V LjubSiani, v četrtek 29. novembra 1923.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
„	poiamosna štetima 1 oin.
Štev. 254.
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22*—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Španske razmere.
Španska kraljevska dvojica je napravila oiicielni obisk v Rimu — obe latinski sestri sta se objeli in si prisegli vežno zvestobo, kot so pisali rimski listi. Za nas Jugoslovene leži Španija daleč in njene razmere so nam tako »španske«, da je dobro, če si ob tej priliki še malo ogledamo notranje razmere v tej deželi.
Španija ima konstitucijo iz leta 1876., kJ je bila v marsičem narejena po oni angleškega parlamenta. Iz raznih vzrokov pa Španija ni zrela za demokratsko konstitucijo, predvsem ni enotna dežela, kar se tiče jezika in plemen, kot si marsikdo napačno predstavlja: v enem kota živijo Katalonci, v drugem Andaluzija in povsod so raztreseni Galicijanci. Prometne zveze so na jako nizki stopinji: -1000 vasi je brez vsake ceste. Enako nizko stoji ljudska prosveta: več kot polovica prebivalstva ne zna niti pisati, niti citati torej stoji v tem prav blizu svoji latinski sestri. Tako je bil uspeh vladanja kraljev, ministrov in parlamentov precej malenkosten. S svojimi naravnimi bogastvi in vstrajnostjo prebivalstva in s svojim izbornim zemljepisnim položajem bi bila mogla Španija daleko bolj napredovati in bi bila že zdavnaj lahko velesila.
Njena nevtralnost za časa svetovne vojne ji je dala možnost dohiteti stoletne napake, ki jih je storila, toda to se ni zgodilo. Slaba uprava, ki je posledica nenaravnih razmer v parlamentu, je ovirala napredek.
Razen tega pa je španska konstitucija samo na papirju. Gotova ozka klika vlada Španijo in ta ne pripusti k vladnim jaslim nikogar, kdor ni iz njene srede. Že 1. 1876 je minister notranjih zadev, Romero Rdbledo, razpustil pred splošnimi volitvami 7000 občinskih zas+opov in na ta način zmagal. Ta sistem vladajoče klike se je ponavljal do danes. Aprila letošnjega leta je kabinet Alhucemas uganjal pri volitvah brutalnosti, nad katerimi so se vsi zgražali, med drugim je dal poloviti in zapreti, če tudi samo za kratek čas, volilne agente nasprotnih strank. Tako je španski demokratski cortes (skupščina) danes še vedno travestija narodnega parlamenta.
Vsled žalostnih političnih razmer in nereda,^ki vlada radi škandalozne uprave, se Španci močno izseljujejo. Celo v najrodovitnejših pokrajinah, kot so Okoli Salamance in Leona, kjer so pota in namakanje polj v silno slabem stanju (vse radi nemarnosti uprave), kmetje kratkomalo zapirajo cele vasi in se trumoma izseljujejo, deloma v Srednjo in Južno Ameriko in v zadnjem času v opustošene pokrajine severne ali pa vinorodne kraje južne Francije.
Pod takimi pogoji je Primo de Ri-vera izvršil nekrvavo revolucijo, ki pomeni zmago španske fašistovske, ali bolje rečeno vojaške stranke. Z osmimi generali in enim admiralom se je postavil na čelo države in kralj igra zraven le ulogo lutke. Pri pogledu na fotografijo teh mož se nam pa nehote usti ju je misel, da je usoda Španije položena v roke nekaterih zakrknjenih' starih aristokratov z najreakcijonamejšim mišljenjem. Na vsej deželi počiva težko militaristična pest in vkljub temu, da Ri-vera prav lepo posnema v svojih mani-i&siih Mussolinija, vendar ni dosti upanja; da bo uspel. Mir, s katerim so Španci sprejeli vojaško diktaturo je morda čakanje ljudstva in upanje na resnično zboljšanje razmer, ali pa morda mir pred splošnim viharjem?
Kdor po2na vse te španske razmere, mora Priznati, da ima špansko - italijanska zveza morda pomen za skupno nastopanje obeh držav v Afriki ali Južni Ameriki, na katerem je Španija ravno tako malo zainteresirana kot morda Chile ali Peru. Italijani sami potzinajo vse to najbolje in gotovo ne polagajo prevelike važnosti na novo prijateljstvo. Slejkoprej je njih cilj gospodarsko in Politično za vojevanje Balkana. Zato bodimo budni in delajmo!
—žn—
© sodnikih.
Beograd, 28. nov. (B) Sekcija zakonodajnega odbora za proučavanje zakonskega načrta o sodnikih je razpravljala danes popoldne o sedmem poglavju in sprejela nekaj členov z neznatnimi spremembami. Razprava o še-stem poglavju je bila preložena za kasneje, ker je bilo celo to poglavje vr-njeno ministru pravde, da ga Še enkrat pregleda in prouči. Sekcna bo jutri popoldne nadaljevala z delom
Visoko poljsko odlikovanje
kralja Aleksandra.
Varšava, 28. nov. (B) Predsednik poljske republike Wojciechowski je odlikoval Nj. Vel. kralja Aleksandra z vojaškim redorn »Virtute Militari« I. razreda. Ta red se podeljuje le osebam, ki so se udeležile vojne. Prvi razred tega odlikovanja so dobili sedaj le italijanski in belgijski kralj in pa francoski maršal Foch. Red »Virtute Militari« je obstajal v Poljski še pred njenim
razpadom v XVIII. stoletju, pa se je obnovil, ko se je vzpostavila samostojna . poljska država. Predsednik poljske republike je odlikoval s tem redom raznih razredov večje število naših čast-nikov-voinikov, ki prejmejo odlikovanje iz rok Nj. Vel. kralja Aleksandra, ker jim ga sme izročiti po pravilih tega reda le vojnik.
Seja finančnega odbora.
Proračun vojnega ministrstva sprejet.
Beograd, 28. novembra. (B) Na današnji seji finančnega odbora je govoril najprej demokrat dr. Sećerov, ki je zahteval od vojnega ministra, naj poda ekspoze, odkod izvira povišanje proračuna ministrstva za vojno in mornarico za 547 milijonov dinarjev v primeri lanskim.
Minister za vojno in mornarico general Pešić je v svojem odgovoru podal kratek ekspoze in dejal, da je bil lanski proračun izdelan že meseca aprila 1920, da so sedanje cene mnogo višje in da je vstavil v novi proračun 150 milijonov dinarjev za vojaške nabave, 58 milijonov za obmejne čete in 100 milijonov za uveljavljenje novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Demokrat dr. Sećerov je izjavil, da se sicer zadovoljava z odgovorom ministrovim, da pa mora poudariti, da njegove trditve o višjih cenah niso točne, ker se v proračunu nahaja postavka, ki se nanaša na nabavo prehrane v zne--sku 3,345.000 dinarjev. Rekel je, da se je proračun vojnega ministrstva v glavnem povečal zaradi povišanja osebnih izdatkov. Tako se je povišalo število častnikov od 5682 na 6538. To povišanje je pa le budžetarno, v resnici je število častnikov manjše, ker je bilo upokojenih 600 in na novo sprejetih le 700 častnikov. Povišanje se nanaša na vojaško uradništvo vseh strok. Govornik se je pritoževal potem, da se vse premalo ozira na vojno mornarico. Vlada je zamudila priliko in se ni poslužila izrednega kredita 800 milijonov dinarjev, ki je bil svojčas sprejet. Rekel je, da ni za mornarico v proračunu nič preskrbljeno. Razpravljal je potem o vojaških nabavah in rekel, da plačuje vlada za 50 do 100 odstotkov'dražje kot zasebniki. Tako se plačuje za par vojaških Čevljev po 268 dinarjev, dočim stanejo v resnici le 130 dinarjev. Zahteval je, da bo glasoval proti proračunu iz vseh navedenih razlogov, posebno pa zato, ker je v proračunu le malo predvidenega za vojno mornarico in ker se vlada ne briga za nabave. Končno je ugotovil, da dolguje finančno ministrstvo vojnemu ministrstvu za lanski proračun 156 milijonov dinarjev.
Poslanec Pušenjak (SLS), ki je potem povzel besedo, je kritiziral proračun
j in rekel, da je velik in da je on odločno proti obmejnim četam, o katerih je dejal, da ne bi bile potrebne, ako bi vodila vlada boljšo zunanjo in notranjo politiko.
Poslanec Žebot (SLS) je govoril o zlorabah pri vojaških nabavah in rekel, da je uprava v vojnem ministrstvu zelo slaba. Med drugim je zahteval, da se premesti smodnišnica z Ljubljanskega polja, ker stalno ogroža prebivalstvo Ljubljane.
Govoril je Še musliman dr. Spaho, nakar se je seja zaključila ob 12.20.
Popoldanska seja.
Beograd, 28. nov. (B) Na popoldanski seji finančnega odbora je prvi govoril Vesenjak (SLS) in kritiziral proračun vojnega ministrstva. Za njim je govoril demokrat A g a t o n o -vič, ki je zelo napadal ta proračun, rekoč, da že po sestavi ni dober. Zato bo glasoval proti. Demokrata Svetozar Gjorgjevič in pop Joka Popovič sta tudi kritizirala posamezne oddelke tega proračuna, ter stavljala pripombe in posamezna vprašanja na ministra vojne in mornarice, ter na ministra financ. Nato je dobil besedo minister vojne in mornarice, ki je odgovarjal na posamezna vprašanja predgovornikov in dokazoval, da so napadi opozicijonal-nih poslancev na njegov proračun neutemeljeni. Za njim je dobil besedo minister za finance, ki je dal kratka pojasnila na pripombe posameznih govornikov. Ker je bila lista govornikov izčrpana, se je prešlo k glasovanju. Pred začetkom glasovanja je demokrat Aga-tonovič prečital izjavo demokratskega kluba, v kateri pravi, da demokrati ne bodo glasovali proti proračunu, ker bi bili nasprotniki vojske, temveč zato, ker bi z glasovanjem za proračun izrekli vladi zaupanje, česar pa ne morejo. Nato se je začelo glasovati. Glasovalo je 16 poslancev za, 11 pa proti In je bil tako proračun vojnega ministrstva sprejet. Seja je bila zaključena ob 8. uri zvečer, prihodnja pa napovedana za jutri dopoldne ob 9. z dnevnim redom: proračun ministrstva za promet.
Resko vprašanje.
Zanimivi glasovi
Beograd, 28. novembra. (B) »Preporod« poroča iz Rima: Kakor se govori v tukajšnjih političnih krogih, se bo reško vprašanje v kratkem rešilo povoljno za obe državi, Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Beograjska vlada je sprejela italijanski predlog z novimi pogoji, vsled česar začne v najkrajšem času paritetna komisija zopet poslovati. Italijansko časo-
italijanskih listov.
pisje pozdravlja povoljno rešitev itali-jansko-jugoslovenskega spora in vidi v njem rešitev sedanje krize. Obe vladi sta se, kakor naglašajo skoraj vsi italijanski listi, dogovorili glede koncesij in odstopitev, ki jih morata narediti obe državi, da se vendar enkrat reši to vprašanje, člani paritetne komisije dobe nova navodila za rešitev spora in za svoje nadaljnje postopanje.
Seja ministrskega sw@ta
Beograd, 28. novembra. (B) Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri so se razpravljala vsa vprašanja notranje in zunanje politike. Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je poročal o stanju v Grčiji in o podpisu konvencij z bolgarsko vlado. Minister za notranje zadeve g. Vujičič je ministrski svet obvestil o notranji politični situaciji. Na to se je razpravljalo o tekočih resortnih poslih in so bili posameznim ministrom odobreni manjši krediti. O vprašanju velikega župana za Zagreb in Ljubljano se na tej seji ni razpravljalo.
ZA »JADRANSKO STRAŽO«.
Beograd, 28. nov. (B) Upravni svet Narodne banke je naklonil Jadranski Straži v Beogradu znesek 50 tisoč dinarjev.
Mlada z® Stritarjev© ¥d@vo.
Beograd, 28. nov. (Z) Minister za prosveto g. Trifunovič je odredil, da se iz proračuna njegovega ministrstva izplača vsota 5000 dinarjev vdovi umrlega pesnika Josipa Stritarja.
POTRES NA SALZBURŠKEM.
Salzburg, 28. novembra. (K) »Salzburger Landes - Korrespondenz« javlja iz Hofgasteina: Ob gosti megli in hudem mrazu se je davi kmalu po 7. uri začutil precej močan valoviti potres, ki je trajal več minut. Pred in po potresu se je slišalo močno prasketanje. Tla so se majala od vzhoda proti zahodu.
dte^vite naročnino za 1 „Jyiranl® üewösti“.
Grška ne bo republika?
Venizelisti proti ustanovitvi republike. — Vojska za venizeliste. — Kralj Jurij zapusti Grčijo? — Strah Venizelosov pred povratkom v domovino.
Beograd, 28. novembra. (Z) Senzacijo je povzročil sklep generala Pan-galosa, da zapusti republikansko skupino in preide k opozicijonalcem venize-listične struje. Zaradi tega je prešlo k venizelistom znatno število drugih častnikov, kar je za republikansko skupino velika izguba. Vodstvo venizelistične stranke z monarhističnim programom je prevzel Mihalokopulos, ki nadaljuje svojo akcijo, da zbere vse elemente, ki so dosedanji režim. Mihalokopulos deluje v popolnem soglasju z Venizelosom in vsemi uglednejšimi zastopniki venizelistične stranke. Po poročilih, ki jih prinašajo venizelistovski listi, se je preko 70% venizelističnih organizacij v državi izreklo za Mihalokopulosovo politiko. Odbor beguncev, na katerega so računali republikanski elementi, je zahteval, da se stranke sporazumejo glede režima ter izjavil, da ne bo glasoval za nobeno stranko, ako ne pride do sporazuma. Med tem pa so bila definitivno prekinjena pogajanja za sporazum med
venizelisti in republikanci. Venizelisti so definitivno odklonili zahtevo, da se pred volitvami odločijo glede vprašanj^ režima. Venizelistična stranka je veliko pridobila, ker sta se vlada in revoluci-jonarni zbor v novi okrožnici izrekla, da bosta pri volitvah nevtralna.
Atene, 28. novembra. (Z) Venize-los je poslal svoji stranki brzojavko, v kateri kategorično izjavlja, da se n® vrne v Grčljoi, ker mu je znano, da ga nameravajo njegovi nasprotniki ubitj.
Rim, 28. novembra. (B) Iz Bukare^ šte prihaja vest, da je moral grški general Metaxs zapustiti Pariz in da pride v Rim, odkoder namerava voditi borbo v Grčiji.
Atene, 28. nov. (B) Polkovnik Plastiras namerava skupaj z venizeli« sti delati z vsemi silami na to, da propade republikansko gibanje na Grškem.
Beograd, 28. nov. (Z) Pariški listi poročajo iz Aten, da se grški kralj Jurij pripravlja zapustiti Grčijo in or'*5 v Bukarešto.
Razplet vladne krize v Nemčiji.
Sestava vlade poverjena Stegerwaldu?
Berlin, 28. novembra. (K) Napori meščanskih parlamentarcev za sestavo kabineta, ki bi se opiral izključno le na meščanske stranke, so bili dosedaj v toliko uspešni, da je skoraj gotovo, da bo Stegerwald sestavil novo vlado. § tem je rešen tudi začasni konflikt državne vlade z vodjo parlamenta.
B e r 1 i n, 28. nov. (T- Kabinetna kriza se je v toliko rešila, da se je dosege! med centrumom in nemškimi nacijonalct I načelen sporazum, vsled česar namera- |
va poveriti danes državni predsednik Ebert sestavo nove državne vlade Ste-gerwaldu. Novi designirani državni kancelar pripada desnemu krilu centruma, vsled česar mu ne nasprotujejo ne naci-jonaHsti in tudi ne nemška ljudska stranka. Kot podkancelar vstopi v novo vlado nacijonalec Walsarff. Izključeno je, da bi vstopil v kabinet bivši finančni minister Helfferich. Govori se tudi, da prevzame morda zunanji resori dr. Stresemann.
Odmevi bombne afere v Budimpešti
Budimpešta, 28. novembra. (B) policija je izsledila atentatorje na tukajšnje francosko poslaništvo. Prijela je sedem oseb, ki so vse člani društva probujajočih se Madžarov. Pri zaslišanju so priznali tudi prejšnje atentate.
Budimpešta, 28. novembra. (B) •»Magyar Orszag« prinaša sledeče podrobnosti o znani bombni aferi: V tej bombni aferi je dobila policija od vlade nalog, naj se omeji v svoji preiskavi le na kriminalne momente in naj pusti vse drugo na strani. Tako se ji je posrečilo; da je izsledila krivce. Od prijetih šestih oseb jih je pet priznalo štiri bombne atentate. Eden aretirancev, po imenu Harffy, je priznal, da je bil on tisti, ki je položil bombo pred francosko poslaništvo. Drugi aretiranec, neki Hor-
vath Halas, je priznal, da je položil bornbo pred okrajnim sodiščem in pred Franc Jožefovo vojašnico v Budimpešti, Vidar Hemaczky je pritrdil petardo poleg judovske sinagoge. Policija nadaljuje preiskavo o atentatih, ki so se izvršili pred izvestnim časom in trdno veruje; da je pripisati napade na urednika Miklosa in Rataja tajnemu delovanju te skupine. Najbrže spada tudi znani atentatni poskus na romunskega kralja Ferdinanda v načrt te tolpe, čije vodja je bil gotovo prijeti Harffy, ki je prinesel v Budimpešto veliko množino ekrazita, ki so ga svojčas rabili v Zapadni Madžarski pučisti. Aretirane ženske, ki so bile prijete v zvezi s to bombno afero, so bile izpuščene na svobodo.
Pred ©dsfopom
bolgarske wiade!
Sofija, 28. nov. (Z) Vlada je pred krizo, ker zahtevajo demokrati rekonstrukcijo kabineta. Predsednik vlade Cankov na to noče pristati.
Turško-eiheiftski dogo-propadel.
Carigrad, 28. novembra. (B) Turško-albanski dogovor se je v zadnjem trenutku izjalovil. Po banketu, prirejenem v zunanjem ministrstvu v Angori na čast delegatom obeh držav, bi se imel podpisati zapisnik. Pri tej priliki se je pokazala razlika med stališčem Turkov in Albancev v narodnostnem oziru^glede onih Arbanasov, ki žive v Turčiji. Vsled tega so se pregovori prekinili. Turki stoje na stališču, da se imajo oni Arbanasi, ki so rojeni v Albaniji, pa žive v Turčiji, smatrati za turške državljane, Albanci pa zahtevajo, naj se jim vsaj dovoli opcija. Turki so sicer pristali na to, toda le glede onih Arbanasov, ki so prišli v Turčijo po 10. avgustu 1913, t. j. po londonskem Protokolu, s^ katerim se je Albanija ločila od Turčije, in še to pod pogojem, da morajo oni Arbanasi, ki optirajo za Albanijo, zapustiti Turško za vedno in da pride ta določba v sporazum. Albanska delegacija je pristala na to zahtevo, toda s pogojem, da ti njihovi sonarodnjaki za časa opcije ne služijo v turški vojski. Šukri Kaja beg se je energično uprl temu albanskemu predlogu. Po pol-drugourni debati so se pogajanja prekinila in albanska delegacija je zapustila Angoro.
Polom Balkanske banke.
Z a g r e b , 28. novembra. (Z) Danes se je vršila v dvorani sodnega stola razprava o poravnavi pri Balkanski banki. Dr. Krekovič je predlagal, da bi se v odbor pritegnili tudi zastopniki malih vlagateljev. O tem se je razvila debata. Dr. Blis je izjavil, da on pristaja na to, da se tem vlagateljem in sploh malim ljudem izplačajo vloge stoodstotno. Treba pa bi bilo pri posameznikih se prepričati, če nima ta mali človek kakega prav velikega imetja' Dr. Tomašič je kot zastopnik Balkanske banke izjavil, da predlog glede stoodstotnega izplačila ne pomeni poravnave, ampak moratorij, kar pa je po zakonu neveljavno. On ponuja v imenu Balkanske banke poravnavo in to za vse. Aronbension je v imenu Švicarsko-srb-ske banke izjavil, da on Balkanski banki ni dajal nikakega kredita, temveč da je bil na prostaški način prevarjen ter je zahteval popolno izplačilo, ne da bi hotel pustiti le en dinar. Na to je bilo prečitano poročilo, po katerem znašajp pasiva 26 milijonov dinarjev in ne 6 milijonov, kakor je to trdila Balkanska banka. Glede na to je stoodstotno izplačilo nemogoče. Na to se je prešlo na likvidacijo posameznih terjatev.
Osnašraje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Danes bomo tiči.« Izv.
Opera: Zaprto.
Kino Ideai: »Matija Sandor,« I. del.
Kino Tivoii: »Knez bregov,« I. del.
Kino Ljublj. dvor: »Hamlet.«
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Piccoli na Dunai, .ki .x*i i ir Bakarčič na Karlovški cesti.
Opozicija.
Opozicija je vedno bila in bo. vedno, dokler bosta živela dva človeka na svetu. Popolno izključeno je, da bi bili kdaj vsi ljudje ene misli in ako se zgodi kdaj, da se izreče več ljudi za eno in isto, ni iskati vzroka za to v tem, da so res vsi ene in iste misli, temveč v gotovih ozirih, ki jih mora imeti vsak član bodisi že kateregakoli združenja na vse druge člane iste skupine in pa v ozirih na gotove skupne cilje, ki lebde posameznim članom v večji ali manjši istovetnosti pred očmi. Opozicija sama na 'sebi ni nič hudega, temveč je nekaj v človeški naravi povsem utemeljenega in dostikrat nekaj zelo koristnega. Vprašati treba samo, prvič, kakšne je na splošno treiba samo, prvič, kakšen je na splošno pravim, ker stremljenja posameznikov, združenih v falango, bodo vedno bolj ali manj vendarle divergirale med sabo — kakšen je lorej tisti cilj v obče, se li more trditi o njem, da je idealen, da je plemenit, splošnosti koristen, ali pa se morda skrivajo za njim egoistični, nelepi nameni, drugič pa treba vprašati tudi, kaka so pota, ki naj vodijo do cilja, oz. v kaki obliki se razodeva opozicija, je li dostopna, ali nedostojna, se li poslužuje poštenega ali nepoštenega orožja, je li stvarna, ali fakcijozna — opozicija je za vsako ceno...
Naj pripomnim takoj: ako grajam napake, ako kritikujem dejanja, nimam nobenih oseb pred očmi. Ne poznam osebnosti, gre mi zgolj za stvar!...
Kakšen je torej cilj naših opozicijo-nalnih strank? Vreči sedanji režim? To bi bilo očividno premalo, ker bi bilo zgolj negativno! Ne! Ljudski blagor, to je cilj! Tako vsaj bi nedvomno zatrjevala ena kot druga izmed opozicijonalnih strank, ako bi se podala v to, da bi sploh odgovorila na stavljeno vprašanje. Toda »ljudski blagor« je tudi poglavitna točka programa stranke, ki ima sedaj v rokah vladno krmilo! Ali ni mar res tako? Vprašajte in videli boste! Kar hočete vi, hočejo tudi oni in kar hočejo oni, to hočete vi!... Od kod torej tisto strašno nasprotstvo?
Delati za ljuski, za splošni blagor, za blagor države in naroda, to je od nekdaj v programu vseh političnih strank, vladnih kakor opozicijonalnih. Ako verjamem enim, moram verjeti kajpada tudi drugim? Načelnih nasprotstvev bi torej ne bilo in vendar — boj na smrt in življenje!... Ali ne opravičuje to suma, da mnogim vendar le ne gre za načela, da so načela le pretveza in da se skriva za njimi vse kaj drugega! »Da«, porečete, »res je tako, toda ne pri nas, ampak pri onih!« Ali oni porečejo zopet, da je tako pri vas in ne pri njih! Kdo %ia prav? Kako naj doženem resnico?...
Nisem izmed tistih, ki podtikajo drugim vedno le slabe namene! Toda iz gotovih znamenj si delamo lahko zaključke, gotovi pojavi vzbujajo človeku misli... Tisto vedno ppvdarjanje: »Šest milijard je plačala Slovenija! Paj vse bi mi imeli od tega, ako bi bile te milijarde v naših rokah!« Obenem pa tisto namigavanje o korupciji, o porodicah, o velikanskih dispozicijskih fondih — kako ne bi imel človek občutka, da gre tu predvsem vendarle za milijarde in ne za — ljudski bi:.gor!... »Kar sami plačamo, hočemo sami porabiti!« je gotovo tudi neko načelo, toda mene spominja le preveč na tisto skrajno omejeno politično obzorje kakega hribovskega kmeta,.ki noče absolutno nič slišati o kaki vzajemnosti, ki nima nobenega zmi-sla za kako skupnost, ki raje sam škodo trpi, kot da bi storil kaj, od česar bi imel tudi njegov sosed korist. To je tsta ozkosrčna, često od škodoželja prošinjena vaška politika, katere edini
cilj je kljubovanje, Id se ne zaveda niti ne, kak zmisel ima občina v državi, še manj pa seveda, čemu nam je država sama! O nalogah človeške družbe, o tem, da more človek pomagati človeku, da kak napredek drugače sploh ni mogoč, o vsem tem taka vaška politika nima nobenega pojma, kakor tudi absolutno ni zmožna, gledati v prihodnjost in pripravljati tla bodočim dogodkom ...
»Sami hočemo biti!« to načelo bi se znelo nekoč hitro maščevati Nočem prorokovati, niti ne domnevati — Bog nas obvaruj vse nesreče! toda dalekovidna taka politika gotovo ni! Ljudski blagor! Prav! Toda ali ljudski blagor res zahteva, da se bije proti državi od lastnih državljanov tak boj, kot se v istini bojuje pri nas? Zadnji sem, ki bi trdil, da je vsaka opozicija pogubna! Toda recimo, da je vse res, kar se oponaša Beogradu — kar pa gotovo ni! — ali bi to že opravičevalo, da se izliva toliko smrdljive gnojnice na glavo sodržavljanov, da se jih obsipa venomer s tako izbranimi surovimi epiteti in da se jih žigosa pred vsem svetom kot največje propalice, kot prave izvržke človeštva? Bog ne daj, da bi zagovarjal, kar je obsodbe vredno! Prav je, da se izrekajo pomisleki zoper gotovo postopanje, da se zahtevajo remedure v tem in onem pogledu, da se ščitijo interesi tega ali onega dela prebivalstva, toda ne ume-jem, zalćaj bi se moralo pri vsaki priliki streljati s topovi, zakaj bi se morali vselej in povsod uporabljati strupeni plini!... Z lepo besedo bi dostikrat več dosegli kot z vsem tem streljanjem!... Nekaj čisto naravnega je, da se naša naziranja ne ujemajo vselej — saj vemo, kaj vse vpliva na človeško mišljenje! —- in ne tajim, da je upravičeno, ako govorimo o različnih mentalitetah, toda ta ali ona mentaliteta se pač ne da kar hipoma predrugačiti, za to treba časa, treba truda, treba daljše medsebojne stike... In da bi imeli vedno samo mi prav —, ne, gospoda, tega si ne domišljajmo!...
Ni mnogo upanja, da bi moje besede kaj zalegle, toda ne morem si, da ne bi opozoril, kako skrajno škodljiv je dosedanji način bojevanja ne samo za skupnost temveč tudi še posebej za nas Slovence. S kako slastjo morajo čitati vse to, kar sc piše po naših časopisih, vsi naši zunanji nasprotniki, osobito seveda naši italijanski sosedje, kakim nadam se morajo vdajati, kako jih mora podžigati vse to k novim poskusom, da bi oslabili našo državo, da bi jo čimpreje dovedli tjai, kjer jo hočejo oni imeti! S kako mirnim srcem divjajo lahko proti našemu življu v lastnih mejah, ako vidijo, kako nezadovoljstvo vlada pri nas, kako brezobzirno opravljajo lahko svoj rabeljski posel — kajti bali bi se morda močne, edine Jugoslavije, nikdar pa ne nas Slovencev samih! In koroškim Slovencem, ali jim ne kopljemo s tem našim početjem samo groba? Ali mislite, da si bodo še želeli k nam, ako čitajo, kaj se godi vse pri nas? Kakor hitro pa zamre v njih ta želja, so koroški Slovenci zgubljeni. Pa ne samo s Koroškega, tudi z naših obmejnih krajev prihajajo poročila, kako pogubne posledice ima vse ono, kar sem omenil gori, za našo stvar, kako bolj in bolj pojema navdušenje za Slovanstvo in Slovenstvo, kako vedno ošabneje dviga nemštvo svojo glavo, kako umira med našim ljudstvom narodna zavest in s tem odporna sila, kako se ga loteva apatičnost ... Bojim se, da se škoda, ki se je že zgodila s tem, ne bo dala nič več popraviti, pa če bi tudi prišlo kdaj do — avtonomije!...
Skrajni čas je, da krenemo na drugo pot...!
Iz prosvetnega življenja.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
— V znak žalosti ostane na dan pogreba Josipa Stritarja v četrtek, dne 29. t. m. Narodno gledališče zaprto.
— »Mogočni prstan«. Priljubljeni pisatelj in humorist Fran Milčinski je spisal igro, ki nosi ta naslov in se vprizori prvič v dramskem gledališču v petek, dne 30. t. m. Vsebina se opira na znano narodno pravljico. V Valjavcev! zbirki narodnih pri-povesti iz Varaždina in okolice je objavljena pod naslovom »Čudodelni lokot«, poznajo jo tudi na Vipavskem. Valjavcu je tako ugajala, da jo je obdelal še pesniško in je pod naslovom »Pastir« našla svojo pot v šolske knjige. Milčinski jo je po svoje priredil, razširil in poglobil ter jo opremil z obilno mero šale. Glasbo za petje, za plese, za melodrame, za veliki nemi prizor o našem ljubem kruhku je zložil Viktor Parma. V glavnih vlogah nastopijo ga. Šaričeva, ga. Vera Danilova, gna. Rakarieva, g. Drenovec, g. Lipah, g. Peček, g. Kralj, g. Skrbinšek, g. Plut itd. Režijo vodi g. Danilo. Sodeluje balet. Začetek ob 8. uri zvečer.
— Gospod Rlsto Savin, skladatelj opere »Gosposvetski sen«, ki se vrši v soboto, dne 1. dec., je namenil tantijemo predstave za »Gosposvetski Zvon«, oziroma v korist Koroški. V to svrho bo »Gosposvetski Zvon« izdal tudi slike Ustoličenja pri knežjem kamnu, oziroma prestolu. Na izrecne želje g. skladatelja se bodo v isti namen prodajale cvetlice po 1 Din. Udeležite se v obilnem številu predstave!
_ 60 letnica hrv. pjev. društva »Kolo« v Zagrebu se vrši v dneh l. in 2. dec. t. 1. s prireditvijo slavnostnega občnega zbora, dnevni koncert in pevsko tekmo hrv. pev-
skih zborov. Istočasno se vrši v Zagrebu tudi Kongres zastopnikov jugosl. pevskih zborov. V imenu Zveze slov. pevskih zborov se ga udeleže predsednik »Zveze« g. ravnatelj Matej Hubad, podpredsednik g. dr. Anton Švigelj in pevovodja gosp. Zorko Prelovec. V jury za razsojo pevske tekme sta imenovana skladatelja gg. Anton Lajovic in Emil Adamič.
— Ob proslavi 20 letnice umetniškega delovanja opernega pevca g. Julija Betetta se je neljubo opazilo, da med gratulantl na odru ni bilo g. opernega ravnatelja. Dvomimo, da bi imel kakšen tako važen posel v Zagrebu, da ne bi mogel prisostvovati proslavi.
— II. Muzikalno predavanje namenjeno v prvi vrsti mladini ljubljanskih srednjih in strokovnih šol, se vrši v nedeljo, dne 2. decembra ob 11. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe. Drugo predavanje nosi naslov »Klavirska sonata« in kojega spored izvaja pianist Ivan Noč, ki je na zadnjem samostojnem koncertu, kateri se Je vršil oktobra meseca v Unionski dvorani, žel vseobče priznanje. Spored obsega Beethovnov Rondo op. 51, št. 1, Beethovnovo sonato op. 2, št. 1 v 4 stavkih ter Chopinovo sonato v h-molu. Pred prvo sporedno točko razjasni gospod prof. dr. Pavel Kozina v poljubnih besedah zgodovino in formo sonate. Podrobni sporedi za to predavanje se dobivajo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— Koncert, katerega priredi dr. Rigo za Dečji in_ materinski dom kraljice Marije v Ljubljani je preložen na pondeljek 10. dec. Prosimo, da vzame občinstvo to na znanje.
Podpirajte
jugoslovansko Matico.
Pogreb Josipa Stritarja.
Sl@v® v logaški Slatini
Rogaška Slatina, 28. nov.
Danes ob 11. uri se ie vršil v Rogaški Slatini pogreb našega pesnika in pisatelja Josipa Stritarja. Že dolgo pred 11. uro se je pričelo zbirati pred hišo žalosti prebivalstvo, da spremi velikega sina svojega naroda na njegovi zadnji poti. Vsem je bilo tesno pri srcu, saj so se poslavljali od svojega Stritarja, enega najidealnejših in najzaslužnejših sinov slovenskega naroda. Celo narava se je zdela, kakor da žaluje za njim, ki je odhajal ...
Župnik Fran Korošec je ob asistenci duhovščine opravil pred Stritarjevim domom pogrebne molitve. Velika množica, ki jo je tvorilo prebivalstvo vseh slojev, je prisostvovala obredu pred domom. Po končanih molitvah je zapelo »Pevsko društvo« iz Rogatca v srce segajočo žalostinko »Vigred se povrne...«
V imenu zdraviliške uprave v Rogaški Slatini in zdravstvenega odseka za Slovenijo se je pred domom poslovil od pesnika Stritarja v ginljivih besedah zdraviliščni ravnatelj dr. Šter.
Nato se je razvil impozanten sprevod, kakršnega še ni videla Rogaška Slatina. Krsta je bila okrašena s cvetjem. Vlado je zastopal ptujski okrajni glavar dr. Pirkmayer; dalje so se udeležili sprevoda tudi zastopniki državnih iii avtonomnih oblasti. Tudi okoliška narodna društva so prihitela, da izkažejo velkemu možu zadnjo čast. Poleg »Sokola« se je udeležila sprevoda tudi »Čitalnica«, Kolo jugoslovanskih sester, Gasilno društvo itd. ter zastopstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Tudi vsa šolsko mladina iz Slatine in sv. Križa je spremila dragega pokojnika in narodnega učitelja na njegovi zadnji poti.
Na kolodvoru je opravila duhovščina cerk ■ene obrede, nakar se je poslovil o4 Stritarja ki je bil častni občan Rogaške Slatine, v imenu mestnega sveta v prisrčnih besedah župan Ivan Bizjak. »Pevsko Društvo« je zopet zapelo žalostinko. nato pa so položili krsto v železniški voz, ki ga je povsod pokrivalo zelenje in cvetje.	/
Vagon z zemskimi ostanki velikega pokojnika se je odpeljal popoldne proti Ljubljani, kamor je dospel ob tričetrt ra 7. uro zvečer. Vagon je bil okusno okrašen in ima tablo z napisom: »Josip Stritar«.
Krsto prepeljejo danes zjutraj v Narodni dom, kjer jo položijo v vestibulu na mrtvaški oder. Občinstvu je dovo Ijen pristop od 9. do 15. ure Ob tej uri se vrši mrtvaški sprevod izpred Na rodnega doma na pokopališče k sv. Krištofu.
KNJIŽEVNIKI!
Za pogreb pesnika Stritarja se snidemo točno ob pol 3. pred Opero. Oficij. zastopniki in ostali književniki se uvrste na mesto, ki je V sporedu določeno. Del zastopstva tvori častno spremstvo ob krsti. Odbor »Društva slov. književnikov«.
— Člani Jadranske Straže, ki se udeleže pogreba pisatelja Josipa Stritarja, Se zbirajo v četrtek ob pol 3. uri popoldne pri glavnih vratih Opernega gledališča. — Prosimo obilne udeležbe. Glavni odbor.
*
Zastali fi'anotki
potnika Stritarja.
Zdraviliški ravnatelj g. dr. Šter nam poroča o bolezni in smrti pesnika Stritarja sledeče:
Pesnik Stritar je začel pred približno dvema mesecema vidno pešati, tako da smo se začeli bati za njegovo življenje. Ko je pa prišla trgatev in z njo grozdje, najljuibša, kar je rad jedel, se je tako okrepčal, da smo upali, da bo preživel še zimo. Počutil se je zadnje tedne izvanredno dobro, a rekel je ponovno, da ga bo zima vzela in da si tudi ne želi to dočakati.
Ko sem bil v petek dne 23. t. m. pri njem, nisem najmanje slutil, da se mu bo ta njegova želja tako hitro izpolnila. V soboto zvečer ob 8. uri je poslala gospa Stritarjeva služkinjo s prošnjo, naj pridem gori, ker je Stritar zbolel. Ležal [e v veliki mrzlici na postelji in hudo kašljal.
Poslal sem takoj po zdravnika dr. Lavriča, ki je pa ugotovil pri njem začetek pljučnice in rekel, da so mu ure štete. V sporazumu z gospo Stritarjevo sem se peljal takoj ponoči po duhovnika, ki ga je prišel ob 11. uri po noči previdit z zakramenti za umirajoče. V tem času je bil zelo slab in bali smo se, da ne bo doživel jutra. Ko sem pa prišel ob pol 5. zjutraj k njemu, je bil veliko boljši, če ga je tudi napadal hud kašelj. Tudi dopoldne je bil pri zavesti, tako da je posamezne osebe spoznal. Popoldne ob pol 3. je vprašal koliko je ura, potem pa razun besedice hvala, katero je večkrat izgovoril, ni mogel več govoriti. Zahteval tudi ni več po svoji ženi, katera edina mu je preje smela streči. Ker je bila gospa Stritarjeva pri njeni visoki starosti vsled napora in prečute noči tako zmučena, da smo se bali, da nam popolnoma opeša, so se domenile tukajšnje dame, da se bodo prihodnjo noč vrstile v postrežbi. Ko smo ga zvečer ob pol 9. zapustili in je ostala pri njem gospa Podkrajškova s svojo hčerjo, smo bili skoro prepričani, da ne bo dočakal polnoči. Pol ure pozneje je mirno in brez vsakega boja v Gospodu zaspal.
li Stritarjeve ©poroke.
Kakor smo že poročali, je pokojni pesnik izročil oporoko odprto svoji ženi, ki jo je potom zdraviliškega ravnatelja dr. Štera poslala izvršitelju univ. prof. dr. Ivanu Prijatelju.
Oporoka je datirana v Aspangu dne 6. marca 1918. ter obsega skupno pet točk. Pisana je z ozirom na tedanje pesnikovo bivališče v nemščini.
Prva in druga točka vsebujeta imovinske določbe. Tako je določil pesnik za svojega glavnega dediča svojega sina dr. Milana Josipa Stritarja, ki podeduje po očetu tudi vilo na Dunaju (XVIH. Herbeckstr. 84).
Nadalje je določil kot častni meščan mesta Ljubljane vsoto 1000 K, ki naj jih uporabi ljubljansko županstvo v dobrodelne svrhe. Ta določba je zelo značilna za našega pesnika, ki kot državni nastavljenec ni mogel imeti premoženja — literarno delo pa pri nas itak ni nikdar poplačano — kljub temu pa je volil ljubljanskim revežem vsotico, ki je takrat še nekaj pomenila,
V drugi točki se spominja v iskreno ljubeznivih besedah svoje ljubljene žene, kateri se zahvaljuje, da mu je kot zvesta življenjska družica požrtvovalno in z umevanjem lajšala življenjski boj. Njej poleg male vsotice, naložene v poštni hranilnici, ne zapušča imovine v prepričanju, da bo skrbel zanjo njegov sin, kar je značilno za rodbinske medsebojne od-nošaje v Stritarjevi družini.
Nadaljne točke se glase:
3. Moja najiskrenejša želja je, da vzrejata in vzgojita moj sin in njegova
žena svoja otroka v zdrava, dobra in plemenita človeka, tako da ohrani naše rodbinsko ime vedno in povsod kakor doslej, dober sloves.
4.	Moj pogreb bodi popolnoma skromen in preprost, zgolj rodbinska zadeva, brez liepotrebnega lišpa, brez mrtvaških naznanil, brez obveščanja po listih in podobnega. Edino enostavno obvestilo na županstvo mesta Ljubljane.
5.	Pri vseh svojih človeških slabostih in zmotah nisem storil nikdar nobenemu človeku vedoma in namenoma ničesar hudega. Ako pa se je to kdaj zgodilo, prosim odpuščanja, kakor tudi jaz odpuščam svojim nasprotnikom vse storjene mi krivice.
Tako se mirno poslavljam iz življenja, ki ini je kot osebi nudilo v svojem dolgem teku obilico razveseljivega, kot zvestemu človeku in miroljubu pa tudi mnogo bolestnih razočaranj. Pozabimo!
Iskren zadnji pozdrav moji ljubi slovenski domovini, kateri sem ostal, čeprav živeč daleč od nje, do današnjega dne zvest ter ljubeč sin in kateri sem si Prizadeval nesebično in z vsemi svojimi duševnimi sposobnostmi vneto in pošteno služiti (Te besede naj moj sin pristavi k sporočilu na županstvo Ljubljane).
Hvaležen pozdrav vsem mojim prijateljem! Vsem mojim domačim prisrčen: X bogom! Naj se me spominjajo v ljubezni! Še en pozdrav vsem dobrim ljudem na zemlji!
V Aspangu, dne 6. marca 1918.
Napisano na moj 83. rojstni dan.
Josip Stritar, m. p.
Zapiski.
POGLAVJE O ODGOVORNOSTI.
»Jutro« je načelo poglavje o odgovornosti. Veliki priganjači osebne kampanje so začutili potrebo, postaviti se v pozo moralistov. V nedeljskem članku smo povedali nekaj zelo umestnih resnic na račun sterilnosti demokratskega naprednjaštva, povedali smo jih z ozirom na slovensko javnost, ki se že dalje časa na tihem povprašuje, kedaj neki bodo ustavili mladini svojo kanonado iz težkih kalibrov na svoje politične nasprotnike. Doslej se še namreč ni našel napreden list, ki bi bil s toliko odločnostjo povedal, da je pretirana gonja proti klerikalizmu smešna, donkihotska, neresna, ter da kot taka ne more računati na niti najmanjši politični uspeh. Lepo ie govoriti o napredni koncentraciji, toda smešno je, to koncentracijo istočasno pobijati, v tej zoni! je odneslo »Jutro« rekord. Tospodje
Pri »Jutru« so se teden za tednom smešili s svojimi jokavo-solzavimi uvodniki o nevarnosti klerikalizma. In se niso zavedali, da je ta nevarnost dobila baš v njihovem listu svojo največjo zaščito. Seveda, ker smo prijeli mladinsko gospodo pri kočljivi točki, je »Jutro« zacvililo in govori o neki odgovornosti. Mi smo se dotaknili samo političnega voditelja demokratske stranke, torej Človeka, ki je za pisavo svojih organov odgovoren. Naj nam blagovoli tenkočutni gospod odgovoriti na vprašanje: Kaj pa je storil on, da se v »Jutru« onemogočijo strastni In strupeni napadi na razne osebe Iz drugih političnih strank? Prav nič, pač Pa je vedno skrbel za to, da so bili osebni napadi kar najbolj zasoljeni in umazani. Hočete dokazov? Tudi mi mislimo, da se take stvari ne dajo nikdar več izbrisati. Je-remijade o odgovornosti prihajajo post fe-stum, saj so gospodje znali že poprej za tisto nemško: Haust du meinen Juden, so / hau ich deinen Juden..
Prad obginsklmf voHt» vami v Novem mestu.
Na dan 23. dec. t. 1. razpisane občin, ske volitve so dale tuk. dopisniku »Kmetijskega lista« zaželjen povod, da se v štev. 57 med drugim dotakne tudi Narodne radikalne stranke s sledečimi vrsticami: »Da bo triperesna deteljica (pred tem omenja SLS in NSS, opomba pisca) popolna, so nastopili proti skupni gospodarski listi tudi naši radikali in pričeli sestavljati svojo. Kako bosta lista izgledala, je seveda drugo vprašanje. Menda bodo do zadnjega pometača zbrali vse, kar upa na blagoslov iz Beograda. Pripominjamo le, da so bili prvotno naši radikali, Bog jim blagoslovi hrbtenico, bolj vneti za gospodarsko listo,...« Na te vrstice, ki kažejo popolno nepoznavanje dejanskega položaja od strani dopisovalca »K. L.«, ugotavljamo sledeče:
Na željo, izhajajočo iz demokratskih krogov, je prevzel g. dr. Gregorič inicijativo za sestavo skupne popolnoma gospodarske liste za novi občinski zastop. V ta namen je sklical zastopnike političnih strank in drugih zainteresiranih skupin k posvetovanju v mestni dom. Rezultat tega zborovanja je bil, da se je poveril štiričlanski odbor z nalogo, da pritegne k sestavi gospodarske liste tudi SLS (to le na izrecno zahtevo zastopnikov SKS) in NSS, ki na zborovanju niso bile zastopane. Po brezuspešnem poizkusu tega odbora pridobiti za sodelovane SLS in NSS, je sklical g. dl. Gregorič drugo zborovanje v mestni dom. Sedaj le — z izjemo g. dr. R. — zastopnike političnih strank in sicer predvsem z ozirom na predstavitelja SKS g. O., ki je na prvem zborovanju nastopal proti temu, da se udeležuje sej vsled svojih zaslug za občinsko gospodarstvo osebno vabljeni dr. R. in glede ostalih zastopnikov nepolitičnih grup zastopal stališče, naj se »izkristalizirajo« na zastopnike političnih strank. Odklanjal je torej vsako udeležbo nepolitičnih, torej samo ali pa pretežno gospodarskih krogov pri sestavi gospodarske liste. Vsekakor stališče vredno, da se ga zastopa.
Pri drugem zborova .vu, kjer se je v načelu usvojila misel c litizacije pri sestavi liste, je zastopnik KS g. O. temperamentno zastopal znova in sedaj tako nepomirljivo stališče, da se naj ne udeležuje zborovanj dr. R. kot politično neopredeljen. Stališče g. O. je bilo usvojeno od zborovalcev, ker so se bali, da se drugače razbijejo pogajanja za sestavo pri sedanjem težkem položaju občinskega gospodarstva gotovo potrebne gospodarske stranke. Prepričani, da so storili v korist skupni stvari mesta vse, kar so od njih zahtevale razmere, so zastopniki kraj. organizacije NRS gg. dr. G. VI. V. in F. M. zapustili po zborovanju mestni dom. Uverjeni so bili, da se bodo nadaljevala pogajanja v najlepšem redu in dovedla do uspeha kot ga zahteva dobrobit in napredek mesta. Popolnoma složni so bili v naziranju, da hočejo narediti vse, kar bi skupnost zahtevala od niih stranke.
A glej! Čez 3 dni po tem zborovanju pred novo napovedano sejo dobi predsednik kraj. org. NRS od SKS in obrtnega društva v Novem mestu naslednji dopis: »P. n. Pripravljalnemu odboru »gospodarskega bloka« v Novem mestu. — Člani »obrtne organizacije in SKS so na svojem sestanku dne 7. t. m. sklenili sledeče: 1. da se s političnimi strankami kot takimi ne pogajajo. 2. Da se sestavi za občinske volitve gospodarska lista iz pripadnikov naprednih strank s posebnim ozirom na zastopnike raznih stanov. V ta namen se je Izvolil odbor dva-najstih. članov. Z izrazom odličnega spoštovanja za obrtno organizacijo za Slovenijo in SKS: F. Ogrič, načelnik; Joško Povh.
Jasno torej za vsakogar, da to, kar očita dopisnik. »K. L.« radikalom, pada popolnoma in izključno na krivdo tuk. zastopnikov SKS in obrtnega društva, ki v tem slučaju na prosto to, kar delajo sami, očitajo drugim, to je NRS. Dopis enakega smisla je vročila isti dan g. dr. Gregoriču tudi JDS. Po teh dopisih je bilo NRS samo eno še mogoče, da namreč nastopi samostojno, ako se noče vezati z SLS ali NSS. Na prvi seji odbora, ki je po občnem zboru z dne 3. nov. pooblaščen voditi vse priprave stranke za občinske volitve, je bilo odobreno soglasno dosedanje delo pooblaščenih zastopnikov in istotako soglasno sklenjeno, da nastopi stranka samostojno, ker po teh dopisih SKS in JDS je bilo vsako sodelovanje ž njimi nemogoče. Toliko glede krivde NRS, da ni prišlo do skupne gospodarske liste.
Na ostale duhovitosti g. dopisnika odgovarjamo samo toliko, da mora gotovo biti kak »kmetijski baron«, ker piše iz tako visoko-aristokratskega stališča o »zadnjem pometaču«, ki ga bo zbrala NRS na svoji listi. Nehote izstavlja seveda s tem najlepše spričevalo NRS glede njene demokratičnosti. Vse male ljudi, t. j. vse one, ki so manj kot tak »kmetijski baron«, pozivamo, da si zapomnijo, kako sodijo o njih ljudje, ki špekulirajo na njih kroglice pri prihodnjih občinskih volitvah. SKS pa bi priporočali, da uvede poseben rodovnik za svoje aristokrate.
Zapomnite si, da je Narodna radikalna stranka za vse sloje, da jih tudi druži v pošteni vezi in da je od celega zamišljenega naprednega bloka za novomeške občinske volitve edino pošteno zastopala pravo gospodarsko stališče, katerega je odkrito njen predsednik že pred meseci nesebično in nepristransko poudarjal In tudi pozneje vsa pogajanja v tem smislu vodil — najprvo pošteno mišljenje, potem pa poštena dejanja o čemur pa dopisun Kmet. lista gotovo ne sanja.
Zgage nam ne boste delali, še manj pa nas od naših začrtanih načel odvrnili!
X Kako jle v današnjih dneh na Nemškem. Izkušen češki trgovec se je vrnil te dni iz Hamburga. Nemški kaos presoja jako skeptično. Trgovina je kar obtičala. Ino-zemci, med katerimi je tudi več Cehov, prodajajo v nemških mestih svoja podjetja, seveda za zdravo valuto. Življenje je danes trikrat dražje kakor na Češkem, zakaj trgovec dobi za svoje blago marke, ki ne reprezentiralo skoro nobene vrednosti več. Cene življenskim potrebščinam rastejo ra-pidno. Prodaja’ci se ne ozirajo nič več na dnevne kurze, ampak dvigajo cene po svoji volji, zmeraj rajši bolj kakor manj. A tudi državna uprava gre neprestano s cenami navzgor. Potovanje z brzovlakom II. razr. Berlin-Hamburg stane približno 400 ČK, do-čim stane enaka vozn.a iste razdalje Praga -Dunaj samo ISO ČK.
Podpirajmo
bedno dijaštvo!
Dnevne
*- PodhJŽnlca uredništva In uprave aalega lista v Mariboru posluie začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in inserate.
— V soboto priobčimo novo napeto povest iz svetovnega slovstva, to pot o grozotah morskega dna, na katero naše cenjene naročnike in čitatelje posebno opozarjamo.
— Predavanje o narodnem prerodu Istre. Akademska podružnica Jugoslo-venske Matice priredi v petek, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer na univerzi, soba št. 77 predavanje o narodnem prerodu Istre v devetnajstem stoletju. Predava g. profesor Zgrablič. Predavanje obeta biti zelo zanimivo. — Vabijo se vsi, ki se zanimajo za našo Istro.
— Hišnim posestnikom v Ljubljani. Mestni magistrat vabi hišne posestnike v bližini Narodnega doma, na Aleksandrovi in Dunajski cesti, da razobesijo danes na dan pogreba pesnika Stritarja črne zastave.
— Skupščina državnih uradnikov. Dne 15. decembra t. 1. se vrši v Novem Sadu letna skupščina glavnega saveza državnih uradnikov. Govorilo se bo o vseh aktuelnih uradniških* vprašanjih, posebno pa o delu izredne skupščine, ki se je vršila v Beogradu začetkom t. m.
— Božidar Sever v Beogradu. Zunanji minister dr. Ninčić je sprejel včeraj člana naše razmejitvene komisije z Madžarsko, gosp. Božidarja Severja, ki so ga Madžari svojčas prijeli v izvrševanju njegovih dolžnosti ob meji in imeli do sedaj zaprtega ter ga trpinčili, sedaj pa izpustili. Gosp. Sever je prišel predvčerajšnjim v Beograd. Ministru Ninčlču je obširno poročal o svojih vtisih glede današnjih razmer na Madžarskem in je ostal z njim v razgovoru eno uro. Potem ga le sprejel ministrski predsednik Pašič. Popoldne je poseti! gosp. Sever ministra pravde dr. Periča, potem pa ministra za agrarno reformo Simonoviča in jima je obrazložil želje našega prebivalstva onstran meje, ki se želi povrniti v domovino.
— Oskrumba grobov srbskih junakov.
Povodom oskrumbe več nego 40 grobov srbskih vojakov, interniranih, umrlih In po-Icopanih v Stolnem Belem Gradu, se je vršila 26. t. m. služba božja In parastos v tamošnji srbski cerkvi. Za tem je bilo na srbskem pokopališču spominsko opravilo in blagoslovljenje oskrunjenih grobov. Naš poslanik g. Miiojevič je imel na pokopališču kratek govor, v katerem je poudarjal, da na stotisoče naših vojakov, padlih za domovino počiva v miru v mnogih evropskih državah in celo v Aziji, Afriki in Ameriki in da je v Madžarski prvi siučaj, da se vznemirjajo celo mrtvi. Spominskemu opravilu so prisostvovali razven gg. Milojeviča, vojnega odposlanca in osobja poslanstva, šef francoske misije v kontrolni komisiji, češki in ruski vojni ataše in celo srbsko prebivalstvo iz Stolnega Belega Grada. Od madžarskih državnih in občinskih oblastev ni nihče prisostvoval razven detektivov.
— Posmrtno odlikovanje Splitčana. Za časa svetovne vojne je leta 1915 vstopil v trancosko armado kot dobrovoljce iz Amerike tudi neki Ante Ničevič iz Splita, toda še istega leta 23. septembra je žrtvoval svoje življenje domovini. Te dni pa je njegova družina prejela iz Amerike francosko diplomo, katero je Ničevičevl materi v priznanje hrabrosti poslala francoska vlada. Ničevič je izvršil v Dalmaciji IV. gimnazijske razrede, nato pa odpotoval k svoji materi v Ameriko, od katere ga je pozneje zopet ločila svetovna vojna.
— Za medicinsko fakulteto v Beogradu. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo posebno komisijo in ie poverilo nalogo, da pregleda zemljišče na Vračaru, kjer bodo zgradili poslopje za medicinsko fakulteto.
— Zabranjen avstrijski koledar. Ministrstvo notranjih del Je prepovedalo razširjanje in prodajanje v naši državi »Deutsches Wiener Kalender za leto 1924«, ker ima med drugim več spisov, v katerih napada našo državo.
— Reorganizacija bolnic. Ministrstvo za narodno zdravje je odločilo, da se v kratkem Izvede reorganizacija bolnic v naši kraljevini. Posebna zdravniška komisija bo pregledala vse bolnice, da bo ugotovila nedostatke.
— Zdravilišče za uradnike prometnega ministrstva. Zadnje dni se je mudila v Dalmaciji posebna komisija, ki je prepotovala celo obalo od Kotora do Splita, da bi našla Primeren kraj, kjer bi se zgradil zdraviliški dom za uradništvo prometnega ministrstva.
— Mestni magistrat ljubljanski vabi vse prebivalstvo, da okrasi na dan 1. decembra, ki je narodni praznik, hiše in stanovanja z državnimi In narodnimi zastavami.
— Deca vas kliče! Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na klic naše dece. Prireditev, ki se bo vršila pod okriljem pomladka Rdečega križa v veliki dvorani Uniona dne 1. decembra ob 16. uri ter dne 2. decembra ob 15. uri, bo nudila odraslim in deci velik užitek. Sestavljena je iz samih kratkih in najrazličnejših točk, ki so namenjene zabavi in pouku. Deca vas kliče vse, vse brez izjeme in razlike. In vsi se morate odzvati prisrčnemu klicu, ki ljubite de-co in stavite svoje upanje v njo! Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg, V soboto in nedeljo od 9. do 12. ure.
— Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo ^krajnega zdravnika za okrajno sanitetno opravo Slovenjgradec v IX. odnosno VIII, sem^nem razredu drž. uradnikov. Intere-llstu se opozarjajo na razpis v »Uradnem
novosti.
— Družba sv. Cirila in Metoda opozarja starše, ki bodo svojim malim nakupovali mlklavževa darila, na knjižico »Kraljevič Marko«, ki je po svoji vsebini in obliki najprimernejše darilo deci. Navadno se izda v tem času veliko denarja za nepotrebne in nekoristne stvari; »Kraljevič Marko« pa bo razveseljeval otroka celo leto, ker je dodan knjižici tudi koledarček z beležkami za 1. 1924. Stane le 5 Din. — Za odrasle pa priporočamo družbin koledar za 1. 1924, ki je pravkar izšel in ima bogato vsebino. Poleg poučne snovi Ima koledar tudi slike družbenih dobrotnikov. Primorske Slovence bo vsekako zanimal životopis in slika veli-'kega dobrotnika in prijatelja tržaških Slovencev pok. g. Ivana Mankoča. Narodne mlačnosti naj bi bilo že konec. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca bodi, da ima v svoji hiši koledar Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je znak narodne zavesti in plemenite požrtvovalnosti. Cena 12 Din je tako nizka, da si ga lahko vsakdo nabavi.
— Obratovanje kinematografov v Ljubljani. Udruženje vojnih invalidov nam je poslalo sledeči dopis: Vsled zahteve mestnega magistrata in odobrenja vlade, da sme mestna občina ljubljanska pobirati 25% iz-kupila od vstopnic za vse kinopredstave v Ljubljani in da morajo kinematografi vzdrževati še nadzornega organa pri vsakem kinu, so sklenila vsa ljubljanska kinopod-jetja obratovanje tako dolgo prekiniti, db-kler se ta za nje nevzdržna situacija ne popravi. Kinopodjetja morajo plačevati že itak visoke državne davke in občutno režijo. Poleg vsega tega pa morajo po invalidskem zakonu oddajati gotove odstotke v prid vojnim žrtvam. Pri izračunavanju teh dajatev vojnim žrtvam pa se odštejejo poprej občinski in drugi davki, ootem se šele procentualno odmeri pripadek vojnim žrtvam, tako, da re bodo slednji dobili vsled te nove obremenitve skoraj ničesar. Kinopodjetja so se proti vsem tem obremenit-tam uprla in sklenila v znak protesta obrate začasno ustaviti. Ako pa rič ne dosežeja bodo primorana podjetja popolnoma opustiti ker so na ta način nerentabilna. Pri tem so močno oškodovane vojne žrtve, pa tudi država in občina. Zato so na prošnjo Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani sklenili kinopodjetniki dne 29. t. m. pričeti zopet z obratovanjem, vendar pa se bodo morali od strani magistrata bi potom intervencije vlade zahtevki občine vsaj za polovico zmanjšati. Ako se to ne zgodi tekom tega leta, s*o prisiljena podjetja kinoobrat v Ljubljani po novem letu popo noma opustiti. Ako se pomisli, da vojnim žrtvam, ki so v najslabšem položaju ne pripada niti tretjina toliko, kakor zahteva mestna občina, bi bil to zanje, zelo nesocijalen udarec. Postavljenih bi bilo tudi precej revnih uslužbencev na cesto.
— Tatvine v Ljubljani. Iz veže »Poslovalnice bolniške blagajne v Gradišču« je bila ukradena temnosiva pelerina z visokim ovratnikom, vredna 750 Din. — Trg. pom. Slavko Škrlavcu je bila ukradena iz skladišča Franca Wolfa v Wolfovi ulici rujavo-zelenkasta, zimska suknja, vredna 2000 Din. — V »Ljudski kuhinji« je bilo ukradeno 50 kg sladkorja v kockah, v vrednosti 1000 Din. — Na Poljanski cesti je I ilo ukradeno z balkona Mariji Cehovinovi več perila, v skupni vrednosti do 800 Din. — Neznan tat ie vlomil v Lovro Kolenčevi gostilni v Sp. Šiški in odnesel 195 Din gotovine.
— V zavetišče v Begunje na Gorenjsko v kaznilnico in prisilno delavnico za ženske je odposlala policija sporazumno s sodiščem predvčerajšnjem in sicer za dobo 3 let brezposelne služkinje 18 letno Alojzijo Zalesni-kovo iz Trbovelj, Emilijo Zakrajškovo iz Gradaca pri Blokah, brezposelno od moža sodno ločeno Franco Strumbeljnovo iz Moravč in samsko brezposelno natakarico Miro Mohoričevo iz Žalne pri Novem mestu.
— V Črnomlju je bilo vlomljeno v kuhinjo hotela Jaklič in ukradena moška suknja, vredna 1500 Din.
— Potni list je bil ukraden med vožnjo iz Prage v Split ameriškemu državljanu Andreju Titso veljaven za njega, soprogo Winifred ter otroke James, Mary in John in pa 2250 Din gotovine. Kdor bi potni list našel naj ga pošlje pokrajinski upravi za Slovenijo.
— Drag obisk. Pri Mariji Morovi v Mariboru Je bila par dni na obisku brezposelna služkinja Matilda in je odnesla za gostoljubnost gospodinji 1000 Din v gotovini in Pa čevlje in nekaj obleke, v skupni vrednosti 800 Din. Pobegla je bržkotne v Zagreb k ljubimcu, s katerim je živela že preje delj časa kot priležnlca. Podjetno dekle ima na vesti še več neumnosti in jo dobro pozna tudi hrvatska policija.
— Prijet vlomilec. Žendarmerija v Novem mestu je prijela nevarnega vlomilca in predrznega tatu Ivana Andrejčiča, ki se Je izdajal pri raznih strankah za Iv. Slaka. Slak Je vlomil dne 12. novembra pri posestniku Josip Florjančiču v Ponikvah In mu ukradel 1500 Din gotovine in nekaj obleke in še Isti dan pri posestniku Antonu Retelj, kateremu je odnesel denarnico s 150 Din. Andrejčič je nevaren tat in je prišel še le pred kratkim iz zapora.
— Nesreče pri delu. V tovarni pohištva Franceta Izgoršek v Šmartnem pri Litiji se je težko obrezal na levi roki mizarski vajenec N. J. — Mesarski pomočnik Albert Moser v Cflju se je pri klanju živine nevarno usekal v levo stegno. — Žebljar Andrej Šolar pri Mariji Hafnerjevi v Kropi si je pri spravljanju lesa zmečkal levo nogo. — Kovaški vajenec Janez Globočnik pri Pogačarju v Kamniku si le poškodoval pri kovanju desno oko tako, da so ga morali oddati v ljubljansko bolnico. — Pri krožni žagi bratov Tavčar v Breznem se je močno obrezal po desni roki delavec Alojzi] Rojc. — Na France Galietovi žagi v Bistri pri Borovnici se je obrezal po desni roki delavec France Ogrin. — Pri rezanju kož se je težko obrezal po desni roki strojarski pomočnik Franc Krašnar v tovarni za usnje »Indus« na Vrhniki.
— Celjske novosti. Naobčnem zboru Celjske Narodne čitalnice, kateri se Je vršil v soboto, dne 24. t. m. v celjskem Narodnem domu Je bil ponovno izvoljen predsednikom g. dr. Josip Sernec. —Praznik
ujedinjenja. Praznik ujedinjenja dne
I.	decembra se bo v Celju praznoval s svečano zahvalno službo božjo o poj 9. uri v farni cerkvi, kateri bodo prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Ob
II.	uri dopoldne se bodo na okrajnem glavarstvu sprejemale Čestitke.
— Proslavo praznika ujedinjenja priredi glasbeno društvo Drava v Mariboru dne 1. decembra v vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu so koncertne pevske ‘n godbene točke, po končanem sporedu ples. Začetek točno ob 20. uri.
— Mariborske novosti. Carinska konferenca v Mariboru. Sinoči ob 7. se je vršila v prostorih državne trgovske šole prva carinska konferenca v Mariboru. Konferenco je otvoril in vodil upravnik mariborske carinarnice g. Trošt. Obrazložil je uvodoma namen in pomen teh konferenc, ki se bodo v bodoče vršile redno vsakih 14 dni. Predsednik zveze indu-strljcev dr. Pipuš je v imenu industriicev pozdravil idejo takih konferenc ter se zahvalil carinski upravi za trud in razumevanje, ki ga je pokazala s temi konferencami za težnje gospodarskih krogov. Nagla-šal je, da bo potom teh konferenc odpravljeno marsikatero nesporazumljenje, ki je često povzročalo težkoče obem strankam. V imenu trgovskega gremija je pozdravil konferenco predsednik g. Weixl, ki je iznesel takoj nekatere pritožbe trgovskih krogov. Odgovarjali in pojasnjevali so uradniki carinarnice. Sklenjeno je bilo, da se sčasoma osnuje zbirka vzorcev, ki bo vsakomur omogočala natančno razporedbo blaga po tarifi in pospešila poslovanje carinarnice. Prihodnja konferenca se bo vršila 12. decembra ob 8. uri zvečer. Predaval bo upravnik carinarnice g. Trošt o tekstilnem blagu. Vsa vprašanja in predlogi se morajo najmanj tri dni pred konferenco pismeno sporočiti upravniku carinarnice. — O stanju nalezljivih bolezni v minulem tednu od 18. do 24 t. m. je izdal mestni fizikat nastopno poročilo: šen: prejšnji 3, nov 1, ozdravljen 1, ostanejo 3; škr-lalinka: prejšnja 2, nova 2, ozdravljen 1, ostanejo 3; davica:	prejšnja 2, nova 2,
ostanejo 4; trahom: nov 1. — Na državni praznik dne 1. decembra bodo vse mariborske banke ves dan, trgovine pa med svečano službo božjo zaprte. — Včeraj je umrla ga. Ana Frankova, žena zdravnika dr. Franka. Isti dan je umrl tudi g. Franc Nerat, upokojeni orožniški straž-mojster in tobakarnav. - Mar-Stan pripravlja izdajo splošnega adresarja za Maribor. — Dne 3. decembra ob 8. zvečer re bo vršilo v mali kazinski dvorani predavanje zgodovinskega dru-š t v a. — Pravila Ceškoslovaške-j n g o s 1 o v e n s k e lige je pokrajinska uprava odobrila. Ustanovni občni zbor lige se skliče okrog božiča. — Tukajšnje gledališče uprizori v četrtek 29. t. m. pre-miiero Puccinijeve opere »Bohem«. Za mariborsko gledališče je določena državna nodpora 200 tisoč dinarjev. Dasiravno se je upravitelj gledališča dr. Brenčič pri merodajnih krogih v Beogradu osebno zavzel za zvišanje podpore, vendar je precej malo upanja na uspeh. Upravičena je torej bojazen, da zaide naše gledališče v tekoči sezon! v velike težkoče, ako občinstvo sami. ne bo kazalo dovolj razumevanja za njegov celiki pomen in ga po možnosti podpiralo.
— Ptujske novosti. Novi podžupan. Obč. svetovalec soc. dem. g. Šegula je po daljšem obotavljanju sprejel mesto podžupana. Žal, da so izgledi za nadaljno delovanje občinskega sveta slabi, ker se stranke pripravljajo na nov neploden boj, tako da bo potrebno delo zopet zaostajalo. — Gledališka predstava. Dramatično društvo vprizori prihodnjo nedeljo ob pol 4. uri popoldne in prihodnji pondeljek ob pol 8. uri zvečer v mestnem gledališču Sergjan Tučičevo dramo Golgota. — Miklavžev večer. Sokol priredi tudi letos v Narodnem domu Miklavžev večer in sicer 5. decembra ob pol 4. uri popoldne za deco in 6. decembra ob 8. uri zvečer za odrasle. — Nova trgovina. Dosedanji solastnik tvrdke Cvikl in Ribič g. Rudolf Ribič otvori 1. decembra v Cankarjevi ulici št. 15 lastno manufakturno trgovino. — Občni zbor. Redni letni občni zbor francoskega krožka se vrši v petek 30. t. m. popoldne ob 5. uri v I. nadstr. drž. realne gimnazije. — Letni se!m, ki je navadno dobro obiskan, je bil letos zelo slab. Policija je imela precej dela. Radi žepne tatvine so bile aretirane 3 osebe, radi suma tatvine in goljufije pa 5 oseb. Radi prestopka obrtnega reda je bilo naznanjenih okr. glavarstvu 6 oseb in radi navijanja cen ena oseba.
— Miklavž slepih. V času ko Miklavž prinaša darila otrokom in odraslim, kličemo vsem dobrim in plemenitim srcem, da se nas spomnijo, najbednelšiu in*najnesrečnej-ših. Darila v blagu in denarju sprejema pisarna »Podpornega društva slepih«, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
— Članom »Podpornega društva sie-pjh«. Vsi redni člani društva, ki še niso vložili prošenj za božično darilo, naj to store najkasneje do 15. decembra t. 1. Na poznejše _ prošnje se ne bo moglo ozirati. Vsak naj navede tudi zadnje bivališče, ker sicer se mu ne bo mogla poslati podpora. Odbor »Podpornega društva slepih«.
— Kino Tivoli. Podpisana uprava kina »Tivoli« naznanja slavnemu občinstvu, da začne danes, v četrtek dne 29. novembra zopet z rednim predvajanjem. V otvoritveni predstavi nastopi splošno priljubljeni Harry Fiel v filmu »Knez bregov« ter se predvaja I. del od 29. novembra do 2. decembra, drugi del »U n u s o v p u t u svet« pa od 3. do 6. decembra. Predstave se vrše ob delavnikih ob 3., 7. in pol 9 uri, ob nedeljah in praznikih pa ob pol 11., 3, pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Pri zadnjih dveh predstavah igra prvovrsten orkester godbe Dravske divizije. — Vsak spored senzacija! — Za obilen poset se priporoča Uprava kina »Tivoli«.
— Svarilo. Pred nakupom manufaktur-nega blaga za dame in gospode, predno si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v špecijalni trgovini Josip Bedrač (hiša Pok. I zavoda) Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. |
— Sokolsko društvo Ljubljana ti priredi v soboto, dne S. decembra t. L ob pol 6. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki
— Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo v Ljubljani, kakor običajno vsako leto, tudi letos v telovadnici v Narodnem domu na predvečer Sv. Nikolaja, t. j. v sredo, dne 5. decembra, in sicer popoldne ob 17. url (5. uri) za otroke, zvečer ob 20 uri (8. uri) za Odrasle. Vstopnina: popoldne, sedeži po Din 3.—, stojišča po Din L—, zvečer Din 5,— za osebo. Vstopnice se bodo dobivale v predprodaji v diuštveni pisarni v Narodnem domu, in sicer v pondeljek, dne 3. decembra in v torek, dne 4. decembra vsakokrat od 17. do 20. ure (5 do 8. ure pop.) ter v sredo, dne 5. decemora od 13. do 15. ure (1. do 3. ure pop.), na dan prireditve pa pri blagajni eno uro pred pričetkom vsake prireditve. Ob teh dnevih in urah se bodo sprelemala tudi darila, kakor za popoldansko, tako za večerno prireditev. Da ne ho neljubih zamenjav, priporočamo in prosimo, da so naslovi točni ter razločno pisani, če le mogoče s tinto ali kopirnim svinčnikom, vsekako pa s podobnim neizbrisnim pisalnim sredstvom. Poleg naslova mora biti na darilih tudi označeno, za katero prireditev so namenjena (ali za popoldansko, ali . za večerno).
— Sokolsko društvo na Jesenicah priredi dne 1. decembra v proslavo obktnice ujedinjenja telovadno akademijo v društveni telovadnici. Na sporedu .so nastopi posameznih oddelkov in sicer: vaie ži-nske dece z obroči, moške dece s palicami in ženskega nartščaja s kiji, nadalje nastopijo s prostimi vajami člani in članice, orvi v več oddelkih, med katerimi je tudi posebna vrsta starejših bratov. Posebno pozornost bosta brež dvoma vzbudili devetorici članic in članov, dve krasno zasnovani ss-stavi načelnika br. Buha. Razen telovadnih točk bodo tudi glasbene, s katerimi nastopi društveni pevski zbor ter salonski onrester in po drugem sporedu tudi letos ustanovljeni godbeni odsek, ki pokaže tega dne prvič javno uspehe dosedanjega temeljitega in vztrajnega vežbonja. Pomen našega državnega ujedinjenja bo dobil primernega izraza v slavnostnem govoru br. dr. Kogoja. — Pričetek predstave bo ob 8. uri zvečer vstopnice se prodajajo že vnaprej pri br. Mežiku. Narodno zavedno prebivalstvo Jesenic in okolice je vabljeno k čim obilnejši udeležbi.
Novosti h Primorske.
— Slovenščina v soriških Jolnb. Kakor poroča Goriška Straža, so soriške šolske oblasti popolnoma odpravile slovenščino v I. razredu in v razredih od 4 razreda dalje. V teh razredih se sploh ne vrši šolski pouk v slovenščini, re obvezen, pa tudi ne neobvezen. Torej niti tistih par uric pouka v materinskem jeziku, ki ga je še kot zadnjo tolažbo pustil Gentiie, ne privoščijo Goriške šolske oblasti slovenskim šolarjem.
— Brezobzirnost Italijanskih financar-jev. Italijanski financarji zatirajo slovensko ljudstvo, kolikor in kjer le morejo. Nedavno so v Grapah obiskali več posestnikov in jim preiskali njihove shrambe. Na piko so vzeli žganje, katerega so tudi pri več posestnikih našli. Lastniki so iinancarje zagotavljali, da je žganje staro, toda možje postave so napravili zapisnike, da je žganje letošnje in z batinami prisilili lastnike, da so zapisnike podpisali.
— Prireditve po Primorskem. Kljub težavnemu položaju, v katerem se nahajajo slovenska društva po Primorskem, se vendar še dosti pridno gibljejo in vsaj skušajo prirediti razne poučne in zabavne predstave, če jim oblasti tega zadnji čas s prepovedjo ne preprečijo, ali jim fašisti ztfrda ne razbijejo in razženejo gledalcev. Tako bodo v Mirnu pri Gorici v nedeljo priredili »Miklovo Zalo«. — Dramatični krožek v Gorici bo v soboto In nedeljo vprizoril »Desetega brata«. Med posameznimi dejanji bo izvajal orkester godbenega sindikata več točk. — Mladinsko društvo »Prosveta« pri Sv. Jakobu v Trstu bo vprizorilo v nedeljo leomedijo trodejanko »Zemlja«. Da bi se le vse te prireditve nemoteno vršile in bi ne posegla zadnji trenotek vmes kaka nepoklicana roka.
Izgred sodišča.
RAZPRAVA PROTI PASKIJEVIĆU iN THIERRYJU.
ZasIIšavanje obtožencev.
V pondeljek je zače.a pred zagrebškim senatom razprava proti Hrvoju Paskijeviču in Draženu Thierryju, ki sta obtožena, da sta izvršila dvojni roparski umor nad Ka-najetom in Jeličicem v gozdu na Prekrižju pri Zagrebu. Za sodnijsko obravnavo je vladalo v Zagrebu >'eiiko zanimanje, Ze pred '7. uro se je nabrala pred razpravno dvorano velika množica onih srečnih, k! se jim je posrečilo, da so dobili vstopnice k razpravi. Ko je ob 8. uii sodni senat zavze! svoje prostore, sta po dva stražarja na poziv senatovega predsednika dr. Vaiča pripeljala obtoženca v dvorano. Občinstvo ju je pričalcovalo popolnoma mirno, da si lahko slišal dihanje vsakega posameznika. Prvi je vstopil Paskijevič bledega in mirnega obraza, dočim ie Thierry, ki je vstopil za njim bed, prepaden, nervozen. Ko ju je predsednih senata še vprašal za imena in ju opozoril, da je za njiju najboljše, če govorita čisto resnico, je bila prebrana obtožnica. Paskijevič je star 18, a Thierry 19 let. Prvi je bil zaslišan Thierry, ki je na predsednikovo vprašanje, ali je kriv, odločno odgovoril, da ni. Na to je povedal vse svoje življenje. Študiral je gimnazijo v Zagrebu ura?cu* odšel v Nemčijo, kjer je študiral trgovsko šolo, nato bival nekaj časa v Ljubljani in na Dunaju. S Paskijevi-cem se je spoznal potom Kohansliega in kri-ticnega dneva, v pondeljek dne 7. maia, je Paskijeviča slučajno sreča! na ulici, ko je sel s Kanajetom in Jeličičem. Ud .ležbo na umoru zanika in pravi, da ga je Paskijevič le z maščevanja zapletel v afero. Ko ga
je sodnik vprašal, kje je dobival denar za potratno življenje, je odgovoril, da mu ga je
daičl njegov oes. Razprava je büa zakifP" če na ob pol 2. uri popoldne in se je znova pričela v torek ob pol 9. uri zjutraj. Pred-, sednik senata le pričel z zasiišavanjStn Paskijeviča, ki se je cel čas zasiišavanja držal zelo resignirano. Njegov zagovornik je predlagal tajno zaslišanje, kar je pa senat zavrnil. Tudi Paskijevič se je zgovarjal, da bo odgovarjal le v tajni razpravi. Vendar pa je na sodnikova vprašanja začel kmalu gostobesedno odgovarjati. O svojem življenju pripoveduje, da je bil telesno vedno slab, da ga še pogosto boli glava in da ga pogosto prijemajo krči. Bolan je bil tudi na »španski«. Ze ko le bil star 7 let, je že streljal in od tedaj so razni samokresi ta pištole postali njegovo naivečje veselie. Pogosto ie hodil tudi na lov, intimnih prijateljev ni imel, denarja od svoje matere nikoli ni dobil. S svojim stricem je prepotoval celo Dalmacijo- Z Jeličičem se je spoznal že pred 5. leti v Selcih in je Jeličič v Zagrebu pogosto zahajal k njemu. Mnogo svojih izjav je povedal Paskijevič smejočega obraza. Da hi se bil kdaj bavil s tihotapljenjem kokaina, zanika. Na vprašanje predsednika, kako je začel misliti na zločin, ie odgovoril: Jaz ■sam nisem prišel na to misel, na to me je zaoe'jal Thierry, ko sva se osem dni pred dnevom zločina srečala na poti iz šole in me ie vprašal, če bi hotel iti v Ameriko in če imam denar za pot Ko sem mu odgovoril, da ga nimam, ie dejal on, da ga imajo morda njegovi starši v blagajni. Drugič se je sestal s Thierryjem 2. maja pred pošto in pri tej priliki ga ie pozval Thierry, da mora molčati o tem, kar mu bo govoril in začel mu je govoriti, da bi lahko prišla do denarja, če bi ga odvzela kakemu tihotapcu. Paskijevič }e v to privolil in 7. maja so res Izvabili Jeličiča na Smrok, kjer je Paskijevič potegnil samokres ta od Je'ičića zahteval denar. Ker mu ga ta ni hotel dati, ga je ustrelil, Thierry pa je stekel za bežečim Kanajetom ta še tega ustrelil. Nato sta trupli zavlekla v gozd, lih oropala ta skrila. Drugega dne je dal Paskijevič Kubanskemu 22.500 Din in mu naročil, naj mu kupi motorno kolo. Ko ga ie policija pri-iela in vprašala, kje je dobil denar, je odgovoril, da mu je mati dala 16.000 Din. Ker se mu je zdelo bivanje v Zagrebu le prenevarno, mu je Kohanski preskrbel avtomobil, s katerim se je drugi dan odpeljal na Sušak. Nato govori o policiji na Reki, da ga je batinala m sploh grdo ravnala z njim. Ko je prišel v razpravno dvorano Jeličičev oče ta videl morilca svojega sina, mu ie rekel, naj ubije še njega, ko mu je umoril njegovega sina, ki je bil njegova nada za stare dni.
li društvenega žlvlfenia.
— Klub J. n. a. Iz Italije. V četrtek 29
t. m, prvo predavanje v društveni *sobi ob 20. uri. Predava tov. Ivo Pertot o »Vzgoji šoliodrasle mladine«. Za člane udeležba ob. vezna. Odbor.
— Društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani naznanja, da so vabila za IT. 'toliki ples juristov, ki se vrši dne 7. decembra t. 1M razposlana. Naknadne naslove še sprejema vratar univerze.
— Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani. Gospod Leopolod Kovač, kr. operni tenorist, je kot vnet prijatelj naših visokošolcev nabral za »Centralno aka-oemsko podporno društvo v Ljubljani« znesek Din 400.—. Hvala vrlemu umetniku. --Istotako je daroval veletrgovec g ivan Bonač znesek Din 100.—, za kar mu iskrena zahvala. — G. dr. Karl Triller je daroval obleko, da pomaga odpomoči bedi med tu* kajšnjim dijaštvom. Pričsrna mu hvala!
Borzna poročila.
Beograd, 28. novembra. Devize. Dunaj 0.1247—0.1248, Budimpešta 0.46— 0.47, Bukarešta 44—46, Ženeva 1543—1555, London 368—368.25, Italija 383—383.50, New York 88—88.10, Pariz 475-477, Praga 257—257.50, Solun 140—143, Sofija 63—70.
Zagreb, 28. novembra. Devize. Dunaj 0.12475—0.1255, Budimpešta 0.455— 0.475, Bukarešta 44—45, Italija, izplačilo 383—384, ček 381.50—382.50, London, izplačilo 386.50—387.50, ček 385.50—386.50, New York, kabel 88—88.75, ček 87.75— 88.25, Praga, ček 256—257, Švica 1542.50— 1545, ček 1537.50—1540. — Valute. Dolar 86.50—87, avstrijske krone 0—0.1240, češkoslovaške krone 0—254, francoski franki 0—474, romunski leji 42—43, švicarski franki 1535—1540, Italijanske lire 377—379.
C u r i h, 28. novembra. New York 571, London 24.95, Pariz 30.50, Milan 24.65, Praga 16.625, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.95, Beograd 6.525, Sofija 4.50, Dunaj 0.00S05, avstrijske krone 0.00805.
Praga, 28. novembra. Dunaj 4.60, Berlin 6.275, Rim 150.25, avstrijske krone 4.60, Budimpešta 17.30, Pariz 187.25, London 151, New York 34.60, Curih 606.75, Beograd 39.45.
Dunaj, 28. novembra. Devize. Beograd 806—810, Berlin 9.95—10.55, Budimpešta 3.70—3.80, Bukarešta 361—363, London 309.900—310.900, Milan 3074—3086, New York 70.935—71.185, Pariz 3792—3808, Praga 2065—2075, Sofija 528—532, Curih 12.425—12.475. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 506—514, nemške marke 8.70—9.30, funti 308.100—309.700, francoski franki 3745—3775, lire 3040—3060, dinarji 805—511, romunski leji 350—354, švicarski franki 12.310—12.390, češkoslovaške krone 2042—2058, madžarske krone 2.05—225.
Berlin, 28. nov. Dima] 59850.00C Milan 181.545,000.000, Praga 121.695.000.000, Pariz 227.430.000.000, London 18 bilijonov
354.000.	000.000, New York 4,189.500,000.000, Curih 734.160,000.000, Beograd 47 milijard
581.000.	000.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
I
◄
Otvoritvena predstava I „Miiez bregov“
„UllHSOV put U svet“ II. del od 3. do 6./XII.
—■ ..........
Predstave v delavnikih ob 3., 7. in poi 9. uri, v nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
3ul. Zeyer:
Oompoči in HominliL
(Japonski roman.)
(Nadaljevanje.)
Gompači ga je pobral, se ogrnil z njim, kajti njegova obleka je bila vsa razcapana. Šel je na vrt, kopelj v potoku ga je osvežila, toda kako je osupnil, ko je videl svoj obraz v valovih kakor v zrcalu. Pačila ga je dolga rdeča brazgotina, ki mu jo je vrezal v obraz kruti nož maščevalne Motaru. Bil je bled kakor mrlič in podoben starcu. Zgrozil se je samega sebe in divja bolest se ga je polastila. Slednjič se je pomiril vihar njegovih čuvstev in žalost, globoka sicer, toda tiha, mu je ovladala dušo. Odrekel se je sreči in bodočnosti. Brez barve je ležalo življenje pred njim. Kaj naj bi počel?
Oblekel se je in se pripravljal na odhod. Med potjo se je še enkrat ozrl na polrazrušeno palačo, kjer je pokopal svojo srečo, in na vrt, ki jo je obdajal, pust in žalosten s šumečim drevjem, ki ga je jesen že rdeče pobarvala. Zdelo se mu je kakor s krvjo oblito. Vztrepetal je in šel. Vrata so bila odprta in za njimi je bilo pusto, osamelo obrežje.
Na leno tekoči vodi se je zibal slučajno čoln in veslar je ležal v njem in spal. Gombači ga je prebudil, ga plačal s prstanom, ker ni imel denarja pri sebi, in mu naročil, naj ga zapelje v bližino cesarske palače. Potem si je zagrnil obraz s širokim rokavom svojega oblačila, kajti presenečene oči veslačeve so se čudile, kakšen je njegov obraz. Čoln ga je hitro nesel. Sedel je, zakopan v globino svojih žalostnih misli, ni se ganil kakor mrtvec, gluh in slep. Veslač ga je moral potegniti za rokav, ko ga je pripeljal na cilj, mislil je, da je Gompači trdo zaspal. Gompači se je stresel, se oziral naokrog in, ko je spoznal, kje je, je naglo skočil iz čolna. Hitel je na bližnji dom svojega nekdanjega dobrotnika. Stari Okada je vstal, ko ga je zagledal, z ležišča, kjer je ravno odpočival, in oči so se mu iskrile.
»Ti se drzneš, prestopiti moj prag?« je vzkliknil in se oziral po bodalu, ki je viselo na steni. Potegnil ga je iz nožnice, potem pa ga je vrgel proč in dejal: »Ne, nočem se oskruniti s tvojo krvjo. Idi!« In obrnil se je proč. Gompači je pokleknil pred njim.
»Nisem toliko kriv —« je začel in jok mu je dušil glas.
»Nisi kriv! O, vem vse, prihrani si svojo laž! Mubaro so prisilile okolnosti, da je pojasnil tvoje prostopašno življenje. Prišlo je tako daleč, da te je iskala ena teh nesrečnic iz Josivare v tvoji odsotnosti tukaj, tukaj v moji pošteni hiši! Sramota! Toda ti si nedolžen. Stražnik palače zapusti zaradi gole strasti svoje mesto v noči, ko divja upor v mestu, vara zaupanje, ki ga imajo vanj, pozabi na čast in dolžnost, pahne svojega dobrotnika, ki jamči zanj, v sramoto in vse to samo zato, da bi zbežal s kako žensko — toda vse to ne pomeni ničesar, nedolžen je! Sedaj, ko si se je naveličal, se vračaš domov in misliš morda, da te sprejmem z odprtimi rokami? Nesrečnik, mar ne veš, da te zasledujejo, da si propadel sodbi? Zagrešil si izdajo, omadeževana je tvoja čast, madeža ni mogoče izbrisati. Sicer pa si tudi odgovoren za zmešnjave, ki so se zgodile po tvojem begu. Cesarska nemilost je zadela tudi mene, kajti le kot moj varovanec si zavzemal častno mesto, ki si ga znal tako malo čislati. Idi, ti pravim, sicer te dam zapreti po svojih ljudeh in izročiti pravičnosti, ki te išče. Izkazujem ti zadnjo uslugo, ne branim ti, da zbežiš iz mesta. Idi, skrij se in živi, toda ne hodi mi več pred oči!«
Njegove besneče kretnje so Gompačija prepričale, da misli, kar govori. Mladenič je čutil, kako mu umira srce brez nade. Kaj naj reče temu starcu, kaj naj reče ostalemu svetu? Kdo mu bo verjel? Kdo naj priča? In kaj naj bi končno navedel v svoje opravičenje? Kako bi se bil osmešil,
če bi bil slikal svojo neizmerno ničemurnost in svoje bedasto početje! Ne, vse je bilo izgubljeno. Madeža, ki je bil na njegovi časti, ni bilo mogoče izbrisati.
»Pojdem,« je rekel žalostno. »Ah, tako se ločim od hiše, kjer sem bil nekoč kakor sin, tako se ločim od moža, katerega hčerko naj bi bil vzel za ženo!«
»Predrznež!« je kriknil starec. »Ali smeš vlačiti čisto sliko mojega otroka v svojo kalnost? Mubara je postal njen soprog in srečno živita daleč odtod v kraju Sagami, ki ga upravlja Mubara kot najvišji vojaški načelnik v solncu Siogunove milosti. Sedaj pa ti pravim zadnjikrat: Idi!«
Gompači se je bridko nasmehnil. Torej zaradi tega ga je zavlekel »prijatelj« Mubara v propast bede in sramote! In kako neumno se je predal v njegove roke! Še zadnjikrat se je ozrl na starca, iskal strahoma ondi le slabotni sled nekdanje ljubeznivosti. Zaman! Povesil je torej glavo in šel. Kaj naj počne? Tu se mu je zablisnilo v glavi. »Maščevanje!« je vzkliknil. »Maščevanje na podležu, ki me je uničil. Trepetaj, Mubara!«
Poiskal je svoje nekdanje stanovanje. Bilo je kakor oplenjeno. A vendar je našel še nekaj denarja, orožje in "obleko, lepšo od te, ki jo je imel na sebi.
Preoblekel se je, oborožil, spravil svoje zlato za pas in odšel z doma in iz Jeda.
Pot v oni kraj, kjer je bival Mubara, sicer ni bila preveč dolga, toda za Gompačija, ki se mu
še niso sile popolnoma vrnile, je bila vendar zelo naporna; korakal je le počasi. Vsak hip je moral počivati; oziral se je najprej brezbrižno, pozneje pa z rastočim zanimanjem okoli sebe. Jesen je širila svoj mogočni čar po njivah. Zrak je bil čist in kakor pozlačen, morje kakor lazur in drevesa so bila ogrnjena v pestro, bogato jesensko obleko, Gompači, ki- ni tako dolgo v svoji ječi užival radosti širokih razgledov, je odpiral sedaj svojo dušo dojmom in čuvstvom nastežaj, ki jih je začela v njem vzbujati vabljiva in veličastna prt roda. Njegova lastna osebnost je stopala v ozadje: izgubljala se je v tej ogromni harmoniji stvari, ki so govorile himno, globoko kot prepad. Tudi njegova žgoča žeja po maščevanju in njegova ogorčenost sta se topili v neko sladko otožnost, v katero so se vkradli sanjavi spomini kakor žarki v večerni mrak. Včasih se mu je zdelo, da čuti pokrajina z njim, in ugasli ognjenik Fusi Jama, vzvišen, ogromen, segajoč do neba s svojim čelom, ki je pokrito z večnim snegom, se mu je zdel kakor božanstvo, ki dežuje dobrotljivo nanj to* lažilne besede iz oblakov. Kako majhnega se je čutil i s svojo bolestjo i s svojimi krivdami pred to lepo, veličastno neizmernostjo. Osamela, vzvišena, rastoča v nebo, je stala ta gora večno na obzoru, nekaj slavnostnega, svetega je izviralo iz nje in se razlivalo po pokrajini kakor dim kadila po svetišču. Morje in nebo sta bila njena svečenika.
(Dalje prihodnjič.)

v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. z o. z.
Domžale.
Podružnica Celle,
Gosposka ulica št. 4.
AAAAAAAAAAAAAAAAAA
B BS S
nmi OGLASI:
Cena oglasom do 'č- •■esed Din 5*—; »selca nadallna beseda 25 para,! z davščino vred.
t,
egüen, 27 let star s K 200.000 premoženja želi znanja v svrho lenitbe s trgovko. Ponudbe na upravo lista pod »Agilen I.«
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
se sprejmejo na hrano opoldne in zvečer. Poljanska cesta 8/1.
lija
stara 37 let išče znanja s solidnim gospodom. Ponudbe pod ►Šivilja« na upravo lista.
PÜI
ca Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih in kavarnarjih se ISče. Stalno nameščanje, fiksna plača, provizija In dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu.
prvovrstnega, za fino delo, iz Ljubljane ali bližnje okolice
PiipOi se
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Oobaniin z hišo> dnevn! Pr°-rBnflrlJÜ met 10.000 K, industrijsko mesto, 300.000 Din.
Hici moderna- csntrum Mari-liluti bora, 7 sob pri kupu prostih.
Hill Prosto stanovanje, tri Ullu, orale parka sposobno za industrijo.
44 oralov z vilo ter 5 stavbami, velik inventar pri Mariboru ter posestva od 3 do 176 oralov; tudi gozdna posestva.
Grajščin
stva meblovana.
mesarijo, trgovino proda realitetna
Fosestco
Gostilne,
in vajenca sprejme takoj Josip pisarna Zagorski, Maribor, Bar-Rojina, Ljubljana.	I varska ulica 3.
Tvrdka

11
\ 4%
ljiljana iiiiiaiiiM-iigiiiia tilu i» m smio
priporoča svojo boga*0 zalogo
v moškem blagu
kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double .	štofu
za z*ms^e su^' njiče in površ-%	nike.

A* s*
Itvilja
sče dela na dom. — Naslov v upravi lista. _______________
za nogavice se takoj sprejme. Naslov v upravi lista.
Mali oglasi imajo uspeh!
H E9 BS
za trgovino mešanega blaga v prometnem kraju v mestu ali na deželi se išče. — Naslov v upravi lista.
KINO
MI/
obvešča slavno občinstvo, da prične v četrtek 29. t. m. zopet z rednim predvajanjem kino-predstav. Kot prvi igrokaz predvajal bode veliko senzacijo-nelno filmsko delo roman „Mafija Sandorf" po istoimenskem romanu Julesa Verne-a in igra v glavni vlogi Romvald Joubče, že tukajšnjemu občinstvu iz predstav „Grofa Monte Christo“ dobro znani igralec. Vsebina tega igrokaza je na vrhuncu modernosti in se v kino-krogih splošno nazivlja ,Moderni grof Monte Christo“. Dejanje vrši se v Dalmaciji, Siciliji, podnožju vulkana Etne in je svetovna kritika o filmih, da je ta film po svojih krasnih naravnih posnetkih in lepi vsebini najboljši. Radi tega se občinstvo uljudno vabi na obisk, da si ogleda to velezanimivo filmsko delo.
Ta drama obstoji iz 4. delov in se bode predvajal;
I.	del od 29. nov. do vštevšl 2. decembra
II.	del od 3. do všfevši 5. decembra
lil. del od 6. do vštevšl 9. decembra
IV. del odlO. do vštevšl 12. decembra 1923.
Radi pomanjkanja električnega toka v Mestni elektrarni, se mora kino-obrat vršiti skrčeno, tako da se ob delavnikih vrše predsta\re ob 3. url, pol 7. url, tri četrt na 8. uro In 9. url, ob nedeljah in praznikih pa neprikrajšano dopoldne ob pol 11. uri, popoldne ob 3. url, pol 5. uri, 6. url, pol 8. url In 9. url. Predprodaja vstopnic vsak dan ob 2. uri popoldne.
velike in srednje, kupimo vsako množino. Emil Lajovic & drug, d. d. Ljubljana (Moste)._______
prvovrsten, se kupi večje množine, Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod ..Jabolčnik“.
Večja korporacija išče gospodinjo, ki bi bila pripravljena v svojih prostorih dajati približno 30 članom stalno hrano (kosilo in večerjo). Živila se preskrbijo od korporacije same. Tozadevne ponudbe je adresirati do 1. decembra na; Ljubljana, poštni predal 101.	_______
II, 211
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!
Vino
pristno ljutomersko in haložko lastnega pridelka letnikov 1921, 1922 in 1923 vedno v zalogi v kleti vinogradnikov V. Bachler in drug, v Ptuju. Razpošilja se od 300 litrov naprej.________
Kupujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29._____________________
pridna, za ženske jope in vsakovrstne pletenine išče primerne službe, če mogoče takoj. Naslov v upravi lista.
HO Ulil
prvovrstnega krompirja na-prodaj. Naslov v upravi lista.
sprejme takoj večja zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe pod »Potnik« na Aloma Company,
Ljubljana
NCVO/X
Igfli
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari* Besedilo zloži! Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
sa mJadtno
izide koncem novembra 1.1.
v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25•—-, v luksusni izdaji po Din SO*—.
Poštnina posebej po Din 1'—odnosno za luksusno izdajo po Din 1*50’—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
Ljubljana, Marijin trs

ELEKTRARNE! E2Ž2EJ pozor' INŠTALATERJI!
Izolirane in gole bakrene žice. berS^aT}?^ cevi (Bergmannsröhren) kakor ves instalacijski materija! ter elektro-motorje po najnižjih tovarniških cenah. — Največje zaloge v Sloveniji.
I MAZURAN & COMP. I
LJUBLJANA, Dunajska cesta 33.
Telefon 366 in 223.
Te dni izide (V. letnik)
splošno priljubljeni In za vsako pisarno In urad neobhodno potrebni
Jugoslovanski poslovni koledar
za leto 1924.
Cena (kakor lani) Din 20 za pol trdo vezani Izvod; po poiti Din 1*50 več. Trgovcl-knjlgotržd Imajo običajni popust. Naroča se prt založniku:
iV37l Hail@k, trgovina s papirjem i. t. d.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 2.
Ker je naklada omejena, se priporoča takojinje naročilo.

Izdaja
^ Miklavž. 1923 Božič. 1
jfrwrwTHiMW litfvnd pftohiw vmm um.i.. —n—f—i mnnu
Jaz bi rad knjig,
takih lepih knjig kakor jih ima
ZVEZNA KNJIGARNA
__________v Ljubljani, Marijin trg 8.__________________
NOVO!	NOVO!
Kras vsake knjižnice, sprejemnice in hiše, najlepši in najvrednejši
Miklavžev in božični dar
za mladino in odrasle:
PRATIKA ZA DECO
Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari.
Cena navadni izdaji Din 25*—, luksuzni Din 30*—.
Knjige lastne založbe. Bros. vez.
Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda...... 15 —
Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva.
Sloäna knjižnica št. 7............. . . . . 12'— 17 —
Golia Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah.
Splošna luijižnica št. 11 ..... .......... 12 — 17‘—
Meško Ksaver: Volk spokornik..................2850 34 —
Milčinski Fran: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih.
Splošna knjižnica št. 12..................12 — 17-—
Ruskin John-Furlani Lj.: Kralj zlate reke.....10 —
Knjige tuje založbe.
Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirinh pesmic, mičnih povestic
iz domačih in tujih krajev ................Din 15-—
Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom,
za pouk in kratek čas...................... •	6’ —
Moji ljubčki, živalske slike za naše malčke, na trdem močno vezanem
kartonu . , . . •.......................... . 15—
Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel-barvami
ali pastel-barvniki .	..................... „	4 —
Črnipeter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra „	4 —
■i. Cene s« razumejo brez poštnine. . ..........

i "F«.	1 obdarite najprimerneje svoje drage s pri-
p dLÜ i BllOciw/£q ■ znano najboljšimi izdelki tvrdke
I Drago Schwab, Ljubljana,2ü2üüüi1: \
P Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, zimnikov, kožuhov, ™ P raglanov, ulstrov, dežnih plaščev, usnjenih suknjičev itd. Lastni izdelki! Najnižje cene! Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji v poljubnih množinah!
Perilo—Modni in športni predmeti!
I
„SLOVAN“
letniki 1907. 1908, 1909. 1910, 1911, 1912, 1913,1915. 1916 in 1917 se dobijo v
ZVEZNI KNJIGARNI
Ljubljana, Marijin trg 8.
Cena broširanem Izvodu Din 64'—.
'vwwi
knjigama« v Ljubljani.