27
„Ali že veste veliko novico?"
„Ničesa ne vem."
„Habemus papam!" reče slovesno. „Pa-peža imamo!"
„Katerega? Ali je  Rampolla, Vanutelli?"
„Ne! — Kardinal Svampa! Ravnokar je prišla brzojavka iz Rima: Kardinal Svampa je izvoljen!"
„Hm, Svampa!" rečem nekoliko izne-naden. „Ko sem bil nedavno v Bologni, kjer stoluje, so mi rekli, da je bolan njihov kardinal. A to je vse eno: Petrova skala še stoji."
In poslovila sva se. Moj dobri monsignor je bil slabo slišal, in jaz sem povzdignje-nega duha korakal skozi Amsterdam, misleč, da je naš papež — kardinal Svampa.
To Vam je zanimivo mesto — ta pisani Amsterdam! S predmestji ima 513.000 pre-bivavcev, od katerih je do 80.000 katoličanov. A ker se nama mudi v pristanišče, hitiva brez odloga skozi te krive ulice, in bodi zadovoljen, dragi Čitatelj, če ti le tuintam ob kakem voglu mimogrede razložim kakšno stvar.
Udariva jo na desno skozi „ghetto" — judovski del mesta! Ne ustraši se, duša krščanska! Pripravi se, kajti zdaj boš videl 30.000 judov, pravih, pristnih abrahamo-vičev, domačih in tujih iz vseh delov sveta. Tu je mnogo ruskih in poljskih hebrejcev, a prvi med vsemi so vendar portugiški judje, ki se tudi še najbolj drže svojih starih običajev.
„Kaj pa je to?" vprašuješ strme, preden stopiva v staro ulico. „Vse se bo podrlo in sesulo!" Res, hiše vise vse po strani. Štirinadstropne hiše vise cesto po pol metra in še več čez na ulico, da se ti zdi: Zdaj zdaj bo zropotalo. Ane boj se! Te hiše morda že sto let tako vise, in še bodo, — ako ne pogore. Kajti tu je vse iz lesa in opeke. Tla so mehka in močvirna ter se rada uda-jajo, če niso prav dobro pilotirana. Cela hiša, da, cela ulica se nagne, in če bi bilo mesto zidano iz kamenja, bi ležalo kmalu na kupu. A les drži in se podpira. Velikih stopnic tu ni. Na sredi hiše vodijo navzgor
prav ozke, lesene stopnice. Zato pa tukaj hišni gospodar nerednim stanovavcem ne pokaže vrat, kadar se jih hoče iznebiti, ampak — okna. Ljudje se selijo namreč skozi okna. Pod streho je veliko bruno, ki moli vun na cesto. Po njem se z vrvmi hišna oprava potegne kvišku in skozi okno spravi v hišo. Zato pa nič ne škoduje, če hiša malo vun visi. Brez skrbi torej pojdiva dalje!
Ulice so ozke, hiše visoke. Čez nekaj mostov pridemo kmalu v judovsko mesto. Ljudstva je mnogo; Vse je živo in glasno.
Vrata v hišico carja Petra v Zaandamu.
Ob levi in desni so razne prodajalnice, umazane, nizke in temne. Prodaja se večinoma živež, zelenjava, les, oglje in podobno blago. Na tleh se igrajo otroci, strgani in zamazani, skozi vrata pa gledajo temnopolte judinje z očmi kot žarečimi oglji in pravilno zavitimi nosovi. Popolnoma judovski značaj gospoduje tu, kakor ga vidiš v Sevilli, na Dunaju, v Galiciji ali pa v Kišenevu! Nekateri nos je prav podoben srpu, a ni nevaren, ker je širok in mesnat. Iznenadijo te mnogoštevilni hebrejski napisi. A z drobnej-