42. itevnka. V UuDUiral, v tor* 21. februarla 19ZZ LV. loto Iibil« fMk dan pop+Mn*, livstnUI n©*©lt© ta praialk*. tnseratl g do 9 petit vrsti 1 D. od 20—15 petit vrst i 1 D 50 p. vetjl Inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano. Izjave, reklame, prekid petit vrsta 3 D; poroke, za roke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponuđbs besedt 75 p. Popust le pri nar oči Uh od 11 objav naprej. — ln^eratnl divck poscDcj. VpraSanjem glede inseratov naf se priloži r nam ka sa odgovor Vpravntttvo „Slov. Naroda' ln „Narotsa tiskara«01 EsafUva olica ftt lv pHtllćno. - T©Ufoii ŠU 304. Or+Aailir« Nll»v. MarođV* Kmfio?« nlioa At t, I. natfitropl© T«U'«n star. 14. Đopls© sprs]©ma !• »otiUftne im iadost«o fravkovan©. MT RokopiMV a« nm vrata. -fJM Posamsznii l\wM i\m 50 par=Z krom U Inozemstuu 65 par = K 29 PoCtnlna platana v fjotovlnl. , Sloveaski ffarođ" valia v L|abi;anl ln po poitll V Jng)si*vl'tii V Inorematfui eelo'etno naprej plaćan . D 90*— ce'otctno......D 156*-* pol'etni........45— poMetno ....»• • 78* — 3 mcsećno......, 22 50 3 mesečno ..... . 39"-— 1 . ....... 7b0 1 . .......13-— Pri moreb'tntTi poviS.mju »e »im da^,ša naročnln.i doptačatl. Kovl naročnikl na> poJ! cio v prvtč n.iro*ntno vcc'no CV~ po nakarnld N» am > pismena n.irn.'ih brez poslatve denana s; ne moremo ozirati. Sesf anek male anfante u Ljubljani — Beograd, 20. febr. (Izv.) VAŠ DOPISNIK DOBIVA IZ ZANESL.H-VEGA VIRA SLEDEČO INFORMACIJO: CeSkoslovaškt ministr-ski predsednik dr. benes se na svojem povratku iz rima v dneh od 25. do 27. t. m. sestane z ministhsktm pred-sednikom g. nikolo.vi paši-cem in 7unaniim ministrom dr. momčilo ninclcem v ljubljani. tu bo o2.ta konferenca zastopnikov male antante. izmenjajo se misli o programu za genovsko konfe-renco. za Časa bivanja v bu. karesti konferira g. nikola paš!č z romunskim ministr- SKIM PREDSEDNIKOM BRAT1-ANOM. PLENARNA SEJA MALE AN. TANTE V BEOGRADU JE PRILOŽENA NA POZNEJSI CAS Z O?I-ROM NA TO, DA JE TUĐI GFNOV-SKA KONFERENCA PRELOtENA. — Beocrad, 20. febr. (Tzv.) NA SESTANKU V LJUlSLMNI BO C~-SKOSLOVA^KI HfNTSTR. PR^D-SEDNK DR. B E N E ft PO!?OČAL G PALICU O PSPFnn! SVOJE MU SIJE V PAPRU. LONHON'T TN R'-MU. SESTANEK IMA ZGOLJ IN-FORMATIVEN ZNAČAJ. — Bcocrrad, ?0. febr. (T^v.) SASTANKA V LJUBLJANI SE UDE-LEŽI TUĐI ČE?KOS! OVA^KI POSLANIK NA NAftEM DVORU GOSPOD KALINA. Sporazum ali hai? Mnogo se piše o potrebi snora-zuma z opoziciionalnimj strankami. Večinoma se peča s to stvarjo ča-sopisje dotičnih strank. a drugi listi to bolf beležijo. Iz tesra bi se dalo skleDati. da so Interesirane na tem v prvi vrsti dotične opozic. stranke na tem, da se izvlečejo iz svojeea nenriietnesra položaja. Ker pa le tuđi v interesu države, da s« konČajo mučne državnopravne debate, bi iim moral vsak državnik in vsaka dr-žavniška stranka Iti kolikor moaroCe na roko, da priđe do sporazuma. Teoretično ie mosroče to-le: Prva skrainost je. da vladina veCina nadaljuje sedanjl sistem brez ozira na onoziciio, druga protivna skrainost, da se izvrši amputaciia ali senaracija. Med tema dvema točkama so različnl načini sporazuma. Beseda »amputacija« ali »sepa-raciia« 1e bila izsrovoriena večkrat. toda nikdar resno. To je samo Izra* razočaranja ali nevolje, li »ra poedtn-c! rabilo v stanju nepotrpežliivosti. Toda poulejmo kakSna bi bila taka separacija. V prvem navdušenfu se ni ločllo, kai le pripadlo državi z oštrino meča in kai po dobrovoljnih dogovoriti. Srbi so imeli po voinem pravu in po pogodbi z zaveznikl bredvomno pra- V Beogradu, 17. februana. vico do vseh onih zemeli, kier prebf-vaio Srbi in toliko čcz. da zavarujeto svoie gospodarske in voia^ke interese. Čehi nišo vpraSali nrebivalstva v Asu ali V Hebu. če hoče prebivati v Češki državi. Z^htevali so ner^SVo ozemlie z gospodarske^a \n vobšVe-&a strl'šča H pa t\i** đohm. Tct^tnV^ tuđi Slovaško. Na tako stališče bi se bili lahko postavili tuđi Srbi in so St tuđi v Vojvodini. S tem bi bil njihov položaj na „mirovni ko^f?renci zelo olaišan. Zlasti bi irneP čisto dn^«» stališče napram Italn*'. Toda pri rrs je prišla vmes še neka drusra stvar. Imeli smo »Ju^oslovenski od^or«. kl ni bil prfrnpn kot r?»rodna vla^a. kakor je to bilo s češkim odborom, toda bil je oriznan kot nekako za-stopstvo Jusroslovenov. živečih v Avstrifi. Ta odbor fe nri a^tnntnin vladah izražal ž^lio. da s* vs? T"<*o-sloveni iz Avstrije zdnižiio s Srbi v eno državo in antanta i* v to p-;vo. lila. a nrivolila le tuđi Srbila. Srbi bi bili lahko Dostavili svoje zahtev^ čisto neodvisno od odbora, samo pu onih splršnih načelih. kl so bfla rre-rodaina za mirovno konferenco; satisfakcija, reparacf;a. raranc?'*?*. Tako pa se v onem nrvem navdušentu ništa ločili obe stali?či ?n s?dni $• no-javlja tu In tam med Srbi obžalova-nje, zakal se to nf zcodilo. V tem slu- čaju bi bil položaj jasnejši in enostav-nejši. Toda. kar se ni zgodilo, se ne da veČ popraviti. Nedavno sem slučaino nrisostvoval nocovrri! dveh odl;čnih državnikov. Pr^ovarjnla sta se kak-šna bi bila taka reparacija in sta na karti crtala mejo. Lož bi nrinadal Ju-pof.laviii. k?r ie fUratesiiska točka. Kočev?c tT'dl. Prt^m bi b:ia rrr-»«; a do Gcrjancih do Kotanievice in da-l!e rroti Zarrrebu. A ne prišla bi zelo dalcč od Zasrreba. ker je rri Petrinii Ž3 mnoTo Srbov. Cd tp*n bi cC r^vrli proti severu. Odccpila bi se torej ve-čina Kranjske, Štajerske, većina za-jrrebške, većina bclovcrske in vsa varaždinska žunaniia. Dru^o no^lav-je bi tvorilo ekonomsko m financijsko vprašanje. Tako bi se bilo lahko govorilo takoj koncem voine. sedaj pa je to samo retrospektiva v ^--teklost in \'srVo cerljenje hi irr^H ?n par!ccicrj rcvlziio. mitaFvnlh pocrndb. Zna^o pa jo, da so države, ki so r>odn:sr»l'j mirovne porodbe, načelnma protivne vsakl reviziji, zakai ako začneju nodirati na" katerikoli točki, padcv.i lahko v celoti in potem imamo kao??. A tuđi stvarno ie nemocroče ?zvsti likvidacijo vsecra. kar se ie Izvr.-ho v trch letih ter se vrnit? na prvotna točko. Država n\ konkubinat, H ^^ lnhlco vsak čas razdere. Tr~bi b; bn> likvidirati vse. 'fcar se je izvršilo v treh letih in Srhi bi se s^iicevali na vcjio rravo, volne potrcdfce hi frb-zko nrrođno stališče. Slovenci in Hrvati pa na eravo snmood'očbe, o ka-t^rem fe rnaio, kako p-a1r> re ie rr^-?.tevalo. Ni dvoma, da bi bilo sttVsZz Srbov 1a7.1* In r^očnf*?^. Pr^av* imajo do Sr^ov obvez^o^tf. k?terlh do r?.s r^man. Slovenci bi vzs"?ali korn"j tolio zain'manja. kakor Litva ali Podkamatska Ruslfa. Srbi so firma v zvezi n?rodov, mi ra ri^rro n^bena, a vcliVe države nišo naklonjene, da mali in rezn?n? r-^rodi snt'jrio lastne države, o katerih se ne ve. kako se bfK'o rarv»M*. V^Hke države — morda izvzemŠi Ttaln'o — trrajo inter?s na t°m. da is Srbila ve-Mf"a in m^?n?». f1ov*i'f-.^ ?n ^v*ct:-, državica pa ni v nfrhovem Interesa O seraraciil torei ne more b'ti crovora, ta i7raz moramo smatrati ^niro kot no-V-tisn' balon ali izra«. hipne razdražcnostl. Sedanjo politično m upravno stanjp v Hr*avi ni baš nrijetno in te tuđi škodliivo za razvoj rarlarren-tarizma. uded države In za srosno-darstvo. Toda drži se lahko iako jako dol^ro. Državni resi! ~**edo dolie, v deželi Ie n ir. ljudstvo plačuje dav- ke i!i c!a> r kruto. Sl'^r^tina d.^a vseeno, če so neki poslanci navzoči ali ne. Nn trk naCin ne bo opo7*^!ja nikdar vrrla vl^de. Palackv in Ri?-'jcr r.ta bila dru?a rn^.'a, kaVior Prin-ković in Pad;^ in C>hi so p.^m^T-ili v Av.<; + ri:i l'ri ^T"? 1'rV^r ra Hrvafi v kraljevini SIIS. A sta morala uvidet?. da sta učinila napeko z abstinenco !n morala sta 5? vm;ti v zbornico, ki ie mcdtcni irdefnla ccntraT'St;!no u^t-rei.najslabše politično orožie. na dnt-ei strani m ie t"di rr>^7?ci:a dvore-Z'?n meč. Stranki v opoziciji ie la^ie, ker ne nosi odgovornost? in lnhki> kr:tiz;ra trr7obz!rr»^. Trx*a snmop^d noiroiem, dn r.po7'c[in ni trnjna in da ima rr.do. da priđe do vlade. Opnzl-cifa. ki trr:a nre^ol^o in nima t^n^'n. da ^r\čt dn vHd? re !t ;rr»?va in pn-čen:a raz^^d^ti. Od rame kritike r» r»o- nče živrti. Ljudstvo se bo nnve-I'ča!^ 5tra^T'e ki ve^^n J« krTti>'ra, * ^e more r?1'r?"r ^"'^'* do đela In nt more pokazati, kaj zna. Vlada torei lahko nočaka. da se ^no^icfia nav~!i*a in rrične krliati. To pa lahko tra.ia šs dolo-o. Vmes mre! tema dve~na točlca-rna pa so ra'JICne rrožnesti sporazuma. S^orazMm bi b!l seveda naiidc-r.lne'ša re:-!tcv. Vprašanjs samo. kako jra doseči. Zi sporazum !e treba dveh in "n treba ^ooiasrc z°n'. TV:ai oa nikamo nrecl s?.bo en^tne^a komnaci-scenta. neTo vrsto frakcif. ki Imaio z-ln r?~ir^e rf^erani0; iTisrosTov°Ti-"T"i l'Ivb, ^fec'nHarii. fr?iVovcl. T?a-r'ićevci. Em ž*le ?.vtonomiio. dnicrl f"derac:?o. tretii samorta^io Hrvatsko, črtrtl hrvntp!*o sr*1fa-xko r^.:1 liko. Prtirrače bi bi!o, aVo bi stala na-snrotrn cn^tna onozicija z enotn'm Drop-irrom. Na krkani rndi'tr'l ral s? do?;efe rn^T-az'ini? — Prav:io ra r^r^1?^? revizije ustave___Toda, to je samo -r^-^i'a. r; ro„^jvrn nrcrram. Ak" stojiš na nekem rrestu. ne moreš dvifrmti no^e. r*^ st^rrš f*nifTam pt ^ veš, Vam storiS — ie rek^l e. PaŠior na rad'^a^T^rn ko^rresn. Fd'nf na^rt za revizilo irstave so Izpreminieval-n» nre^Too-; k^ter'* fe nrcdlncal *tik»-sfovenski kl"b. Recimo, da bi se snref^li v celoti — to se pravi, da ht se nnd dvesto n^slancev uklonilo volti petindvaisetih — s tem bi ne bilo doseženo ničesar. Bilo bi kakor da , da bi človcka, kl Ie bnlan na trebuhu. , rperira! na nojri. Hrvatski blok noča avtrn«-.miie. nego nekaj čisto dnice« pa. Stranke hrvntc-kcca bloka na n\* so predložile nobene^a nacrta. Za« vnrle so tuđi parlamentarni forum a nisr> pr^dn^e nobenc-jra dm^etrcu kicr b! se b'lo mnjjnče docr<»vari;itL Listi pišejo. da vlada in vladine stranke mo'-aio iti or>ozici:i nasproti. toda ko:r.u iti nasproti. v čem iti nasproti. kam iti nasproti? Za sporazum Jo tre^a dveh in tvdi onozlcija irra svojo dolžnost. ako boce v resnici spo-r.iT'im. Toda na ta rnČIn ni mojrnCd nriti do spnmznma. Ce r^ ne prida, kaj petem? f>r:':ava cbstoji !n bo oh-srljala, ^tarie ie nerriif*tno ln tc?ko. toda tdiko ie potovo: do aninutnc!:€ ne more orili, v ^vtonorniie vseti r»o!v. T(^da skoraj tretiina ^o^lancev \z Hrvatske jr» pri dcrno* kratih. radikalcih in drucrje. Na l\r» v^.tskem prebiva ^lcorni 1 tretiina Srbov, a tuđi Hrvati nišo vsi b!(.!:ašl. Najprei bi tnrei mornlo priti dr> spo« ra^n^a rr^d hrvat<;k''r| po<;!n"C! sji-rrlmi. Ce Hrvati noč~io. da jih ma-;ori7fratf> Srb', rudi snini ne smem maiorizirajo Srbov. ATi pa bi mo^Ia or!ti do ra7ifvora <:arno z nninif of-:raj1'. k'er vbrlaio izkljtično blokišf. a to bi bilo zelo malo sveta. Kakor ~'r.o srbski noslar^l iz Bos^e za.ston-nivj vr-^a bosanske~a preblvnlstva. **Mo tndi nf»o blrlmš! zartonniki vsa Mrvst^ke. Ootovo je. da Srbi ne bo* ^o nikdar prepusti!! hrvatskih Srbor Hrvatom, Tefko Je torei covorltl o sporazumu, ako na dnurl strani n! ne kom-^acisernta. ne meritorne podlace. Hrvat! rovore rrno^o o spora^'imu. f°da bo^efo imeti načelna vpra?»anm 'fec!erac?i^. sei'??kp republike saim-stalne države) f.t Izven razerovora. Pazsrovjirfati bi se hoteli merda si-^o o načrt'i, kako nal se to izvede. To s? pravi, oni ?ahtevato vnnprej kanitubcil^. ra^crovariaJi bi se samo o načinu niene rešitve. Ne more torej biti govora o ara« putaciii in tuđi ne o separaciji. to^eph Bćđier: 20 Trlstan ln Izolda. Roman. Tođa Izraeđ teh treh pad© eden pja meču, dru^i pređrt 8 pušeico, a tretji utone; in kar 6e tiče gozdarja, ga pobije z batino v pfczdu Frank Perinis, plavolasec Tako hoče Bog, ki sovraži vsakršnjo predrznost, roaščevati Ijub*. ie ca njih sovražnikiht Na sestanku dotočenega dne a© i© •vrtilo pri Puetolovekem brodu Simo iy)lj© od visoko rftzpetih in bogato okrašenih efctorov baranov. Iz gozda I© prijezdil Tristen % Izoto in ker to je bal naskoka, je ino^i na tebi oklepno erajeo pod svojim! cunjami. N^n^dotna ?ta se bi U pojavila na robu gozda ter sta v daljavi, sredi niegt>vih plemičer, zagledala kralja Markeja. >Prijateljicac, j© đejal THstanu >tnmi'd so Vaš gospod in kralj, njegovi viteri \n vojSČnki; ie 6© nama pribll-žujejo, le še hip, in nič ve* s© ne bova nvirrla porovarlati. Pri Bogn, mogoc-nem In veličastnera, vas it>t1m: kadar prejmete od men© poročilo, storit©, kar vam na ročim U >Tristan, prijatelj «bj, ako bom viđcla prstan % zelenim ja spi som, m© n<* zadrži noben stoln, noben zid. rr>b©-t\a, fe trko mo?n« ključnvnica, da bi n'© etorila, k&r ieli moj priiaUlj!< >Izota* Bog vam plaJnj!« Njuna konja eta kornk«la drn? bb drugem; on pa j© rosmal svojega tesno k nj ej in se je oklenil s rok omi. »PrijntelJ«, je govorili Izota, >čui mojo pto^lednjo prošnjo: ti ostaviš r> deželo. toda pocaknj vsaj 6«* nekaj dni! Skrij se, dokler n© zve5, kako se kralj vede do mene. jezrJD Mi đob**otno! . . . Sama Sfcm. Kdo naj me brani proti iz-dnjalccm? Strah me je! Lo?«x Orri t© sprejme skrivaj ne stinovan.v; prinlazi se ponoCi do razpadl© kleti, tia po§lj*m Perini sa, da ti v°v** »li »i nihče nd prizađeva bolesti.« >Nihč© si tep* n« bo upal, kraljica. Tbda ostanem in se skrijem pri Orriju: kdocrkoll bi ti storil f il. nal %• m* boji kakor zlega sovražniki!< Obe Settci sta si bili eda) š© tako blizu, da sta 06 lahko pozdravili. Za streljoj s lokom pred svojci J© prij©»-dil v dim viteški kralj; i njim Dinat Liđanski. K*> sta plemiSa docpela đo Trista, na, je ta z«dr£al Izotinega konja, po-sdravil kralja ln dejalt >Kraljt ht tt vedem naea| Uoto, s1ato?asko. Pred možmi tvoj© dežcls rahtdvera od t©b©, da ml dovolli braniti *• pred tvoilm đ\t>rom. Nikdar nlsem hil obsojen. Povoll tore], da s© opravi-čim t dvobojem; sko padem, m© seigi x ognjem in žveplom; ako pa zmagam, ć^voli, da ostanem pri tebi: «ko pa tega nočea, odpotuiem v daljno deželo.« NihČ© ni sprejel Tristanovcga po-riva. TedGospodc, mu j© dejaL »obđrži Tri. atitn« pri sebi! Po njegovi saelugi boi uiival i© večje spoštovanje.« In polagoma j* omeeil Markej^vo cree. Takrat pa «o se pHblliali isda}ic« bd drug© strani in so rekli: »Kralj, posluša] avet, ki ti *a da. jrao po pravici in po postavi. Obreko* vali smo kraliioo; po krivici, priznava-mo; ampcik ako s© vrne Tristan £ njo ujo na t\X>\ dvor, bodo iznova govorili o tem. Naj s© Tristan od dalji sa nekaj časa; n«*ke*a dne — gotovo — pa ga lahko pokličei naxaj.< Marke j© storil t-ko: sporo^il je po s\t>jih baronih n<*čaku, naj takoj ostavi deželo. Tednj s© jo približal Tri«t.nn kraljici, da se poslovi od nje. Spo.trl^c dala st« e&. Kraljica s^ je sramovala rbrane družbe in je ^arefe^a. Mirkeia pa se je polotilo sofutje, obrnil se je prvič zopet k Tri^tnnn in je dejal: >Kam poides v s\r>jih ouniah? Vr.*-mi si iz moje zakladni?©, oe-«r žpliš, tla to, srebra in razne kožuhovine.c >Kraljc, je od*rovoril Tristan, >nltl beliča ne vzamem iz nje, niti nitk«. Kakor morem, tak odhijim, in z ve. selj^m bom služit bogatemu kralju Fricslandiie.c Okrenil j© svojega kt>nja in odjez-dil počasi doli proti morju. Izota mu Ja sledila z očmi; in kolfkor dolfro ga je mogla spoznati v dftljavi, takn dolgo ni obmila pogleda od njega. Ko m Je razli rila rest o lopetni irdru2itviv je teklo vse, veliko ln malo, raoški, ienske In ot;r>ci, Vs«, vee iz mosta ven, Izoti nasproti. ln dasi so žalo val i zaradi Tri sta novela izgon«, so ▼endar praznovali kr%lji5ino vrnitov. Med zronenjeni zvonor, skosl veselo ovenčan©, t svi Ina ti mi sastav«mi In preprogi»TTil okra^ene cwte bo jo sprem-ljIMi kralj, grof je in knezi. G rajska vrata so se odprla vwkomur; bogati in ubosri so sedli sa mizo; in da bi proslavili ta dru, j© dal kralj Marke sto-t^riri siižnfev svobodo, razun taga j© iziočil dvajseterim ml^jjip pl^mičeni m^Ć ln oklep ter jih oborožll i lastnd roko. Kjt> ne j© fcaMo mračiti, pn se J© pplazil Trist.m. k^kor ja obetil kmljiot, h gozdarju Orriiu, kl cr.a je ckri! v raa-padlo klet. >Jnj bi m čuvali izdajalcil Dvsnaj^o poglavje. RAZSODBA Z ŽAREfTM 2FLKZOU Dieu i a fait vprtuz* (Beroul) I>wioralln, Andret in Gondoin so kaj kmalu mislili, da ro na varnem: nedvomnJO, T»*istnn živi onkraj morj*, v tako odđnljenih dežfclah, da jih ni možno doseći. Na dan nokega lova, ko j© kmlj ra?H5nl 1«janje trop* psov la ustavil svojega konia r.a gordr.l planeti, so pridrveli vsl trije k njemu: >Kralj, pofflu?aj naA© ronenje. N«k-da| si brez sodbe zavrajcl kraljiro. In to ni bilo prav; dane« pa jo oproAčaA brez ft>dte; ali ni to tnpet napnčno? Nikoli s© ni opravičlla. in baroni tvoje dežel© vama oboma oCitijo to. Sv©» tujte joj raje, nnj rahtava za?* božjo sodbo. Akt) j© nedolžm, knj jfej mor© Liti potem na tem, priseči n«i kosti v»ek svetnikov, dn n! nikdnr cre^ila? Mi — «ko je nedol£na — dvlamlt! iare^ ta, lezo iz Offnja? Tako zahteva običaj, ln • tem lahkim dokarr>m sd za vadno ra«-prti itaro tumni&nie.c (Dalj© prih.) stran 2. »SLOVENSKI NAKOLT, dne 21. februarja 1*22. *lev. 42. Soečanosfl poDDdom zarobe nalcgfl kralja z romansko kraUlCao. Odhod kralja v Bukarešto. — Romanski narod pozdravlja našega ktaija* Velike ovacije v Temešvarm. — Beograd. 20. febr. (Izv.) Ni Vel. kralj Aleksander I. je včeraj ob 8*30 doooldne odpotoval v sprem-stvu ministrskega predsednika g. Nikola Pašića, zunanjesra ministra d?. Momčila Ninčića. prvesra svojega ad-futanta generala U a d ž i č a, dv'orne-?a maršala generala Jankovlča in z ostalo številno suito v Bukarešto. — Zoribott, 20. febr. (!zv.) Vče-faj ob 1.50 popolđne je prispel dvorski vlak Nj. Vel. kralja Aleksandra na našo obmejno postajo. Kolodvor ie bil okrašen z zclenjem in z držav-irimi zastavami. Krali ie izstopil. Narod je kralju priredil navdušeno ovacije, — Temišvar, 20. febr. Ozv.) Si-fočl ob 6. je privozil dvorski vlak Nj. ,VeL kralja Aleksandra na postajo. Tu so jra pričakovali odnostartci rornun-ske vlade. Kralja je pozdravil rrs munski minister saobraćaja Voso-iu in ravnatcl! romunskih državnih feleznic Todorescu. Temešvar-sko nrebivalstvo fe n^Šesra kralfa na-vdušeno pozdravilo in mu priredilo ovacije. — BukreŠta, 20. febr. Panes ob 11. dopoMne je Ni. Vef. kralj Alek-sander prisoel v Bukarešto na se-vernl jrfavni kolodvor. — Đukarešta. 20. febr. (Tzv.) Ro-imrnskl tisk priobčujs ohšime po-xdravne članke povodom oficijelne zaroke Nj. Vel. kralja Aleksandra t romunsko kraljlčno Marlola PROGRAM SVEČANOSTI. — ĐnkareSte, 20. febr. (Ivr.) Dft-set ob 11. dopbldn* prispe NJ. Vel. kralj Aleksandar t romunsko preatolioo. Mašto je po rs#h ulicfth okraieno in ▼ ea-atavah. Vihrajo romunake zaatar© in naie trobojnim. Za svečanosti J# izda. lan ob&ir*n program. Tako] po đohođa kralja bo ob 12. blagodar^nje oz. «ah-valnl~ ni ferkTi. Nato se vrši v kriljeram dvorcu Controcerii gala-obed. Za dane* ob 6. popoldne 3© doW*no v palači pr-storanje. Med raPO^Borani«. »a izmenj<*-. jo prstAni. Oficijelni zaroki prisottvu-je romunska rlada. Romunski minister runanjih «ad*r priredi rvoeer banket r ča*t ministrpkema pred^rdnikn *. Niko U PaSiću. Jutri v toivk opnlđrm ja velika to mek« parada. Po paradi bo sprejern diplomatirn^c?* dv*>ra t pt?. ?«k1u ^e izme-ni*jo sdrAvi^e. Zvt£^r b*> prir^l^n T^liV nveč&n koncert, n«. knterafra )4» porobljen vw» diplomatski kor in 400 odličnih off^b. To je dblocroo ?• torek. V stMo ja dolo^ena prireditar r kropn roTTMvnske kraljeva rodbina. Zrefer j|a Tolika mn}% predstava ▼ operi. V ?et?»» t^k ob 8.50 ininut rjatraj «apu«ti kr^lj AleksAr»f¥r Bnkare^tr>. — Bnkarrst«. 30. febr. (T«r.) Kra-!;n Aleksandra sta prideljena Ba aasa r.jepo^^Pga bivanja za posebne* službo reneral I^tibesr-u in pokornik Jona^cu. Kultura. 4BPERTOTR KAttOnVFrtA GLEDA-LI9CA V L,TrBLJAKI. Drama. TPoTV^ifeljek 20. februar ja: Srot It «or«k 21. februarja: Zaprto. Opera. Poneđeljek ?0. februaria- Zaprte. ToT: »Kraljica. \Tnite se! Saj je Ofeliia tudl ?e tu.« Kraljica za ni marala poslušati. Nato je po^la! tajnik pi^mo: *Va?e veleumetniSko Veličanstvo račl blajrolzvolite itd.« — Oer-truda pisma ni marala sprejeti. Končno i« poslal z. tajnik *a njo fijakarla % eled. mojstrom 7 rsem parlamentcrskim polno-močjem. Zama?i. Kraljica Je ostala neiz-pro'sna. Med tem Je bilo ft & in publilci se ?e Javilo, da »ffam'etac ne morejo Igrati, ker fe kraljica danska demfslJoRlrala. Pu-blfka, k! \t prfeazila po snegn, blatu, lu?ah mbrluzglvtem!takodaleč. Je zaprosila: »Z* Igrajte nam vsaj kai drujrta!« Toda tudl ♦0 Je bilo nemngoče tn gl?d3l!§2e se \% med .V565ploSno h'.iđo nevoljo Irpraznllo. CuT! so se vzk'ikl: >Nekaj Knilesa Je v državi danski!« NaibolJ žalostna pa je bila gledali-Ska blasajni^arka. Oh, Ofellia, čemn .^ rar-idražila Oertrudof M*sr««T!ijerm apers >PaHsina*. V Irlmski >Con?Unfi< nprizore Ma«rftoTii-^evo opero >Parisir»n>, ki j] je napip«l besedilo D' Annnnzib. V Milanu Je bila ta operfi odklon]ma; V Himu se nađtc ^a|o velikecA u^peha. Hkrp.tu «© slarl S0 lemi jubilej, odk&r i® Maaoa^ni *Io-Ml >Carallerioc. — Prosvetna knjiiTf* >Klun« ha-rodnih slovenskih akiidemiloor r Ca- . ljn<. — Izsel ja že drugi zvez^k klubo-re prosvetne knjižnice. ▼ katari ja r*>-natisnjeno predavanja 1». rud. er^tnik* B. B^blerja, ki pa jo imol na roljekem ljudBkem rs^učiliftču a naslovom: Pr»-jdor in rodne sile. Knjižioo, ki vsebujo sa kratko najvažnejše podatke in glav-n© pojme o Domenu in izrebi premoga in rodnih eil in katari ja pridejana na koncu zanimiva statistika o rodnih «i-lah posameznih držav a porabnim oz!->t)m na rodno sile Jugoslarlje, najto-plejd priporooaroo. Cena izvodu 1 dinar, s poStnino 10 rfu- veo, N«rofta bo pri: Klubu naprednih »lbvenskih aka- ' Jemikov r Celju, Nnrodni dom. — Roman > Tri stan in Izolđa« tuđi * trfošHni. V fabnurski Žter. >Srpska. ga književ. glasnika«, naiusrlednajSejata erbskej^a mesečnikn za književnost, re-do, nar. gospodarska in politična rprs-Sanja, čitamo kratko biografijo 2oz6fa Bedj^ia, na)mK]šo^a fclana Francosko AkpdeTniie, in oreno njecrovega romana to Tristann in Izoldi. Joseph Beđl«rt eden ndjboljgih živih poraavalc»v «ra-dnievežko književnosti — plSa srbeki kritik — je rzel naset da z Izobrazbo učenjaka in z dušo pesnika obnori »taro legendo o ugodni liubezni in smrti Tristana in Izolde. Njegova sretna rekonstrukcija starega keltskeg^ romana iz 12. veka ja imela tak uspah, d^, mu j#, tolj nego m njegov* mametuU znanstvena dela, nadamo od pri a ta Franc Akademija. Ta roman ra» dobili sdiij tuđi r iidanju uredni*tra >MislU. Ob čitanju >Tristaam in Itiol-de< bodo ljudje finear* okusa uiirali r tej edinstveni mesanicl >dnvna eUrina in vrdno nova 8va£in*t keltalra melan-holtj* in frfjioo**ka grinja, nioćnaga naturalirnui in fina paiho!ogija<; rs« sentimentalne dus> pa ob^itijo lieln© si«-t n&d poetično in tragično historilo re^mrtnih knrTTirftlsklh dveh ljubim-oer.c — Ker prinaša slučajno tadi >Slo-venski Narod< ta ilavni franco^ki roman, objavi jamo tb srbsko kritiko. Slu-c«j je rudi. da ja priredil a srbski nr©-vod tega romana proapa Deeanka Par-lovićeva, a tuđi na5 provod 3^ iz perosa, sloven^kra pospe. Roman je torej ljub zlaati ženskim »reem, a tuđi — kakor pravi Bćdier — rvetn, ki ljubij*> ali eo ljubili... — »Ljahljan§1ri Zrmic Je iz&ei. Pr-ra Stevilka norega 41. letnika. Na la-pein peptrju, r isti obllki. kakor prej-?nj» leta. To Je trebs dandsne« r*>rđar-jati. Cena «# je sereda epremenila, na- ro^nfna rn&M C0 dinarjer. In tu prijamo do točJcfc, ki je važna za na« rse in ne cnT*TrK> in ne moramo Dreko nje, kec se dotika naša narodna eaeti in nOral-na kulturna dolžnosti. R*cite kar hoćete enega se znvedarao rsi: >Ljubljanskl Zvon< ja tako zrastel b našo kulturo, da bi boVjc^noet na odpustila ge-ne>rari1i, ki bi ga zapu?ti!a» In tu nam poSillajo pritožbe od uprava, da ao rraiH prro ^tenrilko ljudja, ki pac n& l*to PO dinar-j£r lfthksr> utrpijo za reprenz%ntanSr#3 slor. rsrijo. Med temi so trgovci, advokati et<\ skratka rarno oni »loji, ki bi se znorMi nnj^lj zaredati, da đajo vs%j mal bbolu^ od p^ojih bogatih do-hodkov za — sioretieko kulroro. In k»s bi ne imeli ta nič — z* >L.jublJAn9ki Zvone morajo imeti. To ie dedS^ina preteklosti, ki jo mbranr> pomnoiono te ročiti potomcima. Saj no bili tuđi prefl slabi fa«i, a glede >Zron&< smo si bili redno na jasnem, tla ga moramo rmđr-tati. Rekli ^n*>, da jo poet«l dM naee kulture in da mareikje r kulturnera mw*~ tn, kjor eicer nimajo niSesmr o *ia« — dobite *TJuM$An««Vl Zvon«. On na« reže z modnim kultnrnlm sretom, reprezentira nas nekako pred tujino. Stirf-decet nf^gorih zrezkor nam kaž« naB razroj od razmaha eeđamdasetih lel Sa] radi rerja*nemr>, da dnevni po3li Itd. te komaj đopušcajo Se kaj časa za čitanje, da se r t*j materijelni dobi komaj uta* gnemo Se i»nim literaturo in po* ezijo, da preiirljamo neko staimacijo, ki ni r nji ni& >pr>s%bnegac — toda rsi ti izgovori nd v©1jaj:> — treba Je rzdr-fin ti in fe ne čitate, tsaj narobite. Ako bt >Zron< prestal, bt bil fo najbolj rl-den pečat naSa kulturna mizerije. Hra-la Pogu, da Je na Slorenskera la neka] ljudi. Ići ee teg« zareda. To sto srect! haroftniki >Zrona«. Od lata do l«ta zbira jo njegore It^rilke t creske in knjige — sa] cei >Zron< potnent đanes to lepo premoženja. ^nlibo^r, da ]e tah za-vednlh ljudi premalb In da je treba njih Stavilo za stalno drignitt — 9» n^oe-mo, <|a >Zronc omcMra. Tipltareki atro-Iki so taki, da se je moraU ncuMnlnja rriiati in mislimo, d« ni lepo. ea •• i«-^>tot na dragi njo ©bnto n'Afprel proti temu, kar mora nrsd rsetn tlreti — to ja >L1ubl1an*>ki Zron<. kot gl«*nik u*-te kulture. Novi urednik Je podM r pr-ri ^terilki nekak program: skui*l bo boditi «rednjo pot, kl Ja >Zvtmn< naj-boH i^rimerna: polag dobre beletrtje, poljudno rnanstro, eseje in ktilifertiE porobila, Ti»H> bo sktiSal obraniti trar dieli^ preteklostt — \n bo podal !etnlk — kl naj bo izraz na«e redanje dobe. Teki so bili tuđi nretekl! letniki. V eni Stevilki ni mbgoSe podati rs%ga — Itfv maj pro£rr»m — ko pa imamo pred se-bo1 cei letnik. pn reođer riđi«*, ds> Je ▼ lifem marsikttj, Sesar ne bi Imeli, ko bi >Zrona< ne bilo . .. Mislima torej, da ni treba v*& dokasbrati, da imamo do > Ljubi i. Zvonar rsi posebno dol. žnost, ki Jt> moramo ispofniti, da je to nakak nas kategoričan imperativ in upamo, da r naši strši potrebno bog a tajci inteligenci £% ni tako samrlo ćustvo do na§e kulture, da bi ne resili tega, kar morajOD resiti. Nafta elorenska knjiga — k«kor sploh ree književni trg — prežirija ttiko krizo; etir-ka ja z re-vijami. Vino jrrt> d»bro, vkliub t^mu, da se ja podražilo — knjiga na gre, kar se«.je pr>dražila. Zn^k dobe! NaJša »!o, venska knjiga ni ma meceno v. Njeni mo-oeni so nj'ftni odjemalci. Vsnj ti naj ji ofitanejo zre*ti! >Zvtin< eroni v osprM-ju na^eg^ literarne«1« del& t-saJc% na. rodna slovenska hiša bi morala smatrati za svt>jo ^.aat, d* ima trt revijo v svoji hisi. Mislimo, da bo vsak gost preaoial nas dom n la po bog«ti lem opravi — amnaJc tndi po revijah in kii|i-gah, ki jih bo ridel jr» naiih mizflh in kn]ižnir«h. Med t© spnda pred vsrn >I,jub. Zvone. Rrff stKi^lrtvftnJA in pr>&-pore javnoeti na^a «aložni^fva in pi^a-Wji ne bodo mogli rriiti §\*>jega kul-turn^irn dfla, ZajMOnfov roman iofial Onn©mirto, re najrraifo. Na Franooakwr» je v r*AT\i\ dobi tVžival i'reden uspeh rorr.am >Bataali<, ki ga je napisal R«ie Mnrnn Podnaslov prnvi. 1!« je» to >T>rnvi f«Tor-«ki rOTiw»n.< Zamorsti poglavar Batu-al prirelji veliko svečanost z ifiT^jni in plesi. Srodi veselja, ko mož[d in zen«ke pležejo — fanska nnge, z ra*rm«>*rtimi ksmi, n«n>a^anirri 7. ririnovim *>ij*»m. r nosnirami in u*tn>^»mi, ohr^-S^nimi r raBnobarvnimi at^kli, e obro'ki na rn-kah in nogah, — moiki. najnar.ani t omstjo, s praporčki in zronfki pr> r*em teleći — v nrrem bi mi rm vrf e BshvtN I! nožem na •Tvoj* i&no. Kezreata mu j«t s nekim mladim rainorrem. T"nK»» ffn>-gatece, v svoji kolibi lunira. 2 odprtira trupom, ki ga pokriva roj h.uh, e< ne-z^ esta žena brez arf.niu vpriro urnira. K.čega moia udaja ljubim« u. Đatnala L»'ce planiti vzlic ptr^Žnim mukani na i'ju, a ljubimca utećetd r tume... To }e kratka vseblna t^ga tKiHK'.rvanega 7 i morskoga romana, brutalno naturali-Mič-nega in epckulat«- no la«r-ivnega. A 1 ritika hvali opi^e nij-are tf*r precizno in rerno psiho-ogijo teh elementarnih in rudimentarni li div^>kih dii*.. In k^r inr. ne dvofliimo, da lt» m?rnn knwln jTeveđen, saj rahtevajo Iju Ij' dandanas le rmN> peiir.nfin* lit**rj*rii^ hr*n^' — Zlba-k^mrtet i« na«topi! v Celju s prav sijajnim u^pehom; nj;h um©tnfsko Ir-*raj?inie je čarobno up'.ivalo na rb »Nocturno*. Dvofnk »M:j-more'ka« in »Valfckc ?o f.rV, navdu?*rjc pr,s'u?a!cev. ti «r» se Čutili KaVor v pov?m svetu fantarfje. Dodatek Cajkovskcta »An-d?intf ran*ab!!c Či-•t'i don^a t-stn;na primvi^Iin^ta ^ejt i Inboko v d'i tfr lo naslafat! z ho/JfT?! darovi umetnosti. Ve'iV narod-ki se pnra^al <; takim kvartetom ter ja po^tsvfl na svrtovno pnzori^Čr. da wct czni nje-gnvo veličino, storimo to dofžnost nasprnti umetrnstl tuđi im Slovencu v koiikor v.m je možno. S. B, ^allfl£fi£ sesfl. <■> O ruđelttvt drlmre lit obfastf pl5e »Nedeljni Glasnik«, ela^ilo demr>-kratkih disidentor: »Jflt^jub najvefii marljivosti novesra r>odoar>r>ra v ^ako-nodainetri odboru ie u^oda nacrta o razdelitvi države na oblasti neirvest-na. Ako se rudi poročilo. pododbora raključi « cnodu5n!mi pozitivnim! predlcfci. vendar čakajo nacrt za raz-dclitev kraljevine na oblasti nove \z-kuSnje ▼ rakonodajnem odboru. In Vre? teče tuđi vsa razprava o tem rrraSa-nju VTTKJrcdno z drturlmi disku si tami, ki so postale zadnie dni vrlo fivrahno med centralo in pckraHrmmh z^astl Da med Beogradom in Zasrrebom, je J^^no. da usoda razdeiltve državo rn oblasti ni cdvisnt od samejra zakonodaine^a odbora in da bi ćelo njesrov t^zf^^ii sklep ne značil pozitivne zaključitve tera vprtJanja. Ta skeptidzem ne po-vrročaio samo splošni dvomi v vred-nost in nstvarljivost. teza projekta, marveč tndi staliSče obeh pnrlamerir" tarnih vladaiočlh skupln, od katerih jo odvisen ta zakonski nacrt. Z demokratske strani se t nervozno jrrozniča-vo*tjo deluje na to. da se raznrava o tem zakonskem naSrtu za vsako ceno konČa v zakonodajnem odboru in da se sprejme r roku. ki sra določa ustava. Na tej strani §e nenrestano pre-vladuje rlas onih, ki polajrajo tako dancs, kakor junija meseca 1921„ naj-večjo važnost na \zrrUsno ^lne na papir]«. Na radikalni strani Se ne obstr>ia novo izfrafeno mi5I!enie o razdei'tvi države na oblasti, vendar pa je vedno bolj enodu^no prepričanfe. da današnji vladni twojekt na reševa problema. Zato 9o radikalci za sedai samo 'izrazili bojazen pred »prenazUeno rciitvl-Jo«, ki bi lahko onemojročila sporarum z nezado^'-oUnimi hrvatskim! skuplna-mi. Jasno fe, da računalo le-ti s kom-pronlsom r tem rpraian]?« kot z neob-hodnfm (tojsrvom hi da bi temu kompromisu t danem trenutka žrtvovali Tsa drute konbinacile . . .« Kazalo bi torej, da bi se slovenski demokratski poslanoj ne angažirali preveč na eno stran. = 9h*đ SKS r Sl^r. Bistrici. Vc©-r«4 je bil dobro obiskan ehod SKS v Slovenski Bistrici. Ne, »hodu *> goro-Hli minister Pueelj in poglunei DrofStra2e< Gr>lob«. in tajnika SLS Grila, skulali sht>d mzbiti. MinUter Pucelj pa Jih i© 1 •#no«xičnim n&etoponi prisilil k molku in s« i*> nato •hod r najtoptan redu rr&H in kon^&l. EI#rikald so izgubili na thodu gok>v^ poloriet> trojih priatxstrT in eden is-međ njihbrih kmetskih roditeljer je glasno poziral k skupnmra nastopu meh kmelbr. Nastop klerikaleer r Slo-rBnaki Bistrici a* Je kon*al ■ rolikb blamažo in s otttnim fivkoni. ■o MonlorU? Na zadnji aefl rađf-kaltneta klub* je predloži! t>ravosodni minister dr. Laza Marković zakonski nacrt o — moratoriju. Vsebtna tesra na-Crta je nakratko ta-le: Vsaka proto-koli rana tvrdka, ki je dokazala, da je plaćala davek In ki se hoče poslužiti koristi tew zakona, ima pravico, da v roku 15 dni po objavljenju tc*a zakona predloži tnrovski zbornici proSnJo. ka-terl Je treba priložiti tole: izkaz o »tanju trrovine in o plačllrh v inozemstvu ter dokazila o tem. da se je dol-ina svota v resnld porabi'a za kupljeno bla^o. Tncovska zbornica imenuje komisijo petih Članov. ki ima nalo«rfx da prerleda predloženo proSnjo in dokumente. Ako ta komisija prošnjo odobri sa lo izroa trtovinskemu sodi- J?tj, ki jo znova nrouK. Prosilec Ie dolžan položiti doižno svoto v štirih obroklh in stcer 6O9/» od dnevne^a ktirza upravi fondov v Beo^rndu. Država ne prevzame nr>ben!h obveznosti. — Rasprava o tem predmetu je bila prav kratka. Nekatcri zovomiki *o smatrali, da rak^nski raCrt o mora+o-riju ni or^rtun. ker koristi wmo neka-terim velikim irvoznicam. Prevladalo oa je mnern'e. da ta zakonski nacrt ne bo imel v inozemstvu robenih neprijet-nih posled!^ za ra§o država zato je večtna dovrlila, di se zakonski nacrt predloži narodni skupščini. «= Srbska diplomacija. Srb! nima-Jo nobenih diplomatov, ker sa nišo nikdar pecali z diplomacijo. Vse njihovo dlp^omntfčre posle so v prctokl^sti za nje vr?lli Rusi. — Tako +rditev sem — ni še dalgro — čital v nekem re?nem slovenskom listu. Omeniam to trditcv Jcot klasično prlmcro. nn kako bhk^-rrrtSljcn nafin se mečejo trditve v m*i javnosti. Vzcrnirno leto 1774. (rr"r r KuČnlc KaJnardžO kot začetek dirTo-matičneffa de!a nove Srbije. Do !. 1791. j (mir v Svi stavu) so Srbi razvijali zelo i živahno diplomatično de!«vnost. a ro-i popolnoma samostoino in izklnično z avstrijsko orijentacijo. Od 1. 1791. dc 1803. (naprave ra vel'ko vs*ajo) iskali so srbski diplomati stike 1 Ru^ijo in % Avstrjio, a delali popolnoma samostof-no. Od leta 180.?. do \$\\ (čas veMke vstaje pod Crnfm Jurijcm) se je zr\n\-j mala s^cer Rusija r rotcvih nrrsledkih I za us^do Srbov H je t'idi poflala v Srbilo svoffga dinlomatičnejra ajrenta. Toda niska politika ne sanv> da ni d^-hla v sporazumu 8 Crnim Jurijem. ne-ro ceio rvopol^om!« nasnro^o ni Črr.I Juri Je bil primoran, da jo ruskcsra agenta 'n one srbske vo?vodc, ki so dr-faM z Rust. rocmai ir dežele. L. 1R1.T. do 191.^. (priprave ta dmsro vstnjo) so tekalf srbski ri'nl^mitl pomo?i T>r1 vseh evronfkih velikih silah. a so bUi \^e-povsod odbiti, pri Rusih ravnotako k^t drusrJe. Miloš Obrenović (1815.—l&^.T je dvijrnij vstajo proti volji Rusije, po-zneje je živrl včasih v debrih. a še večkrat v slabih rarmernh z Pusi. ki ra nikdar nlso smatrali za svojega zanes-!jives:a prlst^^a. Za kr^'ke vlade n!e~ irovfh sfnov Milana in Mihajla (183S. do 1842/* tudl ni ruska diplomacija vodila srbske. Rt's! so delali proti njima ter so vrjrli tuđi JWhr»Jla. O Aleksandru Karadfordjeviću (1^42.-1^5^.) pisal je isti Kori omcnjer.i l'«t prilikom smrti kra'ja Petra, da je njesrov oCe Atik.^^n-de»* bil presman \z de?o!e vsled niskih intrisr, ker je držal z Avstrljo. Ta trdi-tev Je sicer zelo ne*njn^. kaiti Aleksandru ni vrsrel odpor Pusffe in tvdi ni bil Cls^o avstrijsko orijentiran. Mrd ta-k»-atr;!mi scrbsk'm! dr?a\miki so vladate različne orijentacije v zmianll politlki: avstrijska, franeoska. turska in ruskn, a ravno ruska je N7a zeb «tnba. Za njim je prl^el tot>č\ stari fA:M In vtotem zopet Mihajlo, ki rotovo ništa Wla rusofila. Za Milana Obrenovića je ruska orijentacija prevladala s»rrv> v r»o-četkih turSke vojne, a že v teku v^Jne. a še boli s sveto^t^fansklm in z bero-llnsk'm m;rom so ?!a pota ruske in srbske dlnlrmiacije porto'noma narazen. One. ir>ko resre Tisnehe, katere fe dosegla Srbf'a v BeroMnu. Je dosegla s-»-r*io s rr>m°č?o Avstriie. Za r>o^lednjth dveh Obrenovfćev mrka dirlnmaciia gotovo ni *"■!*•!a odl^č'lperra \^lTva v Peo^rarin. Sele z nastonom pnkninc^a kralfa Petra ie začela del-»t! srb»Va In ruska d'plomacn'a vzt>ore^no. a to samo Iz ttvarnih raztosrov, ker so to za-htevalo lzpremenjen« razmere. Stara ruska koncepcija za »bližnji Iztok« ie bila od carice Katarine II. sledeča: Rj-siia dobi Carigrad in DarJancle. Osnuje se bolgar^ka. oziroma tndi zr^ka država, ki bi *,inli pod ri-kim v^livom. Arstriia dobi kot protikoncesiio vpl'v nad sri>skimi dezelami. — Rusija je bila torti vedrio protivna, da s^ osnui« velika srbska država in v: proti mi protežirala Ikl^are. Srbi.'o je hoteU imeti Nnmo /.:\ predmet, s knterim bi fila delala * iicc'iie Av^triii. Samo kadar se je lo v boj pr: ti Turk m, je i-nela Pusija skupen interes s Srbi. ter • ih je rri tem izraMJcvrb. To se je iz-rremenilo ?c!e v zadnjih Časih. ko j^ Ncmčija r-ričcla gojiti fantastični na» ert. da v žvczl 7 Avrtri1" ^ 7, d 'bi pr> Cari^rnda priđe v Mezopotamtio. S tem 1e seve.la v iivo z.-»dc?:i Rusijo in Anrlvio. f>b-entm »e le/fr.la na prti v Onsrpd Srbija, katero je bilo treba strev*. Samo t% jmperijal ^tični nemSka tr?na je združila nisko in srbsko politiko. Pm^nće ^o »rb^ki d:fi'Tinti vedno nasfrp-li sn-rnostnjno^ kot nrcsta-it^lii maihnect in slabejra naroda, scvtda isk tli rnnre kjer si mojrll. a ra\rrt.o pri niski uipl^-mncT;i so vsled one z?ndo\insVc niske koncepcije nnjvcčTkrM zidcvali na o\nre. To fe zff">dovfn5ka resnica. ka-teri ni mncr>če oprr-:kitl. = Alh*ii:5ita vladi prosi ,T;ir?n5la-vllo za priznanje. Iz Be^crrr-.dn P^r -ffa-jo, da ie albanski rumnji nv'n'^er v imenu albanske vlade prosil nav» vlado za priznanje scdin?c vlade v Tirani. I^roćasno prosi, nai ra^ v'nda prizna Albani'o kot suvereno drf->vo fn naj pošl'e ^vojcjra za*topnika v Tirano. =- Dfih^^tnlJki »Narod« orenehai Izfj?»!at!. Dtibrrnmi^kl »Narod« na^nnnia v rvoji zadnji stc\i'k1. da prcneha iz-hajati v interesu zdravesra razvoia narodne radik?''ie stranke, ki ji želi naj-bolj^eca usr'-h^. = Švedska zbornica rn Rušilo. §''ed*ki par'amert ie dovolil pomožni akciji za j:lad"inčo Rusi o kredit v zne-sku enera rnflijona švedskih kron. = Nemčlfa plaćala čcrrti rbnok na ra^TiTi reparacIJ. Ncm?ka vlada fe oh-vestila odbor za obnovo, da fe te dnf plaČrla pri oznr^čcn:h bnnkah Čr+rti obrok ▼ mesku .^l milijonov mnrk. Pla-čl!o se ie izvrSiio t InozcmskJh de-vizah. =• Or Nikn|»j In B-hfja. V prorarrfv^n MihfM Mad2-rov. Toki^m ptc, jih i^ft^ređb j© naredio! tndi t<>l^ po, d-ol)TiM*=s^ea rtororabr« !. 1011. •em im^l priliko *© ra?i?t>r?vrj^ti s car-]«»7n Nikfdaitnn. Rnr^ovor Ja imol politično eh?ležii t* i^kr^t rrkr?: >r?r»T^>ri se, da hn^e F.olsr^rii« napn-pti 5rbifr>. Todfl poveit« bolfmr^krrmi k'^-Iju in nj^proTi rladi. d^ j© Srbija rn?* raveznlea in da. je narvul na n]o nar*a/1 na T?« rt]eno rdveznil^.«' T<* rarjov« V^nM© je poslanik upor^H VM^^rrlci vlnli. ren^r pfi ni iz 5>ofij<* (tebi! ro-benih Jn*tmkMji. ft* bi orrerila f.a v?« T°tr^V»rm korale* ra adBtopitox deta r»r*>n]lja Gia-be Italiji ▼ Jimi««lu lonrlon^ko rrj»ror»^«?iio tr n!u?ftjuf ^k^> pe RriploSka in tranrnakn. Vf*'*t>t*t v Af-riki vvled rcjn© ptoTo'»». Italija unfu da ji bo Gjrjba irr»^ona mespea timih. ~ Međnarodni kon^rres pravaik?aio itnlipn*ki listi, i^ prifoli TrlpolitanM nanadnt* itnlijin-piw ]*>o?ndko. Rimska vlađs je po«laU t Tripoli noro četa c= o zm&nB PofltM ItaJfJe ia priobčil »Piccolo« ranimiv članek: SiHiba člankarja Pavla Orana je na-ravnost porazna. Povod mu te dala demisija italijanskesra veleposlanika v Parizu ^rofa Lonsrarćja, Poslanik se je umaknil, ko je uvidel. da s:a pn-litika njegove lastne države ramiSča na vsch koncih In krnjih. Brez vsake-,ra projrrama Js ta italllanska runa-nia politika. v f.vr>i>m ra7mcriu do Rusije zavaja Italijo v brezdomovin-stvo. re^ka politika se .fe likvidirala s strci! \t toc>r>v, albanska z «mikoni. maloazijska pa z odlaganjem. V Franciji ja italijanska politika taka, da Je ne more r>rena£ati nikak vesten Italijan. V Tunisu živi okoli 10T».00r> Italijanov. ali franeoska vlada ie mo^la vse prcbivalstvo v Tunisu proglasiti za. frarco^ke prx1anike. Kje so tiT pravice Italiiatiov. ki ži\e v Tunisu? Kje ie bila ital*'anska vlada? Tako je 100.000 Italijanov v Tunisu irročenib razraroflovanju. »FriT-nost« dostavlja h Orancvemu čWnku to!e: Prav ima 17. Orano, ć.a obsoja vsako krivico, ki so prođi Italijanom kjerko!i si bodi. Z isto pravico so se smemo mi iiplrati vsaki krivici, kl se nam zodi. To Ie naš> neoporc-rn pravo, to je nnša nendkloniiva dol-žnost, to ie naš »irrrdcrit'zcnv! = Stinnes r»OT«oDre<«1ner K. X.< r^roftajo \z Pfri'a, dl j© p^rtus?l- ftk*» vlrdn piipra\lifr1. «\^iTn5 z«plenter<» na T»crtnar?l^ki ^"»li, |i>^ lr»r/rol> RJin- n^^or^pa konrf*rna, k-t^ri zacotovi PortupfllsVi v?€> prrdrocti pri tr?npnor- tu dr> nrmikih rn^taniS?. "L«*
  • bi plu- 1^ ]*>(\ porturnUko rr^ttvo V zv*»r1 m trm »e prir>r«Tlja dekret. « k«t*rim lio- j i'e portusrnlsk« v'^dn vs© priM.^n;-k© [ pristojMnA th tuju lndjr znatno zvi^atl. Anglija proteatird proti temo dekretu. 42. fttev. .oLovcroK* NA*O-»UW, an« 21. februarj« i»*2 stni »i & Dneone oesfl. V LiubllanL 20. «— PomoS našim vlsokoSolcem ▼ tiijlnh Vsted javnega pisma g. prat dr. Murka in vslcđ obupnih poročil iz Prate in Brna o bedi in pomanjkanja naših visokošolcev se ie sestavil v Ptiilu odbor za nabijanje pođpor (predsednik g. đr. Pr. Jurtela). Ta krajevni odbor hoče v prvi vrsti pomazah diiakom ii domaćega okraia. Priporoča se šesta-vitev lakih odborov po vseh okrajih. Dcnarni zavodi in pridobitna podletia na i se pri let ni bilanci s pomnih naših dijakov; istotako občine. okrali in za-sebniki, kolikor kdo more. Visakošold. ki so na počltnicah, nai se stavilo tem odborom na razpolago. Pozivamo pa tildi vlado in naše zastopstvo v Pragi na nujnn in energično pnmoč. zlasti glede valutnega razmerja pri izmenia-vt denarnih pošiljatev za džiake.. SU-&mo, da se nehaj našcza dijaštva Iz ČeškoslovaŠke seli na Polhko. To pa ie mog oče le nehat erim. Tišti, ki so pred iz piti. sedal ne moreh menfati sole, da ne izgnbijo časa. Dolžnost javnosti in vlade ie, da lim hitro pomore. Rfs dat, aiii dto dat! Ginu ravnatelj Fran Valda. — Katoličkom ua odtnjanje Hr-vatov od Jugoslavije. Madžarski vo-jaški škof pater Zadravec, očlvidno pomadžarjeni Slovenec, je imel v Budimpešti propoved nastopne vse-bine: »Ponosni in lepf kraljevi plašč Madžarske je pretrpan. Danes pozivam MadžarstVo, da pre*uxli o od-vzetem Jiižnem kosu Madžarske. To ie oni del madžarske zemlle, katere ođtrcranje pomen! največjo škodo madžarske krone. ker so bile na tej zemlji ločene od nas duševne vred-nosti in tradicije. Dokler bo eksists ral madžarski narod, toliko časa bo traial tuđi madžarski Imperij, kajri ljudstvo. ki prepeva po ultcati himno nove države, daj-nJe v svoj! katedrali Mater! božji. Ljudstvo je v večil meri madžarsko kakor pa budfmpeštansko, ker Je ka-toliško. Fanatično venitem, da se bliža ura zooetno zđrufMre Hrvatske z Madžarska Ta zopetna frtkllnčfter se Izvede notom oretežno katolttke-sa verolzpovedanla hrvatskega naroda. Ako se hrvatski narod drži vere svojih nređnlkov. se odvrne od .ffienclavHe In prfcfe zooet k nam. Madžarska mora biti n&forel katolika In ne kršćanska. Naša zunanja politika mora katolidzem postaviti v ospredje in nrizrmtl apostolsko kra-Uestvo. Kak drtij? kralj ne more vzno-staviti integritete.« Ko je prišel Zadravčev govor v Javnost, se Je kmalu raznesla vest po Budimpešti, da ie Izbruhnila po Hrvatskem revcv lucija. Izvajanja patra Zadravca ne potrebufeio nikake^a komentaria. — SedeBide«etletni«u Z Ljabn^a t Savinjski dolini nam pf§*;U>: Te dni te pra znovni tukajSnJf niuiTičiteli pt>sp. Pefcr Wndler svojo sedemdesetletni-oo. Vfcrojll je na, Litibnem *kbraj v»o sevianjo generacijo. Bil je vedno zaveden nTirodnifti, ki je v tem duhn vfcgajal TS© mladinto, jwnđ Tseoi pa, svojo rod. bino. Se na mnoga leta! — Proti le*ilo r»koli ?.000 ljudi. MestomA t* bil shbd relo Živahan in so se čuli proti izvftjaniam nek«,t«rih covomikov t*mpeTamentni, relo karnkteristlftni m*»dklici. Glavni referent o obširal re-sohicijl je bil Zvonimir B«mot Razvi-inl je svojo teorijo o drasrinji. naglffSa-ioć, da je draglnja rArm<*rje med d'*lom in jelom. Navaj«! je razne okolnnketl, ki T^vzpooaio draginjo in Je t>Frt«l ffvojo teorijo o pšenični valuti. Govorilo je za njim Se veS jrovornikbv, ki po podajali ▼ im^nn .vno ^vezo Je Fran Bel-tram na dolffo in širbko TfirvilaT svojt> tf'orijo o oddAJi T>retnr>5enja, MM njo-jrovim povtorom je prišlo do vilmrnih medklicev. V imenu koalir%nib felezni-rnrfev Je gt>vt>rU Bl^f Koroeec o polo-iafu fel©KnifarJw. Pri £ovt>ru **mtop-nikn etroVovne koraiHJe m>c. d«n. Fra-naSvetkaso komunist! delall T©l!ke in živAnn© msdkHe«. Possbflft flvahno t* bilo nn |?nl#TiH. K«rfiktPrlfitlč1^p delat n# pa bl^betat!< Rndolf Juvan je ffovoril ra Ji a rodno socijalno rrr^mo. Sav*jc gn*afiđ po«^ravil z dalj-i\vn don'pom, nafflaiajo? enh^no prt>l«e-t^r^ko fronto. V imenu Udružen}«. %fo-dfiliških iflrrAlcev Je govorila ga. Po-lr.nira .Tuvnrihva, kl Je rckiikniljft: kromnir in naj «• odreko pomarančam!« Komunist M«-knr se je rovspel v svojem eelo strast-flfm rovom A> stavka, d* tifti v*rok rTr*»^^1e v z*konu t> »iaSMti države. F^1o»no »»bod ni do^esrel po^ebnega rff^in. SnreWa je bila ro dve nri tra-i"ir»^Tn TV»rov«n1u *>Mirna revolucija, y\ ^.^t^vn gotove odredbe proti dt*- Pinji. — M!-tlWViicria. Prcri kntVem oh-iflv1'«»Tio r^ro^no naznanlio Jo«a Srko- vr*"i*__ Wcber Iz Bleda fe bila zlobna mM*f;V*cHa In snio dotično osebo do-«tM? w fc nosala to naznanflo, Po-zlvl^mn to oscbo, • dilč* * ^ " v februar/a 1922. — Ponavljali** Me ba ^«seli imajo pouk od pričetka šolskega leu do \ a-(tk^noći. Po odredbi višie šolske obla-eti ee bodo izdaj« I a ollslej u^encem (kum) izprićevala U enkrat y letu In eieer ob koncu ućne dob*. *— MJstlftkacUa o prekmarskl **t*H. \z Maribora nam porČoajo: Dr. Wa!ly In dr. Cslfrak, pt tuđi ta tema tretirani notar Oy5rgy %o le iznureni iz prelskovalncga zapora. 2* prve poizvedbe so dognale, da so bile naSe oblasti na ne posebno laskav način — mistificirane. Nek organ pri našem konzulata v Budimpešti si je hotel zaslužiti pole g naklonjenosti morda tu dl $e kaj druceea. Po njegovem poročilu na) bi bili osumljenl se obrnill na nekega visokeza dostojanstvenika v Budimpešti % povabi-lom, nt) prlde k razgovoru na obmejno postajo Hodo-S, kjer se natančneje dogovore o prlpolltvi PrekmurJa k Madžarski, kakor da Je bilo o tem že govora pri o«ebnem se-stanku. Nal konzulat v RudimpeStl Je v tem smislu obvestll naše oblasti v Murski Sr>-botl. Ko pa Je vlada od konzulata zahteva-ta natančnejsfh poročll, oriroma konkretnih dejstev, se Je pokazalo, da tak'h dokazov ni In da Je ćela ovadha — mistifikacija. Iz-kuao se je tudf, da osumijenci v omenl?-nftn času sploh nlso potnvali v Budimpe-ito. Rađt te afere so tuđi v Murski Srbiti aretiral! već oseb, katere pa so morali tuđi kmala Izmistiti. Na ta način )• nal konzulat Iz madžaronov, o katerih sicer vemo, da nišo prijatelj! na5e države, napravit »narodne mučenikec in provzročfl mnofo ne-potrebnesra dela. — Regruti - montafil. Ker te že-lezniški promet v Bosni zopet vpcv stavljen, se morajo vsi reg:ruti-mor-narii prijaviti radi odprave na odsluženje kadrovskejja roka dne 23. februarja 1922 ob 8. uri predpoldne v komandi Ljubljanskog Vojnog Okruga, Belgijska vojašnica. Imenovani bodo še isti dan odpravljeni v Tifat-Boka Kotorska ter se s tem opozar-jaio, da se točno ob oznaćenrm času prijavijo opremljeni z vsem. kar bode eden ali drujri vzel s seboj. — Odredba irI^*V naprnv^ »o4^kih vtl)n *«Ve šblo potrenn© vrt©. Zato JQ stopiti v stik • krajnimi ftolskimi er\->ti. d^ ro-skrb« i« napravo vrto-r t. odstopitvijo primarnih Eemljišć Solara, kjer b© bo mladina poučevala o sedjereji in km©-tijstvtu ki sta važni pano^i narodnepra gospodarstva clasti v sedanji dobi. Uči-teljstv* milog'a pa je. da se posveti nm-ditvl in pouku na teh vrtih in veeplja mladini veselja do kmdtlj?tva. — 2e9emiiki promet LJntower-Šp4-Ijs-. Po dolerih poarajanjih med n«S?mi in arstiijskimi železniškimi in diplotnat-»kimi zastopniki, ki so se vršila v že-Ie7niškem ministrstvn v Beograda, je pri51» konSno do sporazuma, da se ti-postavi fcelezni-ki promet n« progi LJu-tomer-Rad|?ona-5pilie. Dt>slej kakor j|« tmano J© prišlo svoječasno med 5t-»jer-•ko pclcrajin^ko vlado in kašo rlndo rad! te tdlennice rfe spora, ki je imel ta posledieo, da j© bil na tej proc:i n?tav-ljeii sploh ves pronret. Podrobnosti spo-razuma i© nisn znane, goto\t> pA je, da za vožnjo na toj progi ne hr> več treba potnih licfov. — ClnkarA* iola v Celhi. Beo-jrradski listi poročafo: Ministcr za Sume in rude je končal pojrajanta r nekim privatnim podietjem v tem smislu, da se bo cinkar?;ka Sola v CcMu nadalje vodila v privatni režiji. KakSno je to privatno podjetje? — Za me»^ktor mini-strsrva financ Pokojnik te do prevrata služboval v Ljubljani. Ko se je vršila mirovna konferenca v Parizu, je bil prideljen kot lzvedenec na§l delegaciji v Parizu. Po končani konferend Je službova! v ministrstvu financ v Beo-rradu. Lani je stopll v stalni pokoj in bival na svoiem posestvu v Radom-ljah. Pokoinik je bil v Ljubljani znana oseba. Bil je navduSen pevec ki je desetlctfa požrtvovalno dcl^va4 v nev-skem zboru »Glashene Matice«. Poll-tičncjra življenja se ni udeleževal. bil pa Je vedno odločen somlsijenflr napredne stranke. Čast njegovanu sno- — Za »otro« do««« Na sestanku slovenskih ženskih društev dne 2. februarja t L je bilo sklenjeno, da vodi vsa dela za ustanovitev »Otroškeaa doma« v Ljubljani »Narodni ženski Savez«, slavenski del. Vsako društvo pa dclesrlra v ta odbor do 2 zastupnici, ki naj ju zffiasi do 15. februaria. Opo-»arjamo vse slovenske ženske organizacije na ta sklep ter prosimo, da ne-miidoma rgtasijo svoie zastupnice tajnici Saveza, £- Minki G ,vekarievi, Ljubljana, Rimska cesta št. 20. —Tarvine. Prancu Rehf»Icu. hhnen Pri tvrdki »Jadran« je bila ukradena Večja množina perila in obleke Tarvi-ne je .^umljiv neki 451etm nmki. ki se je potikal okoli njejfoveea stanovanja. — Konji so «• splajili naredniku Alojziju Lipoju v Franci.^!:an>ki u'ici in nodrli trgovca Vladim;ria Kundiča, ti si je pri padcu prikvaril Ivo rrko. — Velik vlo«t. V noči < d 18. do 19. t. m. je hilo vlomlieno v ortopedično delavnico Stani*lava Ponikvarja. Vlo-milci so odnesli ^volten dinamo, vre-c!en 20.000 K. — Od doma ]• popet pobe^nila Uletna Kristina Bučar, ^tanujoca na Dunajski ce#ti št. 29. — Izsrnan je t% neđoločeri č:is ig Ljubljane P-artoIinl Rudo!! ki ie bil že večkrat radi tatvine in Dijanćcvaiija kamova n. Sokolztis^, — Thnštro Mi r^rrtdho doma So-Irolm I. V Aobotni notici «e \e vriniia pont>tA v objavi t>r»i*n*ga y!x>rn. Občni cbor ne Trsi t n^deljo dne yt. t. m. ob pol 9. uri riopoldn* in nf» kfikr.r »» rx>-motom« plv«i dne ?9. t. m — Sokol?ko dnijtro f !tUa-^:nertfio priredi v sot>o?o, dr\9 25. svečana 1021 veliko ma*karado v pro^tor^h ^okol.skcga đomt ▼ f-itiji. %ačet«k ob 2H. Prelite nts vs?, ki falite domač«, neorKljen« zabav«. Zdrtvo! Predaoanfe fl. Hndre-U L?chfenbcrfler!a. V^eraj 19. t. m. a« je vršilo rn% vs»-ufiliš^u ▼ reliki dvorani, ki je 1»ila po-polnomn zavedeni. javno predavanje fra.net>sk9ga pisntelj^ o fr&nroski clra-žini in ženi. Pred pfd^davaniern je *. Oton Z u p a n ^'i 6 pred^t*.vil povonn-ka Kbmjii pnbliki, ki je g. Lirht«nb«r-ge>ja živahno po5rđr*ivila. Pr ©davatelj je p^oia-1 Eprodovineki razvoj franeoske dražin©, ki je n«da!j»-van je l^tinsk^ Ka^or pri friških lam-pailofonjfth j^ «in naalerlnik Oc^tri ter tot trJc uživa »kon> Terski sij^V Kult prednikov i© znacilna poter^ v latinski cbitolji. Poglavar družino j1* nametnik božji. Slično pojmovmnjf te je vrdri**-Tab po ptnrih, vedno podedovunih knji-pah, po gfileriiah Tx>rtrt»tov ki po pretl-etavljali vrsto r>rici ženijo le po Tt)!ii ronitHj[p»v mft nftleterftla na odpor. Moliere je f* rapovArJ^l ž«?nir>T t>° i^biri r»riradetih. Zlfi«ti pa J9 pro^vitlj^nfl. dobt napove-dala boj rodbini, knkor v.^em in«titnd-janx Tndividualizem s^ je močno rat-pasei. Kdor pA bi endil fr«n«o^ko dnižin« ]v> d^n-Snj^TT. MovBtru. hi »e bndo crnto-til. ZoK, MaupftPfsa^t. BonrprM, Vir-bean, bnljranlno plodi5-^e itd. itd.. pred-etavlj.iib bolj Ijij^mne slutaj«, kjer je včapih oč* ^inov tokm«»r v ljnberni (Prv-*fa>Rlrhd: Lrd Vilil Ilomme), ali mnti hfprina trkmovnlk^. Z<\\ »©, da «e i*«\% pv>ži r^rolj iz rtreprnrnia po ve^ji nro-fttosti, da 8© mo^ki ž^ni zaradi postrojbe. Otrok pa na-s T?op vann. Ce re pri-r^jo, po podobni K *> r e n ? k n, ki vzd!-hnje: >V»akdo pa?, ne more biti eirota!« Ta nelftjBk«iva nli?ra bi bila nap«?-n*. Tsvira, \t t^rnje p«» fliovetvenih nT>-vostih, i^Jetrmih, oroljenih elučajih. Poštena žena ie dt>m?i rn pr^jo V zabavo hofcejo viđati na po^orniri ekstra-v«prantn*> rafini^a^ko, k>kor jih opisn-j* H. Bataille. Literntnra ne predstavlja srednjih slojev, knjitra ni već kakor njega dni najvernej^ rre>alo franooike di-užbe. G. LJcMmib^nrer je navedH nepri-stranske pHre. n. pr. Makaa ITa.rdr*na, potem pro!e«orja • IlArvJU-d^ke^ vbcv učili^a In prof. Kestnerja ie Mormko-TA o franriD?ki dm^ini. Razne etfttistike govore jako v prilog Frnnciji. Ko bi' bil narod r^« toliko vrapnl. kakor «e ▼pije, n> bi bil prestal prmaknsnje 1. 1914. Govornik je povdarjal «ml»el z* Itedenje. ki se je včasih očitM njegovim rojakr>m kot ikopost A bolje bi bilo, viđati v tej lastnosti vrline. Skrat-ka, na$o mn^'fije o franrt>eki družici je treba prednigači ti, (* j* bilo do«l#| ne. povoljno. Po predaviMiJ« •• 1« Rtrnimik fca-hvalil »opet m. O. Zapanei^. Francoski lnstitat v Ljubljani je priredil e\t?jemu odličnemu (ro^fuv Snboto rvefi*r prijateljsko VčoerK ki «o st> je udelržili odborniki in^firuta^ v n*v^1jo onoMne pa obed, na kat*rer« w> bili povabljeni tukft^nii literrtie. Na t&n t>h^u ^o c«. vorili č«r. O. ZaptnSif *ef t>dddf 1-ka za folptvo in Ter«» dr. Fr. S k a b e r-ne In prof. dr. A. Debeljka;; orlgo-voril j© ^. I^chteol^reer. Pot>oldne je bil r. L,. jroet aj. đr. Skaberneta, ive6er pa 0r. pokrej. nam. ministra Iv. Hribar-ja ter m je pred polnočjb odp^ljal v Pvis. nalnooelSa poroCila. PREDAVANJE VLADIKE DOSITEJA O GLADU.lOCl Rl Sin. — Beograd, 20. svezana. (Izv.) Vladika Oositej ie včeraj dopcldne imel na beojrrad*ki univerzi predavanje o gladujoči Rusiji. I^redavatcli je številnemu občinstvu nodal pre-tresljiva sliko o ra7.n^rali v Rusiji. Slikal je razmere v tako marljivih be-soUah, da so prisotnim zar^silo oči. Omcnil je, dn :e v Ru Ili umrlo toliko rallilonov liudl, kolikor ima naša dr-iava preUvalccv. Akademik 1 so s! lc-nin soirla^no. da s posebno deputacijo danes posreduicla pri ministrstvu orosvetc. da se v vsch naših §olah Drircdo razne prirctlitve v Korist gla-tfujoćl Rusi/L POLITIČNI ODNOSA.?] MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO. Beograd, 20. svečana. (Izv.) | Tociorov predloži našemu kralju V zadnjem času 50 nekateri beogradski listi relo oštro pisali proti Bol-carski. Listi so za^li na pota. ki n^^> žf \7. same latrtnazite dovolj^nn. P:^ sali so proti bnlsr^r?kemu pos!ani':u na raS*m dvoru Todorovti na način, ki ni v skladu z najnavadnejšo er>-stolj iibno«tfo. — Beograd. 2^. svr-!*tiki rnpram Boćarski nova etapa. in ci dri.ijc za pomirjenje med obe- — Seflte, 20. uvećana. (IzvfrnoV Po*l.ir':k T'*c!''Tov je včeral odpoto-v^l v BeciTrad. Imel je dališe konfe-rence z ministrskim predsednikoni Stambnlijskim. Napram uredniku >Zf re* s^ je Todorov iziavil. da to treba bnl^arskerrm tisku zavzeti napram kraljevini SHS loialno in po-^teno stali^če. Znano ie daiic. da ie Todorov v Beogradu zelo s:mpatična osebnr'*t in že dej^tvo. di se ie po* slnirk Todrrov kot dobrovoljce v franeoski arrn^d! borll ves Čas volno na strnni znveznikov proti cemral-nim državam. OnCfNSKE VOLITVE V BOLGARITt — Sofffa, ?0. svečana (Izvirno.) Po vsch ohčinah so bile včeraj vnlit-ve v občinske rastope. Te v^litvc imajv> veliVansVi pomm za bod^čo zunanio politiko Boicrarske. Vse stranko so nape!e skrajne sile. d* st pribore zrnato '>ziroma večino. Proti zemljoradnikom sr» se koMirrJe vso ostale stranke. Volilnt boi je bil v ne- katerih rne<;tih ze!o KrđTf. RemTtafI volitev še nlso znani. PriCakuJcio. (!a v jflavnem pribori zemljoradnička stranka Stamb^lijskera. če ne absn-lutre pa v^aj relativno večlno. Spi' 5-nr> napla^a1*^. da se v slučaju, cfa poef-leže StaTibl^Iilskf. temcHfto sprema^ ni politični kiirz Bolsrarske. Gospodarska fconferenca u GenooL ODGODITMV GENOVSKE KON-FERENCE, — Pariz, 20. svečana. fTzvirno.) »TemT?5* raznraviia o vzrokih, zakal je potrebna fHlgoditev cenovske kon-ference. Francoska vlada prebr. fP. P.^ Od ns*vl« rlađe jo odviena rudi medn SVoro mesec dnt na vnetju slenica bolelpjočl predsednik demokratske stranice sr. Ljuba Davfđovlć je r>or>ol-noma okreval in i© včeraj prvikrat posetit klubove prostore demokratske stranke. VFLTKA SUBVENCIJA ZA BAKTT-RIJOLO5KI ZAVOD V ZAGREBI). — Beograd, 20. svečana. (Izv.) Mintstrstvo javnih del fe odobrilo kredit 2 in pol milijona dinarjev za bakteriološki zavod v Zaercbu. AMERISKI POSLANIK V PARIZU. — Parfz. 20. svečana. (TrvimoJ No\i američki poslanik Wallace le dospel v Pariz in prevzel posto amo-riSkegra poslanstva. LJENTN NEVARNO BOLAN. — Pariz, 17. svečana. CP. B.) \r Moskve fovlbto. cki to Ueotn oe-varno obolel. VZPOSTAVITEV LLOTDOTH CRTB MED TRSTOM IN ODESO. ^- MiUnt 17. febr. a^r) ItaliJ«n-»klcv-ni^ka tricoTRka iboralc** Je iklloa-la relik lestanek produc«ntoT in uvor-nikov, kf n> interegirani na trgovski vzpoptavitvi z Kusijo. R^zgnvar je hil jelo živahen. Konč«l se je z zigotovi-lom. Ha 8> prirne prih^ilnji mesec i1a-lijanska trpt>rina znova vriiU m«d Trstom, BenHksmi in Ode^^. Trž-»4ki Llovd p! m^di t kmtkcm >rt« Tr«V Brnetk^C«r^r«d-Odeea, Ta crta irpo-polni pomorsko aluibo za Crr>.> jri>rio. Sovj^tPka vlada je prcpmtiVi TržaAk«-mu Llov«lu tuđi kabotazno pluilo za vit mtnjfca prisUnižča t Crnem nAjrju. Bone* *— B^ofprad, 20 ff^br. (Izr.) Verir*: Eondon 2^č».—, Pariz fiS5,—, Z*ne^» 151,"».—, Pr«c« 4A.,v>, Milnn TW —, Pu-dimpeflta 12.10, Valute: dolar 77.— . fr. frank f>70.—, n.^n. nmrka SS.—, loji ^,— leri 50.—■. n«ro1«rn^ori ?S^.—. — Za*reb. 30. febr. (Tzr.) Z^klju-?ek. Deviso: C:ir1h G0r."> rO.TTTork W>.—, 31?.—. Vabite, dol^r 50\— 306.20, čt^Va kit>nn 5S2 rA V^S.—, nemAka krtma —.—, 5.—f n«po-leondori —.—, 116«t'\i<*n koncert, n* ka-terem bo iEtalnla nnjlpp^o pnm«>ipor« nn«© slovfinfk« gln«henf» literature. Konceai ^e rrili t f^neloljrk do© 6k> marca t dvorani lmt^la Union. — Odbor Zrfx© pI.ot. per«kih Eb«-ror rabi xr% fevVt* društva in prvaka iboro, ki d«>f*ed ij pvojes.i. prist' pa i« niao prijaril«. Ha č-imrir^jcv Ft^r£. V kratknn rnKpo^lj^Tflo ▼pr^Jnln« r°t&, n% podlapi knt**rih želimo ir.vpdeti nd pt>* ^ain^znih T?l3r4Jenih drti*t*v, ^*»^.t *i §vo]^ delovanj^ najrnlj pofebnj0^. Z* vpo«iljanje ^l»ririu© n l^to 1;»l2 vri. lf»*imo pMr»£nir*v Zvrra fI^v. r*vpkih zboit>v, Gln«!-.**** Malini. 1JnH.fnna. Zbiraite znamhe JDsotloveniko Kolica! stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. fcbruarja 1*^2. Stev 42. Gospodarske oesth —-f Pomanjkanje mesa. Izkušnj* $• pokazala, da 30 bilo obmejno m^sto if ari bor došle j v nabavi živina, mesa in sploh življenskih potrebščin odloču-joč faktor tuđi sa druga mest« n« le y Sloveniji ampak, da eo tržne razmere t Mariboru vplival© tuđi na eosednjo Hrvatsko. To potrjujejo obiski eejn*>v ▼ Mariboru, fcd bolj pa ogroman izvoi, ki 86 tuđi fz drugih okrajer Slovenije in Hrv«tske ter Banata osrećfc>točuje na !»] obmejni postaji. Zato fto nauk i izha. jajoei iz doftedanjih n«ur?jenlh razmer na mariborskim trgu istotako važni tuđi za ostala mesta. Važni so tem bolj, ker če bo šk> v Mariboru *e nekaj časa tako naprei, knkor gro zadnje dni, ko ctlo hrvatski listi začuđeno konstatu-je|o, da je doslej najcenej&i Maribor po. ctai najdražj i, erao že dospeli v dobo katastrofe, ko niti ug*>dn<>je situiranim srednjim slojem ne bo veČ možno doba-vati mesa, ne ker ga ne bo« ampak ker bo — predrago. Saj stin* že danes kg inanjvTednega mesa 46—48 K a. pri tem 1 kg dobi konsument po brezvestnosti mes&rjev 30—55 dkg kosti. Pradvsem «e v Mariboru zdaj še le bridfco ma^u. Je že zdaj neurejeno tržno nadeoratvo. 0 tem socijalnim Skandalu se je že do-volj govorilo in pisato. Izkaz&lo se Ja, da ima mestno županstvo in sploh ob.. činski evet čeprav reetoja iz večin© ti-stih socijalietov, ki eo preje ve» Čaa *>b-»ojali razmare tržnega nadzorstvo, fee manj smisla za temeljito preureditev te anajvažnejše funkcije mestna občine, ka-kor bo to pokazali vladnl komisarji. Istot&kfe Je z m«etno klavnico t Mari. toru. Na čela tega zavoda spada ve» nad možf veš&ak, urednik brez starih snanj z meearji. Vsenm temu ne odgo-varja sedanji vod ja klavnice, Slovencem sovražni ravnatelj Kern. Več kot čudno Je, da ei tega irtaža na upa nobe-na mestna uprava nadomestiti. Bilo je 4e toliko smrdljivih ali saj sumljivih afer izkopanih, pa vse eo bite zopet — zakopane, V8e je ostalo zopet pri starem. VpJDštevati moramo, da je s klavni-ro v tesni zvezi združeno tuđi eejmi§če> in da bafi neureiene razmere maribor- skega »ejmišč« in klavni^A, li kater* se izvažajo ćeli vlaki mesa in masti v inozemstvo, odločujejo tržne cene in nabava mesa d«!toč izven Maribora. Mi nimamo noben« prav« ks>ntrole ia ona pijavke, ki so piavi vxjok podraženja živina in mesa, to eo prckupćevalci. Kontrola pa je lahko izvedljiva, In su cer na podlagi živinakih potnih listo v, po kateri bi se potom političnih oblasti dalo ugotoviti pravo prodajna ceno od producenta, ki je pri Uvoznih kupčijah navacino osleparjen. Moralo bi se tuđi ugotoviti, kdo Živinskih nakupovalcev Ima oblastveno koncesijo za tako trgovino; mesar brez izrecno take koncesije sine nakupovati le toliko živine, koliko r jo sam potr^buje za svojo obrt in to živino mora nuditi podiobni prodaji. Cene živini bi se po občinah morale do-loeiti sporazumno s producenti. e?ne mesa srt>razunrno z mesarji in konzumenti. V sedanjih neurejenih razmwah pa >delajo< cene navadno le izvozni-čarji in veliki mesarji. Potem se borimo z ekstremi glede izvoza-, dands vpi-jemo naj se izvoz na vp? kriplje propagira, da dvigneino valuto, jutri h*>č»-mo sploh vsak isvoic s #ilo ubrani ti, ker nam samim primanjkuj* meso in mast, kar povzroča pretirano draginjo. Eno kJDt drugo ni prav. Izvoz mora biti svo-boden, ampak konstantno tako resruli-ran, da je vaak izVozničar primoran nnj-prej imdovoljUi doroač^ notrebe. Vsak izvozničar bi moral t>dd»ti gotovi kvantum mesa ter manti in vso drobovino na razpolafi:o evobodni mwniK, ki jo unra-vlje m«tna občina ra ra^^l^3še s>>je» z cenenim mesom manjvredne živin©, živine, katere meso pa je vendar vžitno. Veliko vlo^o igraio tuđi — ko?«ti. Pri sedanji praksi se kosti iz zadniih bolj-ozir. par kron, a prodajajo jih polrg kakor meso. Poleg te*ra nr\kupujejo me-sarji Se kosti od prekn.tevslcev po 1 K ozir. par krone, a rrod«i?tV> ^;\ pol^g ko?ti iz svoje živine po cennh za me^o. Kosti od prekajevnlcev in mrsnih to-varn naj bi prevzela uorav« BvoT«>dn9 mesnir© in bi se morale prođn.iati po najnižji ceni čisto posebej za one reve- *•, ki Jih potrebnjajo simo za juho. Iz klavnic bi ee n->iaia otipra\iti vsaka kupcija, ker to zahtava že klavniski red iz zdravstvenih ozirov. Pri srdanjih rasmerah pa se ravno v meetnih klav nicah delajo kupiije z mesom, maatjo in drobovina, kar se zelo mašćuja v c>jl>ro bit splošnosti. Tako je ndkaj navcdii, k1 jih treba takoj vpoitevati ne ie v Mariboru, če rečemo, da nas udari katastrofa brezmean« dob« še huje kakor si mislimo. —g Z* draštro »vrtnarska §ola-v Krao ja vi j udno vabim vs« poseetnik« in najemnike vrtov, — t^r enako tuai vse ljubitelj* prelep« vrtnajske sLjvikfl« — k eodelovanju in ispiranju skupnih 6nK)trov, ki rAaj dopnn*?^ejo h gosiHjU«.r-sko strokovni povzdigi mile oa.%e domovine. Kaž,a organizam i jt se nahnja v najlepsem raz>w»ju in vsakdo je vabljen, da pomaga k še hitrejši pomnožit vi potrebnih moči — di mm U>de tuiše pod-ietje toliko prrje mo^lo služiti v nnš lastni Mflgc»r 6 tem, da s»r splošno škrti z« razvoj vrtnarstva ter prav pns-b-no dela na to, da ee bode tiuli * mladini hudik) veselja do tfga n.«jbolj ii>aine-ga ročne^a dv?la, in tako popeljomo naS rod v boljšo lK>iločnost. Društvo >Vrt-nerska šolac ima u^tnnavljati v vpeh posajneznih krajih, kv>der -sež^ nnh de-lokrog, vzome vrto\t>, iz katerih ae beni« razdoljdvalo: iemen.i, »adikf, podtftk njenom, dev<*s^\ in drugo. V teh društvenih vrtovili bb bodd mlad i im učila koriv^tnera dela; a obenem bocki te društvene poftnjo t^lo urejone, da l>odo služile* kot ntoci^oe primernemu števiKi invalivalo roj^bne e*tr(»kov-njnko in izuijt^i© delavce, da bodo da-jali pfrokovne nflsvete in bodo sploh na rezr^>lago z«i vzomo o-^krbovanje vr-tov. Vrtn?ir.«ka znanost je tako ob.^^ž-na, da je k n?*pešnPTnii razvoju r^ etro-ke potrebno ćelo krdelce »trokovn^a-kov: a vzdrž>vnti ipfo \o ^r-^arnp.zniku neniogoče, pnč pa bodo prirnerno razvi ia in v to pokli?an?r organizacija v sploš-no in prav pose*irr> pa v korist svojih stalnih člnnov lahko nastavila zahte- vam odgorarjajoć« moći. lm etno vrt- I naifitvo je nnipri.'ii^iTi.- j^* razvedrilo xa in\alid«, a t>'.icn^iu je vr^jm« orejeno TTtnarstvo i& iz ?\o]p^n H«tne«ra obrata zmožn« vzdrzevati marsik^teremti eiromaku, kar Hode |t-»ro\n x md\' moć bremena, ki »o nam j<» nalnzil« rnziu**-re preteklih let. Izpeljava n«aih l**pih nafrtOT Dnu vsem pku;*n*» ▼ jro^^.^ar-fckn-trgovpkem in v dobriiM.-^lnem otatm prav Ea gotovo prinese ki>riPti, in k>r po mnogo4etiiein delu raviinuLi na «a-upanje \t&h li^fih ki n« ptavijo n•••nio. gorih jsahfav, upam. d« ?« pripla^i ?*• veo je feteviio «otrucbiiL*>v? rltViov m podpornikoT. Cioik. —g »O:*.i»nt*.-. ii «»ur aro22. \>a lord. ti^vna p<»jr.«nila daje br«»z|ilftrnot t.i pismena pojasnila j* prigrliti r.namko ri 1 Din. I'iFarna ee nabaja ns MMjski r^eti at. 12. Obenein tuđi Hporoon, da \m uprava Praekeca velesejma im mo-vala družbo za >Oficijcinega ^pem pljtler^ t^--ži»e cena: rovejo me« 11 D. rflrvie \% D, ovci© 16 D, iapmjrtina SO D, svini. fko sveže 1(5 D, svinjpkn «uli« 1S D, 8\inj-k\ slanina sveza 1S D, 5uha sH-nina 20 D, užitka Manina 40 D, mr.f.t 22 P, klobajs« 14 D ker. o^virki 14 1», šunka. 40, svrž* mlrko 4. kislo ntlrlji ."S, n;A?lo 3C. smf(«na 34, ki.c)o t*0> T,, •l.ul-ko solje *>. T^;t) je um Mi ▼ kilogmoiih jajca o D komad. Paznoterosff. POLOŽAJ 7f:Lf:ZN»CARfrV TS MIN-STER SAOBRAĆAJA. — Becsrrad. 19. febr. (Izv.) Pred-sednik Udruženja nacional, železni-čarjev x. Aca S t a n o j ev i ć ie z deputacijo intcrvcr.iral Dri ministru sn-obračaia sr. Andri Stanicu ?!ede nove železniske službene pragmatike in o poboljšanju p:motne?a položaix Prcdložil mu Je spomenica o prair-matiki. izbMjSanM: dr.klad in nrolitv: kilometraže. Mini^tcr f.aobracaia ic pred'.edniuii in deruitacni iTi^vil. da proući vprasanje relrzničar^ke pra^-rriaiike in ostale fadeve. Ob tei rrT-liki je obvestil r. Stsnnieviča. da fe vlada odobrila krc rlede kredita, ki nai bi zmSal 200 milijonov lir. Ja^no je, da zas'eduje Ita!ii.i s tem kred'torn ^ucA-e r"1;t;}re tcndfnce. Italija »kusa na vsc nnline, dn chnni Avstrijo p^>d lta|:»an^ki» inie-resno f^fero. niRnvTNT nR7OVT\!v"l MTO BEOGRADOM IN BL'Ul.VPr.SfC). — fieotrad, 18. februar-a. (T/v.) Mini^tr^tvo 5? bračaiR ie ukrcnilo v 3!>ora7';mu z bud'mnesian^V:') vlndn. da -^c od 1. msrc* dali© nadrincs'e sneci-alni hrzovinki Pengrad l^uJirru>ešta Z rednimi brz^vlak^ Ka] le E!saTln!d - to se zri3! L«^flrnar FeNer — Slnfcic«. — Zcruhila »«» ji* himv« bon. kot, vratnik. Prosi *e. naj pe vrn*» proti pri. momi nnffr«io A'ojzip J van. £ >- st«I"?Čark ' v Podcaiu, in se ]i nahva- jeleni, dt je odstopila od sodnijskega pjstopan a Hrlbar J^sip. Trgovina r. meianim bf.i-rom se z vso zalo^o in opremo proda. Ista se nahaja na naj- romc'ne šem prostomu v sreH ni m> ta Marbo'i. Potrebni kn-iM 45 000 K Ponudbe rod .Trgovima 10 0 *' na og . avod I. SuSnik, Maribor, Slovcr^k^ ilica 15. 1176 Fo5lavodiJ ra tvnrr'cj kožnatih valjanih kann^i traži M. Ao!?ermannt Bfe?ovar. 1205 Trgovec sttr $0 'et, vsesrrtosko i> br;**ei tu r v.či!m kapifalom, že i vstopitl h ka-Mnpmu vrč em* i tf pov^'emu ali tovar nškf mu pr>djetj i kot kompanjon ali vodi'na mo* s kavciio. Vstop po d » o-voru. Pontiibc pod .Denarna moč 1201* do 1. marca na uor^vo Slov. Na". 12nl iTiii Um trgovec lla On roj. Bas!« fsrofena 20. Ml 1922. Zagorje 95 Savi Gomiuho \ U^enec /a krojnSko obrt, od - oS'^ih st* riS-v. e« t^koj tp^ejme. Uravn ;r stanovanje pmsro. Ivrsn Iflohorič, ro|a ki mo.ster, Sv. Petra ce^ta Sr. 6 v Ljubljan . 1210 U« !»koDioniii nr^polncma zrrožnt •amostojne kore*-^»ndence v «!oven'člni, snohrvn^čini -n e^nščtni t r v-eh pi arniški ■ del. Reflektira se j-1"© na rr^ovrsnA mof. ;Jonudb- pod ,!'ontorfstin a 1154* n* irravo S!ov. Narod-j. 1151 Već zabojeir v razli^nih \eli<'5tih <^ćd* po ugodn c-ni tvrd<* Ivan 3ona£, UuMian.', Srlen trp va u' cg. — I stota m •• sprojrne u£enka Iz dobro lilše kl Ima veselje do paplrie •troko. 1153 Traži se vise za kamanlke I zomljorodnjo. Ponude sl^ti ni „Pruga d. d. ' Zagreb. RaCkova ulica 7. 1184 furniuire (potrebš'ine) in orod e. ur^ fer *mer. Hnh e hla?o «"rn nn vri ko. Ru> dolf PlcH, Za«reba Ilica 83. 11 ^ koko'le in purunsko «e dobi v "s«k množini p© dnevnih cenah pii C Vajda, veletrgovini s perutn no, Cakovre, Fotnike f\ zstopnihe Ift6o velika tvornica t!kerjev, ni-a\»t konja'- a In ostali i sp rituoz. Po-nudbe z obvestilom, v knterem k a ju poxna reflektant največ odjemalcev, je poslati na naslov: HoStni predal 41, /«-S Sa^^^l BBPi^^^a 9Ub nnfno gospodična \z boljše hi^e m. Jiir^feft. M ki Je %©s dan ođsotna- Da navado %F lap^iS^ Ponudbe na peštni predal 18. 1203 g **& ^7 m m H za zeradbo novega podletia »rot! 10 ° o otresti na vkn^kžbo slavbe. — Cen:ene ponuUbe do 25. t. ra. na uprav. Slov. Naroda pod „Podjetje/n83V______________________U83 z vcčle'oo prakso a^re^naame. Ponudbe s prepisi izpričeval ra postu! uredal 6tev. 13 ▼ L|oblfanl. .165 Prima bosanske Dudja Brvataka posavska ban^a d. d. Brčko. Brzojavni nas ov: Hrvat banka Brčko. 12lfl RAZGLAS. Une SS. toferafrla 1922 ob 10. ori ijatra1 ao vrit pri ravaatel?at*n dri. sdraviliača Rogaiha Slatlaa uatmena fAvna draiaa avtoomnibusa i 22 sedeži. Zna«tka: Bens, kaalako alloi 35—43 ilP, polni gami. ZdraŽltelj ima takoj po končani dražbi vložiti pri ravn*-teljstvu drž. zdraviltšča v Roga?ki Slatini IO'1« izklicne cene kot varščino, katera ostane pri ravnateljstvu do končnega izplačila in spravila avtoomnibusa. Dražbeni in nadaljni plaČHn? popojt so interesentom na rar-polago pri ravnateljstvu državnega zdravilišča. Ravnateljstvo ni vezano svoj avtoomnibus najvišjemu ponud-niku oddati, ampak si pridržuje pravico odobritve in odklonitve. Državno zdravilllte RogaSka Slatina« Zahvala.. Povodom bolecnl in smrti našega brata in svaka, gospođa Rudolffa Marina itabntga oarađalka Irrekamo vsem, ki so ga tolažili v bolezni in mu pomagali, kakor tuđi vsem udeležencem pogreba, srčtio zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo nekaterim kolegom drž. policije, ki so ga veledušno podpirali. Srčna hvala vsem! Llnbljaiia, dne 20. februarja 1922. Pavlina Bojano, Štefaalla Llademan« Aatallla M#rfa% sestre. — Frano Marta, Iva* Marta, brata. — JoaJp Bajaao, aUarik Llaia« maa, svaka, vsi v Ameriki. Zahvala. Za mnogostcvilne dokaze iskrenega sočutja Jn irraženega sožalja ob lenadomestijivi izgubi našega srčnoljubljenega soproga in očeta, gospoda Ivana Krisperja zrekamo tem potom vsem prav srčno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo osobju tvrdke Krfsper ft poklonjeni krasn? renec ter polnoitevilno udeležbo pri pogrebu, vsem darovateljem prekras-lega cvetja in yencev9 končno vsem, ki so tako mnogobrojno spremili pre-)lagega pokojnika k večnemu počitku. ▼ &|aaljaalv dne 20 februarja 1922. Glo(olio žoloiod rodini: Krisper-Gsrm. Lastnioa ia tisk »Narodna tiskam©«. . za inaeratni del odflovoren Valentin Kopitar«