosti Nemcem razen izrazitim Hitlerijan-cem, tako v prehrani kot v drugih stvareh. Ruska okupacijska armada je res takoj odprla skladišča z živili, organizirala pekarije ter jim dala moko, da so lahko pekle kruh za lačno civilno prebivalstvo. V Berlinu so Rusi odprli gledišča in kine, ter ukazali javne koncerte na trgih. Torej so Rusi postopali proti Nemcem veliko boljše, kot se je pa pričakovalo in v svojem delu zasedene Nemčije so nudili Nemcem veliko več ugodnosti,, kot pa Amerikanci ali Angleži V svojem delu. Pa vendar se poroča iz Washingtona, da vselej, kadar so Amerikanci odstopili kak del Nemčije ruski armadi, se je začel nemški narod v masah seliti od tam in skušal priti v kraje, ki jih ima zasedene ameriška armada. To kljub terriu, da so Amerikanci svarili Nemce, da za nove naseljence ne bo prehrane. Vzrok, da gredo Nemci raje v kraje, zasedene po ameriški in angleški armadi, čeprav so tam veliko bolj stroge odredbe kot pa v ruskem delu, je morda v reku: tiger na izgubi na koži nikdar'svojih lis. JVzrok strahu pred rusko oblastjo najdejo Nemci morda tudi v tem, da slišijo o "ljudskih sodiščih" v deželah, katere je osvobodila ruska armada, tako doli na Balkanu, kot višje na severu. Ta "ljudska sodišča" so postavljena od diktatorja in sodijo tako, kot se diktatorju zdi prav. Tam je "pravica" vedno na njegovi strani. Nemci se boje, da bodo Rusi vpeljali taka "ljudska sodišča" tudi po Nemčiji, kadar pridejo normalne razmere. Nemci dobro vedo, da ta "ljudska sodišča," ki v masah postavljajo ljudi pred vod strelcev, ali jih pošiljajo v koncentracije, niso bila organizirana po okupacijski armadi, ampak od vlade, ki je bila postavljena od Moskve. Znano je. da je bila ruska armada tako na Balkanu kot v drugih vzhodnih evropskih deželah pozdravljena od narodov kot osvobodilna armada. To z veliko večjim navdušenjem kot so pa po zapadni Evropi pozdravljali ameriško ali angleško armado. Toda po par tednih so prišli v deželo ruski agenti (Tito•v Jugoslavijo. Groza v Romunijo itd) in začeli s temeljito čistko vseh onih, ki niso prisegali na evangelij rdečega komunizma. Pri tem niso izbirali Hitlerjevih simpatičarjev, ampak v čistko so prišli tudi nacionalisti in dernorkatični elementi, ki so bili sicer vsi proti osišču, pa so bili .istočasno tudi proti rdečim naukom iz Moskve. Ameriški opazovalci sicer trdijo, da se v Rajhu ne bo godilo kaj takega, kot je doživel Balkan. Rusi so preveliki realisti, da bi kaj takega vpeljali v svojem delu Nemčije, kot so v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji ali na Poljskem. Rusi se dobro zavedajo, da nimajo opravka z Nemci samo začasno. Ko bodo enkrat posnažili Rajh vseh Hitlerijancev, bodo skušali dobiti na svojo stran ostalih 60,000,000 Nemcev, katerih znana tehnična izurjenost bo Rusiji samo v korist v njenem korakanju k večji moči. Nemci se ob tem času še vedno boje, da bodo morali drago plačati za vse, kar so napravile škode v Rusiji Hitlerjeve horde. Toda kmalu bodo pronašli, da niti Anglija, niti Amerika nima namena dolgo držati svojih čet v Nemčiji, dočim bo ostala Rusija njena soseda, rada ali nerada. Ameriški politični in vojaški opazovalci so radi tega prepričani, da bo končno samo v korist Rusiji, da pridobi Nemčijo z dobrim na svojo strpn, kot pa če bi jo odvračata od sebe p trdim postopanjem. Rusija mora trezno računati na Nemčijo kot na svojo stalno sosedo in živeti ž njo v dobrih odnošajih. Kajti ne bo dolgo, ko ne bo tam več blizu niti angleških, niti ameriških čet, ki bi šle za Rusijo po kostanj v ogenj. Rusija si bo morala sama ustvariti dobre odnoša-je pri sosedih. Dozdaj tega še ni pokazala, ker narodi v njenem "obrambnem zidu" so danes vse prej kot naklonjeni Rusiji, kot vidimo. No, morda bo tudi v Moskvi sčasoma Aaaaa! Tako se že dolgo ni dihalo, kot danes zjutraj (sreda). Pa tudi že bogve kdaj ni bil zrak nad mestom tako čist. Navadno je zrak nad Clevelan-dom tak, da se ga okusi in vidi lahko. Danes zjutraj pa je dim nekam prešel. Nebo je bilo lepo modro in, kdor je šel po našem znamenitem mostu, ta je lahko gledal daleč čez mesto in videl stolpe, dimnike in druga visoka poslopja moleče visoko v nebo. Skoraj da se mi je stožilo po minnesotskem čistem zraku, ki smo, ga nekdaj uživali pri delu na polju ali na travniku. Pa je že tak hvadnik v Clevelandu, če dima ni pa zaslužka ni. * * * Ni dolgo tega, ko sem bral, da je nekdo iznašel način, po katerem se dim sežge. Kaj pa je dim? Dim je premog ali pa saje od premoga. Oboje je tvari-na, ki se da sežgati. Zakaj mesta ne začnejo agitacije proti dimu, to je več ko čudno. Nekdaj je bilo malo agitacije za odpravo dima. Pred leti je prišel moški, katerega nisem poznal in kazal na dim, ki je prihajal iz našega šolskega dimnika. Dima je prihajalo le za spoznanje, kakor je to samoobsebi umevno, kjer se kuri s 'stokerjem. Nisem se mogel smeha zdržati, ker je prav tisti čas šel vlak mimo, kateri je metal oblake dima v zrak. Tudi bližnja tovarna je črnila nebo vsaj desetkrat bolj, kot pa naš šolski dimnik. Pokazal sem mu na te sosede in ga vprašal, če bi ne bilo morda bolj pametno začeti pri njih. Tudi on je videl kako nespametno je loviti komarja, konja pa pustiti leteti. Odšel je in ga nikdar več ni bilo na^aj. * * * Vsekako pa bi se moralo po mestih delati proti tako nepotrebnemu dimu. Ta nadlega je velika potrata kurjave ob enem pa je zapravljanje zdravja. Enkrat se bodo mesta morda napredovala za eno članico. Ime je dobila po svoji materi — Josephine. čestitamo staršem in tudi starim očetom in starim materam. Cela rodovina se lahko veseli tega napredka. % !|! * Teden za tednom se bere po listih, kako ruski bolševiki delajo proti Španji. Rdeči fašisti kar ne morejo pozabiti, da so jih Španci pred par leti pahnili iz Španije, ker niso hoteli njih komunizma. Ravno te dni protestirajo rdečkarji proti pošiljanju tračnic za železnice. Upamo, da jih Stric Sam ne bo poslušal. čas je da se Amerika preneha kij an jati njim in pošiljati bolševikom živež in drugo. Ali ni čudno to: Bolševiki se ba-hajo, kaj vse premorejo. Jih je skoraj dvakrat toliko, kot je nas Amerikancev, zemlje imajo najmanj trikrat toliko kot mi. Pa jih mora Amerika zakladati z raznimi živili in drugim. To je vzrok, da zdaj pri nas manjka raznega materiala in živeža. Najdbi že enkrat rekla Amerika tem obtoževan i m rdečim gaši-stom: "Hic Rhodus, hic salta." Tukaj je prilika. Pokaži (kaj znaš. čemu sama baharija!? Pokaži svojo naprednost. lezen, katera mu je vzela pro- j stost v toliko, da je moral osta-1 ti doma. Hoditi ni mogel radi pokvarjene noge. ^Dolga leta je tako prenašal svoj križ, dokler končno niso prišle komplikacije, ki so ga spravile iz tega sveta. Previden s vsemi sv. zakramenti e izdihnil svojo blago 'dušo Bogu v naročje 11. julija popoldan. Naj počiva v miru in se spočije od velikega truda in dolgega trpljenja, s katerim si je zaslužil nebesa in zadostil za slučajne človeške slabosti. Ostalim Gričarjevim pa naj bo tem potom izraženo naše globoko so-žalje. * * * "Vera koristi vsem," je rekel predsednik Roosevelt, "zato ker nas uči, da smo vsi otroci nebeškega Očeta. BREZ VERE NOBEN NAROD DOLGO NE OBSTOJI." To naj si zapiše ta za uho Stalin pa Tito, kakor tudi' ■vsi drugi brezbožneži, kateri so spravili današnji svet v to ko-losalno zmedo. Kaj ni bilo prijetno na svetu predno so začeli delati to zmedo nacisti, fašisti in komunisti? * * * Neki možki se je hotel izogniti soldaščine na podlagi slabih oči. Za dokaz je svojo ženo pripeljal » seboj. . . Press poroča, da so na Poljskem dobili tovarno, katero so Nemci zgradili za izdelavo mila, al[ žajfe iz človeškega mesa in,; masti. To se človeku gabi. čuditi se nam pa ni, če hočemo biti dosledni, če je človek edino le žival, kakor to trdijo brezbožni nacisti ,komunisti in fašisti, zakaj bi se ne smelo rabiti masti človeške živali prav tako, kot se rabi mast drugih raznih živali? Brezbožnost vodi v to in še v kaj slabšega. Za žajfo pride tudi človeška pečenka. * * * "Vidim, da tukaj na jugu farmarji skoraj izključno redijo prašiče. Zakaj ne sadijo tudi turšice in krompirja?" "Veste, prašičev ni treba oko-pavati/' 5l! .* * Pet milj visoko nad Japonsko je tak veter, da ga aeroplani le z največjo težavo zmagajo. Bur. ja dostikrat divja po 200 milj na uro. Takega vetra še Chicago nima. Članom društva Srca Jezusovega Članstvu Samostojnega pod>-pornega društva Presv. Srca Jezusovega tem potom naznanjam, da bom od 14. do 22. julija iz mesta. V slučaju bolezni, za javljenje bolnikov, ali v slučaju smrti kakega čiana, se obrnite na našega blagajnika ANDREJ TEKAUC-a, 1023 E. 72 PL, ENdicot 0752. Vendar pa želim, da bi naš blagajnik ne imel nobenega posla v času moje odsotnosti in sicer zato, ker bolnikov imamo že do sedaj dovolj — vsem tem želim, da bi se jim čim prej povrnilo ljubo zdravje, ki je največje bogastvo vsakega Zemljana; u-mret pa tudi ni treba nikomur sedaj, ko živimo v prilično dobrih časih in nam še- ničesar ne manjka, poleg tega so se pa tudi že precej razredčile naše društvene vrste, saj so odšli v večnost letos že štirje člani in štiri članice. Po mojem mnenju je to dovolj za letos. . . Ker pa nismo ljudje sami gospodarji nad zdravjem in življenjem, moramo pač vzeti kakor pride. Upam in želim, da v čašu mojih počitnic in tudi še potem, noben naših članov ne .zboli ali celo umrje, če pa le ne bo drugače, potem se pa obrnite na našega blagajnika, kot prej omenjeno. Z bratskim pozdravom, Frank A. Turek, tajnik. -o- zbudila toliko, da bodo začela dosledno hraniti oboje, kurjavo in zdravje ljudi. si« * s|s Spet moram malo pojamrati. Nekdo mi piše in me dobro okre. ga — ne da bi me "šimfal" — ker ne poročam novic "nepristransko," to se pravi, — ta oseba pravi — da od njih nič ne sporočim. "Saj sem vam že -večkrat pravil, da je latinski pregovor ki pravi: "errare humanimi est," bolj resničen, če se reče "errare Omanum est." Prav res in prmaruš, da nalašč tega ne delam. Kolikokrat sedim pri kave mašini in si belim glavo — sami lahko vidite, da postaja siva, — samo radi tega, ker si sukšam poklicati v spomin, kaj bi bilo treba ali kaj bi bilo primerno zapisati. Kdor je skusil, ve kako kočljiva zadeva je pisati "novice." Vzemimo slučaj kake pošiljke ik nebes — krst. Eni želijo, da se-omeni, drugi se bojijo, da ne bi svet zvedel, kaj se je zgodilo; kot bi se bila pripetila grozna nesreča ali nerodnost. Ljudje zbolijo. Eni želijo, da se omeni, drugi se bojijo, da bi ja svet ne zvedel tega. če bi bili ljudje vsi ene pameti, bi bi- Dva vojaka sta prišla. Eden iz "Navy" drugi iz "Army" in sta takoj poskrbela, da ne bosta ostala na cedilu, ko pridejo še drugi domov iz raznih kamp in bojišč. Joseph Mirtel Jr. si je preskrbel življensko družico pri Mike Vičičevih na Prince Ave. Zala in mlada .Florence Vičič mu je tako ugajala, da je hotel na vsak način biti gotov .njene odločitve. Ker je Joe fest fant, se ne čudimo, da mu je radevoljno podala roko v znak .večne zvestobe. William Hrovat iz Maple Heikhts pa si je izbral črnetovo Rozko za ženo. Willie je sin Mike HrOvatove družine. Bili je služil pri mornarici, kamor se je moral zopet povrniti, po nekaterih medenih dnevih. Obema paroma želimo veliko sreče pa tudi veliko poguma, ki je potreben na vsaki stezi tega jjjvljenja. Bog jih blagoslovi. s)! sle :|t Ostanki mroža (morski slon) so bili najdeni v Georgia državi. Ta žival živi edino le na severnem tečaju. Kako so prišli ostanki tako daleč na Jug? To kaže, da se je skorja naše zemlje nekoč zasukala. Pa to je bilo še predno so se Slovenci naselili v Clevelandu. sjs S* s> lo dokaj lažje za poročevalca. Prj tem pa še pride moja velika nadloga, pozabljivost v poštev. Prav za res postajam tako po-zabljiv, da se bojim, da bom celo dihati pozabil. Zato sem pa že parkrat delal trdne sklepe, da bom pustil to kolono. Pa se-mi vselej ta trdni sklep omaje na en ali drug način. Lahko bi mi pa tudi vi drugi pomagali, če imate kaj takega, kar bi zanimalo tudi druge, napišite na listek, pa pošljite meni. Vendai: pa si obdržim pravico, da pišem o stvari, kakor mislim da bi bilo bolje, ali pa opustim. Toliko glede "novic." S|1 i|: Družina Louis Globokarja je Kakor se drži jesenski list na drevesu in kljubuje vetrovom v pozno jesen, tako je bilo življenje našega dobro poznanega pionirja, Mika Gričarja. Kako agi_ len je bil pred leti. Dobro se ga še spominjam v prvih letih mojega bivanja tukaj. Bil je ena izmed glavnih opor fare sv. Lovrenca. Pri vsaki dobri stvari je bil Mike Gričar takoj pripravljen sodelovati. Bil je sicer bolj tih in mirne narave, vendar pa vselej vnet za dobro, kjerkoli je videl potrebo. Prišla pa je bo- zavel drug duh, ki si ne bo iskal prijaznih sosedov samo z nagajko v roki. Po težki operaciji je prišla Mrs. John Turk iz Warrensville Heights zopet domov. To nas veseli in nam zopet spričuje, da korajža velja. Mrs. Turk sicer izgleda kot bi bila komaj okolu tridesetih, pa mora , biti nekaj več, če so že sinovi preko te starosti. Upamo, da se ji je zdravje tako utrdilo, da bo še dolgo let skrbela za svojo družino. sjt s|s SS "Zakaj si tako pozen?" je rohnel saržent nad rekrutom. "Veste, to je bilo pa tako! Vozil sem z mulami. Ker se je pa vozil z menoj naš,vojaški kaplan, sem moral paziti na besede in te zlomkove mule me kratko-malo niso razumele. . ." B» S|C * Cerkveni glavni in pomožni odborniki imajo sejo v nedeljo 15. julija ob 11. dopoldan. Vsi so prošeni, da se prav gotovo, udeležijo. s|s * * 22. julija bo pa tukaj luštno. Pri nas bomo imeli Summer Festival. Ker ne moremo ven na prosto, bomo šli pa v cerkveno dvorano. Tam bo vsega dobrega zadosti. Zato pa prosimo, denite v nedeljo zraven svojega daru v kovertico še vsak en point ali več, da bomo imeli s čem kupiti jedil.' To se pravi, kdor more, naj pridene še kak point. Povabite svoje sorodnike in prijatelje od drugod. ■* * * Nekdo pripoveduje, da je videl človeka, menda moškega spola, tako "nalitega," da je hodil okolu "telegraf štange" pa godrnjal: "Je vse zastonj. Ne pridem ven pa ne pridem. Menda so me zaprli." sle sH * V dvanajstem stoletju se je vino prodajalo po centu galona. Ah, kje so tisti časi! Kaj ne?! * Sii t\f Father SJapšak je odšel nekam na "West"'za par tednov odmora. Mi se mu ne čudimo, da ga vedno vleče v bližino snežnikov in hribov. Bil jih"je od mladosti vajen videti. Poleg tega pa je Father Gnidovec tak gostitelj, da mu ga ni para. Upamo, da se bosta oba dobro spočila in se pripravila za nov nastop za blagor duš. --o- — S tem, ko so Angleži okupirali Burmo, so Japonci zgubili nad 8,000,000,000 sodov, olja na leto. železne ponve popolnoma očistiš, £e jih dobro oribaŠ s soljo. Romanje v Lemont Slovenska ženSka zveza v A-meriki bo imela svoj Zvezin dan in letno romanje k Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah v nedeljo 22. julija, 1945. Potovanje po železnici je V teh časih skoro nemogoče, ker primanjkuje prostorov še za vojake. ' Toda dobilo se je stiko z avtobusno družbo, kjer nam lahko postrežejo s posebnim busom. Pogoji so sledeči in važno je, da si jih zapomnite vsi, ki nameravate potovati: Vsi listki morajo biti plačani do nondeljka, to je 16. julija. To je absolutno zadnji dan, ker le do tega dne bo dala družba na razpolago prostore. / Cena za vožnjo v Lemont prav do hribčka in potem nazaj v Cleveland skupno z zavarovalnino je $13.50. V tem je vse vključeno in ne bo nobenih drugih kolekt, kar se tiče potovanja tja in nazaj. Bus bo odpeljal iz Clevelan-da ob pol petih zjutraj v sobo to 21. julija. V Chicago se bo prišlo ob pol petih popoldne, od tam bo vzelo še približno e-no uro in pol do Lemonta. Ves prevoz bo točno preskrbljen prav do tja. Pri častitih sestrah so še vsa ko leto pripravile prav okusno no večerjo za vse potnike. Za prenočišče nam je pa Rev. Medic naznanil, da bodo imele prostore pripravljene za 50 ljudi. Letos ne bo treba nikomur iskati drugje prenočišča ker bodo imeli vse udobno pripravljeno za vse, samo prosijo, da se jim ob času naznani. Prenočevalo se bo tam dva večera. Od tam se bo šlo v ponedeljek zjutraj in iz Chicaga ob desetih dopoldne in prišlo nazaj v Cleveland okrog enajstih zvečer. Za vse nadaljne informacije lahko pokličete KEnmore 7546 ali pa Mrs. Mary Otoničar, tajnico št. 25, pri kateri tudi lahko izročite denar za listek. V petek in soboto od enajstih do treh popoldne bo pa v uradu urednice Zarje na 6117 St. Clair Avenue, kjer boste lahko oddali denar za listek. Lahko pokličete tudi ENdicot 7076 a-li pa pridete k meni na dom na 1249 East 67th St., to je nasproti litvinske cerkve (St. George Church), med Edna in Superior Avenue. Ker bo potovanje tja in nazaj (e verjamete al; Nek Anglež, ki ni. vež) drugega kot defv ur na dan časa, je m'e to najboljše invest^, čas in denar, če hod/j iz dežele v deželo in ^ iz drugih ljudi. To'ž, tako kot voditelji h. SANSa, samo s to so bile norčije teSh res ljudem v zabav Benetkah ni cest, a§3: mi kanali, ki služijln menu kot v pam^o; ceste ali ulice. Marka ima trdna ;|:b vse Benetke ena vodnih kanalov, jee, umljivo, da še nije; trg sv. Marka koH.ll. ker je enostavno bi mogel priti, naČa konjski lišaj, kot Ji lepo živalico Obložen li Rajtguzen, ki ie konji in živel od %T kor je prekanil kiflgs slili, da se na koflfa In drugo jutro dnevu, ko je ta A%r sil po trgu sv. Hš konjsko stvar iz s'k( gov, je prišel t je 'pi Njegov pogled jefe cestni tlak in obstaVo kovan. Ne, saj niti solutno nemogoče!El moral zgoditi pra* Kako sicer naj bi noči konji na trg da so bili tukaj ko'1 den in tudi otipijfei tleh. Cel škadron J i 10 biti, sodeč pop) tleh, ki imajo, kot -a sorodno ime s trž*v so popolnoma n#p] Vse po trgu in pr^d; ževe palače so bijjd; in potreseni tisti F*1 puški." I , Kot blisk se je W| vseh Benetkah in !1'a ščanov je prihiteK • Marka, da se na 'Cd oči prepričajo o tj1 obiskal tekom noffip 11 so ponosni Beflel 1 meli V'tisto stvar 11,111 jevali z glavami I ^ sprejeli konkreten^) so morali prijezd1 1 vrancih v Benetke 1 nebeški krilatci. j1. Anglež je bil ^ volj, da je pustil '■ 1 tisti veri, vsaj do*,1 mestu.- podnevi, zato bo zares* in se bo tudi kaj videl' ^ pravi vsem kratek čas Torej pomnite, di važno, da si dobite 11 kasneje do-pondeljka' ja, kar bo zadnji čas^. vacije. S pozdravom, (r. Frances Kurre S» ^ 1249 East 67th S^ Telefon ENdicot ' f vetloba in senca AHERISKA DOMOVINA, JULY 13, 1945 SPISAL DR. FR. DETELA Ne godrnjaj čez božja dela Pred davnim časom si je zasadil neki mož vinograd. Ven-dar mu ni doprinašal niti toliko koristi, da bi mogel z dobičkom kupiti soli. Vsled tega je bil mož nezadovoljen in je godrnjal čez Boga, češ, da ne zna vladati vremena. Ko je šel nekega dne zopet v vinograd, je po stari navadi godrnjal. "Da bi imel vsaj eno poletje vreme v svoji oblasti." Komaj je izgovoril te besede, je že stal poleg njega majhen možiček z rdečo kapico in mu rekel: "Tvoja želja je uslišana!" Kmet se je zelo razveselil pri teh besedah in prevzel vladanje vremena. Najprej je pustil, da je sijalo sonce, potem je napravil dež, in tako sta se sonce in dež enakomerno vrstila. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE ODKAR JE TAKO NESREČNO PRELIL NEDOLŽNO KRI IN DAL SVOJE VSE NAŠ PRELJUBLJJENI IN NIKDAR POZABLJENI BRAT Pfc. Stanley P. Koshak to*-®™ r< ji Hw lu je dne 13. julija 1943 na bojnem polju v najlepših letih že izgubil svoje življenje. Dragi Stanley, ljubi brat, dve -teti v tuji zemlji počivaš, zapustil si srca otožna, ki so iskreno Te ljubila. V naših srcih vlada žalost, ob obletnici Tvoji oko se solzi, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da bi veselje nebeško vžival. Žalujoči osali: SESTRE in BRAT. Cleveland, O 13. julija 1945. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJULJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Zupančič ki je mirno v ogu zaspala dne 14. julija, 1943. Leti dve je že poteklo, odkar Tebe več me dnami ni, a nismo Te še pozabili, v srci hše živi spomin. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Prišla pa je jesen in trte so se šibile pod težkimi grozdi. Mož je šel v Vinograd in je od trte do trte hodeč poskušal jagode, toda — vse so bile trde kakor kamen. Zopet se mu je prikazal isti možiček z rdečo kapico in rekel: "Tvoja želja je bila uslišana, imel si v svoji oblasti vladanje vremena. Vendar, ti si precej nespametno ravnal. Pustil si, da se sta le sonce in dež menjavala, na veter pa si čisto pozabil. Zato naj ti bo to v nauk, da ne sme človek nikdar godrnjati čez božja dela." Po teh besedah je možiček izginil. Mož je šel ves potrt domov in je prepustil zopet Bogu vladanje vremena. -—o- Lep nauk Angleški kancelar Tomaž More je kratko pred svojo smrtjo pisal svojim otrokom. Ko jim je razodel svoje veselje, da so že toliko napredovali v zvezdo-znanstvu, kakor so mu bili sporočili, pristavi še te-le besede: Ljubi zvezdogledci, pa ne pozabite pri ogledovanju zvezd na nebeško pesem Boethijevo, ki vas uči: "Povzdignite s svojimi očmi tudi svojega duha proti nebu, zakaj sramotno je, z ne-urrjrjočim duhom se plaziti po zemlji, med tem ko gleda telesno oko proti nebu!" --o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. DELO DOBIJO DELO DOBIJO COMPLETE Model A-3-A With NeuW<«i« EoqitoM«M da se je komaj po- držala. e.> Tone, kako hudo je pri a|e dejala in si obrisala 'Nesreča za nesrečo nas t' iHvŠe UPati Si "e UPam» boljše. Gašper noče no->J I zdravil in nobenega tka." zl'jzimo pride spomlad, za ' ;|o veselje," jo je tolažil j j' da si ga„ti u-&®per?" je silil Bric. "Ali %n imel jaz zmeraj na * p°glej, Gašper, da se J'tem motil." 'I si me tudi zmeraj dra-\»Pak nalašč ga nisem in •;a nisem imel." j** verjamem, Gašper," je f ric. "Tako hudoben ni-» dasi te ni bilo veliko pri-maj se pa pogovorita vi-pa med sebjo.'' | je stopil v kuhinjo in 0 Ti, Jerica, daj mi kos tf m pero, da bom nekaj .0}! rCa je poiskala papir in jiprepričana, da gre za o-if; Bric pa je napisal kar ^ Par vrstic in vzel nato #P v sobo. VGašper, glej, jaz sem pa , lapisal," je pokazal Gaš-' :fst, "da bo imel Tone v 1 ce bi ga še katerikrat ■Ul zaradi tebe." ni tega nič treba," se -mi Tone. Hm, da ne," je menil Bric; "ampak Gašperju je treba, da ne bo kdo zaradi njega trpel. Zmeraj je dobro, če ima kdo kaj pisanega v rokah. Ali ni res, Gašper?" Gašper je srepo gledal in Toneta je mučil razgovor. Bric se mu je zdel brezobziren, neusmiljen. "Ce ozdraviš, Gašper," je dejal Bric, ki ni hotel odjenjati, "dobiš papir nazaj. Moja moška beseda. Ce pa umrješ, in saj veš, da smrt nič ne izbira, ti pa ne more nič škodovati in tudi potem ga ne pokažem nikomur, razen če bi bilo treba rešiti Tonetu dobro ime. Ali je tako prav? Kar podpiši, Gašper, da vsaj po smrti ne boš škodoval poštenim ljudem." Gašper je temno gledal, a Bric mu je prigovarjal tako goreče in ljubeznivo, podložil je tudi desko pod papir in mu stisnil pero v roko, da se Gašper ni mogel več ustavljati. "No, vidiš, Gašper," ga je pohvalil Bric. "Reci, če ti ni zdaj lažje pri srcu! Ce pa hočeš, ti. pa spiševa zdaj še testament, da ga kar podpišeš,, tako da bodo vse sitnosti pri kraju. "Jutri, jutri," je sokal Gašper, "če ne bo boljše." "Po gospoda pojdem pa*jaz vendar," je tolažil Bric bolnika, ki je odkimaval, češ, da se še ne mudi. "Mudi ali ne," je menil Bric. "V^rna pot 'je najboljša. Potlej si brez skr bi, in za tvojo dušo naj se hudič pod nosom obriše. Ali ni res? Izpovedal si se tako ž( nama; ampak odvezati te midva ne moreva." Bric je spravil papir s podpisom. Tone je še segel v roko Gašperju in šla sta. V veži pa je dejal Bric, da poj de po gospoda; zakaj Gašper najbrž ne bo preživel prihodnje noči. "Oh uboga moja otroka!" je vzdihnila Jerica in si zakrjla oči, "kmalu bosta brez očeta In matere,!" Čutila se je tako Dnemoglo. • po vseh prestanih dušnih 'in telesnih mukah, da ji je ginilo vsako upanje, da bi se mogla še okrepiti. Tone, ki je poskušal ublažiti Bricove besede, je trdil, da se njemu Gašper ne zdi še tako slab; prevzela pa ga je bila tolika ginjenos, ko je videl Jerico tako slabotno, da se niso zdele njegove besede kar nič verjetne. "Oh, kako bo škoda Jerice!" ]'e dejal Bric, ko sta bila zunaj hiše. (Dalje prihodnjič.) Žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. Cleveland. O.. 13. julija, 1945. V BLAG SPOMIN ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Frankovic ki nas je nanagloma za vedno zapustil dne 13. julija 1931. Štirinajst let hladni grob. Te krije in spomin nam žalosti srce, Bog odvzel soproga in očeta, počivaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O. 13. julija 1945. _ THE HENRY FURNACE CO., MEDINA, O AHERISKA DOMOVINA, JULY. 13, 1945 VISOKE SVETILKE ALI TO? IERS, 3-Way Mogul Socket.' vsa iz kovine, specielno | -—ft NAMIZNE SVETILKE, kovii% baza rr $4.95 J PEPELNIKI, vsi iz kovine« $2.95 > 1 Dobiček pri izletih! SENČNIKI ZA VISOKE SVE $2.00 in več NORTHEAST SALES l SERVICE 2 C( 819 E. 185th Street__jerry bo^ -=r" =-- ; 1 Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno pres^ HAFFNER INSURANCE ABEN* 6106 St. Clair Avenue MONCRIEF Furnezi Poskušam— dokazani nad 50 let. VpraSajte vaše ft a MONCRIEF trgovca, THE MAY CO.'S BASEMENT- ' al Ml DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNA| A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 . Ambulančna posluga podnevi in ponoči ; Moške Tee-srajc* ' "" I Hladne, Combed bombažne! Zavrnjene f U. S. mornarici! Fine kakovosti combed bombažne Tee srajce ,ki so tako izrezane, da so po eno ^f^ celo mero večje kot pa običajne srajce. Mere 32 do 40 za moške. Vi Kadar so linije na daljavo obremenjene Neregularne boljših vrst! Deške bele športne srajce • V času vojne dežela kar naprej potrebuje klice na daljavo ... Na sto, tisoče jih preide skozi redno vsak dan. Toda včasih je drenj na gotovih linijah in morda boste slišali operatorico: "Prosim, omejite svoj klic na 5 minut." To vam naj znači, da so linije obremenjene. Moški hladni Sanforized skrčeni Hladni slacks za športno nošo ali delo! Tan, modro, sivo ali rjavo pisane barve—jamčeni, da se lepo operejo in so stalne barve. Mere 30 do 42. Kupujte več vojnih bondov za zmago! Fine mercerized broadcloth športne srajce za deCke; s kratkimi rokavi in ovratnikom, ki se obrne. Nekoliko neregularne boljših vrst. Majhne, srednje ali velike mere. Moški iropični slacks, ki se ne zmečkajo Izdelani iz hladnega materijala. V zahtevanih barvah in vzorcih, mere 30 do 50. M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN Po svoji naravi, po svojem |j mišljenju je bil človek, ki ni c poznal pomislekov in ozirov. Bil je fatalist, verjel je samo v , usodo in bil prepričan, da je , vse, kar človeka čaka v življenju, usojeno od vekomaj. Čl o- , vek ne more proti usodi nič. ( Zato pa tudi ni mogoče obsojati nobenega dejanja, ki ga človek stori, naj bo tako ali tako. Zaradi usode, ki vodi pota in nehanje ljudi, ni razlike med dobrim in med slabim. Zato se človeku tudi ni treba kesati za nič. Ta vera je v Suratu zamorila ves čut vesti. Zato se ni nikdar kesal za tisto, kar je storil z Angleži v Chukotiju. Čemu —kesal bi se le, če bi ga bila zavedla nepremišljenost in bi se bil spustil v nekaj, za kar bi ga Angleži lahko kaznovali! Zdaj pa mu Angleži niso mogli nič — Čemu bi ga potem kaj grizlo? Zdaj je bil tu na Krimu, na bojišču, in je od blizu gledal, kako trda prede zaveznikom in še posebe Angležem, ki so vojskovanje pri zaveznikih vadili, a niso mogli nikamor. Bil je prepričan, d t bodo Rusi v začetku prave iime, ki je zavezniki niso navajeni, z enim samim naskokom odločili vojno v svoj prid. Potem se bo vrnil v Suristan, Rusi pa mu bodo dajali letno plačo, ki so mu jo Angleži, trapasti skopuhi, u-stavili. Tu, v ruskem glavnem stanu, , je bilo lepo življenje. Surat-kan je bil nadvse zadovoljen z vlogo opazovalca in svetovalca, ki so mu jo Rusi prepuščali drage volje. Zanimal se je za vsa vojna dela na vsem bojišču. Prav posebno pozornost pa je obračal na topništvo. S topniškimi častniki, ki so mu jih Rusi dodelili za spremstvo takoj, ko so opazili njegovo zanimanje za topništvo, je ure in ure prebil v obiskovanju utrjenih topniških položajev, kjer so mu Rusi razkazovali in razlagali vse, kar bi ga utegnilo zanimati. On pa, stari strokovnjak v vojskovanju iz zased, jim je dajal nasvete o tem, kako naj se okoristijo, z ugodno lego in obliko govorja okdli Balaklave. 25. oktobra, tisto jutro, ko je indijska brigada jezdila v skoku na Balaklavo,' je general Volonov pregledoval ruska topniška gnezda. Z njim je bil seveda tudi Surat-kan in nekaj njegovih indijskih svetovalcev. Častniki so se pri tem .obhodu ustavili na enem izmed neštetih bregov, ki so obdajali Balaklavo. Z daljnogledi so gledali v sotesko, skozi katero bi sovražnik moral iti, če bi hotel naskočiti utrjene višine pri Balaklavi. Volonov je dajal častnikom navodila. Surat-kan, ki je malo zaostal in si nekaj ogledoval, je ta trenutek s svojim priobčnikom prijahal k Volonovu. Grof mu je pokazal na utrdbe in dejal: "Močnejših bojnih položajev pač še niste videli, kakor so ti tu, ekscelenca!" Surat je odgovoril mirno: "Da, grof, to so res izborno utrjene črte! In pa to vaše topnšitvo! Po tej dolini sovražnik res ne more predreti prav zaradi topništva, pa naj bi bil se tako močan in neustrašen. Tisoči bi padli že prej, preden bi en sam stal na naši prvi obrmabni črti. O tem ni dvoma! Človeku je treba samo pogledati položaje, pa ve, pri čem je. Dvamim, da si bo Angle- "PROSIMO, OMEJITE SVOJ KLIC NA 5 MINUT" ži kdaj upali ugrizniti v to sa- t dje . . i i s Zadnje besede je izrekel z malce negotovim glasom, kakor da daje poguma samemu sebi. Suratkan je vedel, da so Angleži poklicali indijsko brigado iz Lohare in jo poslali sem na krimsko bojišče. Ni pa vedel, ali so to storili zaradi po-manjkanjta drugih uporabnih oddelkov, ali zaradi tega, ker so vedeli, da je v Balaklavi — on. Ruski ogledniki so kanu povedali, da je sedemindvajseti polk z majorjem Vickersom prav nasproti njegovim položajem. Nehote je moral večkrat misliti na to, čeprav se ni bal ničesar, tako se je čutil varnega za ruskimi topovi. Z grofom Volonovim ni o tem nikdar spregovoril besede, kakor da sta sklenila sporazum, da ne bosta nikdar omenila indijske brigade. Oba sta se tega skrbno izogibala. Surat-kan si je dopovedoval, da ne bo sovražna konjenica nikdar mogla predreti skozi Dolino smrti, ki so jo tako krstili Angleži ! sami ... . Volonov je že hotel obrniti ' konja in nadaljevati z ogledom " drugod'. Tedaj pa je zagleda ' v daljavi konjenika, ki je drve' ' od prve obrambne črte proti " bregu, na katerem so bila po-3 slop j a in pisarne vrhovnega " poveljstva. Grof je prijel daljnogled in ' se skozenj še enkrat zazrl v da- " ljavo. Ni mogel zapaziti ni- z _________ iesar, nobenega sumljivega gibanja, vse je bilo mirno kakor vedno. Toda konjenik je le preobuj-no drvel in gnal konja, da bi šlo za navadno dnevno poročilo ali za prazen nič. Od konjenika je grofov pogled prešel na prvo obrambno črto. Tam je skozi daljnogled za-, pazil nekako zmedo in begali je. Zdelo se mu je, da nemir tam spredaj vsako sekundo raste. Za vraga, kaj bi to le moralo biti? Čez nekaj trenutkov je ko- njenik v skoku pridrvel do raz-j burjenega grofa. Bil je čast-( nik iz prve topniške obrambne črte. Ustavil se je nekaj korakov pred častniško skupino. Konj in on sta bila od kratke, divje ježe vsa potna in spehana. "Ekscelenca! Angleška konj enica se pomika proti našim položajem ... Zdi se nam, da je sedemindvajseti polk konjenikov indijske brigade . . ." Surat kan je ob zadnjih besedah prisluhnil in se porogljivo nasmehnil: "Naj le bodo! Uničili jih bo- mo prej, preden bodo dospeli g do sredine doline . . . kljub vsemu!" k Volonov je vzkliknil: d "Pa saj to ni več drznost, to je že norost! Kdo je le bil no- = rec, ki je dal povelje za to!" | Kan se je zopet oglasil: i "Zdi se mi, da so Angleži po- = zabili na to, da so tej dolini sa- = mi dali ime Dolina smrti." S Častnik je razburjeno izpra- i ševal: : "Kakšne so vaše zapovedi? j Kaj naj storimo tam spredaj ? S j Mudi se že . . ." "Sporočite poveljnkiom ba- ■ terij na 37. in 22. položaju, naj j takoj začneta ogenj, kakor hi- j tro bo sovražnik tako blizu, da i ga bodo topovi dosegli. Prej i ne streljajte, da ne opozorite i sovražnika na to, da ga vidi- i mo!" Častnik je oddrvel proti u-trdbam nazaj. Surat-kan je nepremično se-!del na svojeip črnem konju in j gledal v daljavo. Na njegovem obrazu ni- bilo videti niti sledu kakega razburjenja. Bil je podoben živi uganki. Ali je čutil, da se bliža usoda? Kdo bi to vedel! Volonov ga je na skrivaj o-pazoval, da bi ugotovil, če ga je ta novica kaj pretresla in spravila s tira. Toda ni mogel odkriti ničesar, kanov obraz je bil zagonetno miren, d!osti mir-■ nejši kakor prej. In vendar bi bil Rus stavil, cla v njegovi duši ne more biti tako, kakor kaže na obrazu . . . Čas je silil na dejanja. Vo-lonove misli so se obrnile dru- gam. "V četrt ure bodo angleški konjeniki ruskim topovom na doseg. Prva črta mora njihov' ________________;— napad odbiti in jih uni Toda za vsak primer I biti pripravljen na vsf 1 (Dalje prihodnji' _ RAZPRODAJA na SVETILI PRIHRANITE SI DO 50% ^ Žal! Ne sprejemamo telefonskih ali poštnih naroČi1, d Slacks THE OHIO BELI TELEPHONE COMPANY