■ v. ;7"*tt7rr^VtednUiim-i-^^Kr.^r
aaTravalka It 177. I. aajatr. (ono akrbi (udi aa razpošiljanje liatf), u Prejemajo aa aa plačilo vnakorina oaaanila tudi v aeslaveiiakeai jeaiiiu,
1'lača a« aa vaako natiaao vratu* ■ aold .če se oaaaailo a^rao enkrat nit-, (inna, če dvakrat,- h nold., j5o trikrat, a/ rt ; • 10 *.>'. kJ— Povrh tcKa «e vaak T UOrlCI, f
krat 50 a. x» ileaipelj.
slovonske' in obflne potrebe.
petek 18. sejilembra 18«H.
IsJiaja vsak petek.
Vf IJ» /iu /idili pokiljana aa celo let* :i Riil,!., aa pol leta I gold. 00 a , aa četrt leta 80 h. htlor mm /lo-njo poniju, plač* km cela loto Haiuo Z g. M a., 1/2 1.1 K. 30 a., aa Četrt I. 70.M
Naročillia pismu in reklamaolje afcj ■ e pobijajo vredalllva.
1'oanmai lini. ne prodajajo v (Jorloi v bukvarniol K. floliar-jnvl na Trava! ku po & aoldov.
Deželni zbori.
»orlihl.
6. seja 10. sept. ob 5. n. pp. (pričujočih 17 po-, alaneev). G. cen. komisar odgovori nu interpellnoijo poslancev Ur. Dcporjs-a, dr. Pajerja, iu vit. Itittprju za-atran Železnica potabeljtke, du jo od miuistorstvu za kunČijstvo pooblafiČon povedati: „'da, kar ho tičo prizadevanja vlado za PredčlBko-Šočko Črto a atranako zvezno črto na Vidom, bo ni nič sprouiouilo." Ni rc« toroj, da bi so bila družba železnice Kudulibvc z italijansko ylado pogodila zastran potaboljsko Črto, in da bi bila že delanje to črte prevzela. —
Odgovoril jo eea. komisar poprod po slovenski, potle po la&ki tudi na dr. Toukli-ovo intorpellaoijo podanp v soji 26. avg. zastran izloČonja pokterih slovenskih vaai iz laškoga okraja gradifikoga in njih združenja v. politiškimi okraji goriškim iu sežanskim. Odgovor je ta le: „ Po 10. postavo od 19. maja 1808 zastran. politiŠko orgauisae'yo bo ne sinejo križati mojo politiških okrajov z mojanii sodnijakih okrajev; morali so ao toroj napraviti politiški okraji tako, da so se vanje sprejeli celi okraji sodnijski.
Vis. ministersjvo, ko jo h postavo od 11. junija ' t sodnijske okraje uravnavalo, ni imelo časa, da bi bilo . njih meje*Xt«krat> -premenjavalo, to pa no brani, da no bf so smelo vsleu §. 2. omenjeno poBtave, kar ae tlčo obsega (mej) 'sodnijakih okrajev, kaj pronaro* diti.— Občino v intorpellaciji imonovano so to<Iaj lahko pridružijo okraju goriškemu, toda jo troba jih tudi ob enem kteromu s<»duijskemu okraju v istem politiškem okraji goriškem pridružiti.
Vlada 90 bode rada ozirala na želje, ki jih v tem ozira visoki zbor razodene ter take reči brž v obravnavo vzame, in bo-skušala pravičnim zahtevam de-ležencev ustreči." •
Dež. glavar naznanja te-lo peticije (prošnjo): 1. Občina Medeja prosi za dovoljenje tukBO_za_
Podlistek.
■ Xvezdar.
ll»oal.-ah-).
m ' •
Hud zimski dan je bil drugi dan. Po poti, ki drži iz Bruselja v Mčbelne sta joždarila en možki i ona' ženska, oba v plašče i kožuhe zavita. SnegA je bilo do kolena i na enih krajih so jo bil strašno nakopičil, lako, da sta so konja vanj pogrezala i lo počasno dalje stopala.
v Noge so mi zmrznilo in oblačilo jo trdo od le-d6" toži jczdarica.
v Utolaži so, Julija, kmalu pridemo v vas, v kteri ostaneva čez noč. To ti jo strašna pot, pa ti poplačam vso težavo. Iz Antvcrp do Amsterdama so popoljeva v
Indiji. Ako bi ti lo hotela pametna biti i postati moja....."
V tem hipu so zgrudita konj i mož v sneg. Konj jo bil slabo stopil, i je bil padel v jarek. Julija straha zavpije.	,
Komaj bo moro opravilnik iz snega izkopati. „0 ti šentann pot", mrmra, i so vsedo zopet na konja. _ Kosti pa imam šo celo. Jezdi za menoj, Julija, jaz hočem naprej. Čo si Žo mora cdon noju vrat zlomiti, naj ga raji jaz."
I glas trdosrčnega moža postnne sedaj v prvo nekako mehek. Počasno, molčč jezdarita naprej. Slaba pot i veter nista dovolila, da bi se pogovarjala. Soln-ce je bilo že celi dan za oblači skrito, pa zdaj se je začelo žo mračiti. 1 huje i hoje brije sever i dviga sneg kvišku.
vsak voz kamiija. ki so i/, ondašnjih kamnolomov izvaža .
2. Občina Komuna in il. K.irmin prosite za kako
fidškodiiiuo za vkvartirovanjo vojaščine. - Izročeno si} o prošnje cestnemu odseku, kteri se bo klical otlsih-.iiiul odsek za peticije.
Nnčrt postave zastran mn/zorniilva Sol. jo izročen odseku za vladino predloge.
Ctmlna poHtuvu 110 v drugo horo in dokončno potrdi h pristavkom ('audusHi-oviiii k členu 1: „ cesta iz Ajcla v Kniul/" (naj bodo sprejeta, namreč, moti skla-dovno 'ceste).
Na to so 110 reševali (brc/, razgovora) proračuni štipendijskih zulogov VVordonborg-ovoga in Codelli-eve-gu, potlo gospinskega zalogu zu I. 1808. Poročovul jo grof. Btrassoldo.
l)r. Doperis jo poročeval v imenu dež. odlmra o kmetijski Soli. Ker 111 bilo dosodaj mogoče najti pripravnega italijanskega proiesorja, kteri ima hiti tudi vodja to šolo, predlaga d. odbor:
1.	Plača učitelja iu vodjo kmetijsko šole v Gorici naj so poviša na 1600 gold.
2.	Ko bi so tudi na nov razpis to alužbo nobeden sposoben učitelj no oglnsil, naj bodo dež. odbor pooblaščen. da smo so skleriiu glusovitim učiteljem privat-
^ no pogoditi in plačo, čo bo treba, do 2000 gold. povi-, Šati.
8. Tako in tako pa naj so d. odbor pooblasti,da profosorju-vodji in (oboiiia) asaiBtcntoina službo zatrdno podoli, in to po domonitvi z glavnim odborom tukajšnje c. k. kmetijsko družbo.	*	'
Po Oernetovem nasvetu so jo izročil dežclno-od-borov predlog odsoku za združenje občin fktcri.dotični dr. Dcperis-ov predlog preudarja).
Dr. Doporis poroča o proSnji domorodnega driiftva za ranjono vojako od I. 1866. Potrdivši zadevno ustanovno pistno jo provzcl zbor premoženje tega društva v deželno oskrbovnnjo.______
„ Vihar so bliža" prodero opravilnik molčanje. „ Do. vasi moro biti nar več še pol ure."
Jnlija zdihnjo i so Ireso za mrazom. Zmhraj temnejše so je napravljalo. Poti ni bilo več poznati.
Opravilnik je Julijinega konja komaj že poleg svojega polja), ker deklica ni bila več zmožna ga voditi. Na enkrat ugleda v snegu temno podobe, ki se bližajo.
„Kdo sto"? zavpije opravilnik, pa nihče no da odgovora—morda jc bil veter njegove beBcde odnesel —bilo jo troje jezdcccv.
„ No mudite so dolgo", pravi eden, ki konja ustavi i na mestu ostane. Veter je prinesel opravilniku te besedo ua uho. Čudno so mu zdi, pa kakor serčen mož ustavi konja i sega po pištolah.
„ Kdo jo" V zavpije jezdarjem nasproti pa napenja petelina. Dvakrat pobliskuo, dva strela zagrmi ta. Julija so zgrudi s konja na tla. Koj ustreli tudi ojira-viluik, i krogla ncao enemu napadnikov klobuk z glavo. Naglo skoči na tla.
V tem hipu pokneta dva petelina i dve krogli zažvižgate. Opravilnikov konj pade.
„ Dosti mn jo" zatulita napadnika. Tem besedam odgovori strel in eden napadnikov se vali po snegu.
„ Pištolo njegovo ho izstreljeno, daj mu z nožem" pravi tretji jezdec, kteri je od daleč stal. Jezdar skoči na tla—in: „ Hoj malopridneži "I zadoni mu iz .zncž-nega obrlonca, nova podoba so prikaže. Ona skoči na tretjega jezdarja, zasuče palico, mahne, vdari, jezdar se

150 -
I)r. Tonkli sporoča v imenu večiue dež. odbor* o ■proinjah mnogih občin, kterih so hočejo nelclere -zdru-titi v eno Župan ijo, nektere pa raz družit i iz Bedenjih župunij in postati samostaluo župsnijo. *) Tu zadeva je bila udiua v tej soji, zarad ktero se je vnel živ razgovor. Poslanca dr. Pajor in dr. Deperla sta govorila zoper razdružcnje, dokler občino 110 dokažejo, da so zmožne opravljati opravila obojega področja, lastnega iu izročenega, češ, da skušnja uči, da uiajbine občino nimajo navadno razumnik mož, du bi bilo vsem opravilom kos, da nimajo ni pravih tajnikov, ni županov sposobnih. Kur so ima v kratkem obravnavati (Do-perisov) predlog zustran posilnoga združenju malih občin v vočo, nuj bi ho počakalo, da ho hodp videlo, kal in kakn ho ta predlog ruši.
1'oročevavee Tonkli doknzuju, da to ni res, da bi občina zu to, ker je majhina, ue mogla svojih dolžnosti izpoluovuti; skušnja da uči, da včasih male župauijo boljo svoje reči onkrbujejo nego voliko, iu trt navaja v zgled celo Orudiščo in Knrmin, ktorih proudurki n. nr. da uiuo bili tako v redu nai njeni kakor mnogih malih idnveiiHkih župani j. Sicer pa v poprejšnji sejni dobi da no zbor ni obotavljal, ko je kaka občina zu razdruženje prosila (bero neko dotično AVinklerjevo poročilo i/, jioprojšuju Hojue dobe). Zakaj bi silili občino, da morajo živeti v združbi, v kteri nočejo hiti V itd.
Ohvoljal je uu zadnje vopdur-le nasvet dr. Deperis ov, da naj hu vse te prošnjo dež. odboru povrnujo, da bolj natanko pozvo, ali, iu ktoro občino ho zmožno opravilu opravljuti.
II koncu ho je pohvulilo Ao dv<\je poetav zaslran vpoIjmO« patfoga davku, iu to vsled prošinj mesta Gorico in županstva Št Pelerskuga.
Prva postava dovolujo mestnemu muniuipiju goriškemu, da hiiio pobirali duvek A gold. za vsaccga psa ; druga noslava pa jo občna za vse druge župauijo, ktero bodo prosilo za vpoljanjo enacoga davka, toda mora biti nfži kot v Gorici in no smo dveh goldinarjev preseči. Pravico določiti ga, imajo županijo sa-iiio; potrjeval jim ga bo dež odbor. Posl. Pagliaruzzi bi bil rad hotel, da bi bila poBtava občo vozavna, in no samo na voljo dano župauijam, vpeljuti davek, ali no; toda mu ni' obveljalo.
(i Kflja. 11. sept. ob 6. u., pp. Potem ko so so razpravili preračuni A zalogov za 1. 1868 (poroČcvavec,
•) Nasvet Jo U-lo: a.) Občina 8». Lucija. Hodrejs, Lom To-minski ainijo so idrutill v ono iupaaijo; It.) občine Dol-Ollica, Dol (Vallone) in Sv. Uihcl. KoHJ,gl.„, llruJSovica. Kobddj, Ivanigrad, To-inafevic*, Kuto, Vol^Jigrail, Podbrdo-Korilniea-Kal, Čai-Soja z Logom, Lokvi, Lipa in Kostanjevica smejo bili samosvoja lupanije.—'
Oblinam 1'rvačini, Nemškim Kotlarn a Cranl-om (?) ia Silržu a Stmotorco in llriSami ai pripu&čcno, ds bi bilo name za-««. Vr.
i j. t.TV:'
ziblje v sedlu i konj se spusti v dir, ravno ko palica v drugo pada.
»Julija! jttjija! Pomoč jo tft, mečojedec jo th.'\ V Bnogn^abjje jelo gibati i Julija so po časi ven izkopJje:~ &Aliv'.ai res ti"? pravi deklica s slabim glasom.»9vma Gudula, kjo je moj gospodar"?
„ Tukaj 'a ječi opravilnik, „ ranjen sem, umiram." „Hej inoz.po časi " dč umetnik, i skoči z Julijo k njemu. Oprafilnik je ležal pri mrtvem ko^ju v krvavem snegu. Ko je bil skočil s konja bila ga je krogla zadela, pa le bil vendar šo v stanu z drugo pištolo nupadnika uatroditi.
Mcčojcdeclsc pripogno čea; ranjenega in ga hoče vzdigniti.	'
„ Pustilo rto, da umrjem, dč hripajo. Peljite Julijo v vurcn kraj . j. list na persih mojih.....jo Julijin...
naj me podedov*... Hitite v Amsterdam... kžiduPo-
nedi. ... bankirju.....hitite noč in dan; čone......"
Kri so mu ulije iz ust. Ko so mu ustavi, hoče še pregovoriti, pa no inorc. V hipu jo bil mrtev.
„ Mrtev, kakor more človek mrtev biti", de ves ganjen mcčojcdoc. „• In šel je na uni svet brez spovedi, i morda s piškavo vcBtjo. Bog so ga usmili. Kaj je hotel'z listom Julija"?
Deklica plaka. „ Moram sam pogledati. Samp za-volj koščeka popirja no čakajo morivci na cesti. " Tako dč, pa razvije umorjenega plašč i najdo v listnici dobro shranjen hšt s pečatom.
„List jo tvoj, Julija; vzemi ga, ne jokaj se, Če no se meni na jok pride. Bodi srčna, ako ravno se v srcu
Wiuklcr) je prišla na vrsto, proltija mestnega starešinstva goriškega in (posebna) mnogih druzih občin, da bi se odpravila det. poetaoa od o. novembra 186fi zastrau po vračanj a bolnišničnih sirotko*. Zarad te zadevo se je vnela jako dolga bjstroumna in zanimiva debata j vdelcžiii so se je dr. Višini, dr. Deperjs, dr. 1'sjer, in z naj srečnejšim vsnehom poročevavcc A hram, kteri je na zadnje zmogel. Obvcljs! je nssvet odacks, ki j'e lo reč jioprej pretresal: prestopilo se je z veliko večino na .dnevni red. Kor je veliko občin zgorej omenjene prošnjo h lepo iu na avojo ikodo podpisalo, sa to hO dobro, du tb reč po „ Domovini " obširno razložimo. Nar primernejša razložha pa bo dotično dr. Alira-movo poročilo. Torej je bomo v prihodnjih listih prinašali, da liodo naši Mudjo vedeli, pri čem da so. —* II koncu so se odobrili šo 8 zalogov račnni. eden za 1.1. 180«, dva za 1807.
Dnevni red 7. stje dno 17. septembra t, I. ob 6. uri popoldue.
f. Sporočilo linančnega odseka o računu zaloga od veznih oatankov od I. 1848 za I, 1800. II. SpoioČlio linančnega odaeka o računu zaloga odveznih oatankov od I. 1848 Za 1. 1807. III. Sporočilo fluaučnega odseka o računu Werdeiiberškoga ssloga za I. 1807. IT. Sporočilo tinsnčn.ira odseka o računu itipendijskega zaloga zal. 1807. V. Zadnje branje postavo, po kteri se luhko vpelje pssji davek v kmečkih občinah; VI. Odsejco- -vo sjioročilo ua predlog deželnega odbora, da se povzdi-gne zavod glubo neinov na deželno napravo. Vil. Poročilo linačnega odseka o preudarku glavnega zaloga za uboge za I. 1808. VIII. Poročilo finančnega odseka, o preudarku deželnega zaloga za 1. 1868. IX- Predlog deželnega odbora zsstran denara, ki ae je posodi j it glavnega zaloga za ubogo Pazenski občini. X. Predlog deželnega odbora da se imenuje novi vodja xa deželui muzej, s
iTrialkl *)
. t m. ob «'/, uri zvtčar; pričujočih 87. suresin—poslancev. Potem ko ao so raipravile neke drugo reči, ki so bile na dnevnem redu, prične so bra-, njo dolzega sporočila, ki ga jo sloiila tista komisija,., ktori jo bilo naročeno, da naj preišče vzroke in okoliščine žalostnih dogodkov od tO. 12. 13. in 14. julija t., l. v Trstu. Poročilo obsega 80 strani v osmerki in je sostavljono sprcglodno po poglavjih. Vsako poglavje N ima Bvoj naslov, posnet po tem, kar obsega. Čudno je, da no xapopada to poročilo golih djanj, ti m več da se.
•) T. j. mestno slareiinatra, klero sboruje zdaj kol dtUlni »bor ca Trat in okolico Irlaiko.
smoješ. Obličje deklioe se jo razveselilo, i hvaležno ae pomagavcu prisiljeno, nasmehlja.
V deljavi ao se ališali glasovi: „ Hoj, som-lo poj-dito!" kličo mcčojcdoc na isto stran, od koder so se slišali glasovi ter drži roke pred usti, kakor kdor daleč tje vpije. »Sem, možje- . j,
Kmetje iz bližnjo vasi so dospeli s palicami i vilami v rokah.
„ Možje, bitva je že končana. Pa th leži truplo ubitega; nesite je v vas.
„Tft leži še eden", zavpijejo.	'[ ".
„, G p to v o. eden poUmuhov " dč mečojedec, ter se bliža truplu, „ O ta i/M žo pobotnico za svojo hudodelstvo", pravi kazaje M umorjenega z razcepljeno gla-
„ Neaito tudi TnjeJk... una dva sta pete odnesla... jaz nisem kriv... čo jo bila moja palica lo dva palca daljša, sem se bil že soznanil z možgani možaka,... pa vendar sem mu rebra oklestil, A. vlovite konje... vam žo dain za vino "-
Zdaj. obrne k Juliji, ki jo bila io srčnejša postala, pomaga joj na konja, i se sam na svojoga vsede.
„ Le za menoj, Julija," dč tako prijazno i oljudno, kolikor mu je bilo mogočo.
-Zakaj ne jezdarimo po cesti vpraša Julija, ko vidi, da jo Čez njivo vdarjata.
Prihranimo si čotrt ure, poznam vse poli, nisem zastonj potepuh," se smeje.
(Dalje prih.)
v njem tadi subjektivno modruje 1 Člfali so, ijuk nekoliko poglavij, 4 poslanci (udje omenjene komisije). Začne se sjiis z v vodom, potle pride /. del z mnogimi poglavji. Naslovi poglavij so ti-le: I. „ Med verske postave." Tft stopi na oder junak Timeus s svojo iutcr-pellacijo; |>otle pride namestnika Bacila razpis; II. mNasledki razpisa Nj. eksc. gosp. namestnika"; (II. 9 Obravnave v municipiji ". Drugi del ima naslov: „ Namero roakcijsko" in bo doli na vvod in 5 poglavij. Prvo pogl. z nadpisom „ DimnBtrazioui slavo" (slovansko domofieiracije) obsega te-le točke: God ss. Mohorja io Fortunata, /bor Citaluičin, ogovori slovenski, po-nočna procesija, topežnju * meščani fmaltrattamento dui cittadini). Drugo pogl. z naslovom „ 1'ripravu in dogovori" obsega lo-Io člene: „ Kmetje napudniki; prvi napad; znamenje z umetnim ognjem, nnredbe urada za javno varnost ; službeni poduk okoličanov. " Tretjo poglavje so glasi: „ Napad z orožiem" ter obsega to le točke: „StrategiČno pomikanje; klie k orožju ; streljanje nenaznanjeno; prvi streli."— TA so Je soju sklenila in sc jc brauje /u drugi dnu priložilo. Galerijo so bile vse nutlačeue ljudi (f>(K) (500) kleri so so spodobno obnašali.
V seji 11. t. m. soje nadaljevalo lirnuje sporočila. fjelortemu poglavju (II. dela) je naslov „ Noč 13. julija " iu obsega te lo čleue: Itaujcuei, vmesni dogodki, Purisi — kadet Suša."— l*oa|. V.: „ Dogodki po 111. juliju " obsegu „ Odpust okoličanov iz mesta; razkačonjc meščanov; ranjenci; kako so okoličani (zunaj men ta) meščanom nadlegovali." 1'oslcduji del zapopada »sklep in nauvoto." '
Glavni nasvet jo, naj bi zbor sklonil, da se ima okoli fant ki bataljon razpustiti.
Obravnava to zadevo jo jako važna in daleč sega. Vladni komisar so jo vstavljal lacomu sklepu, češ da okoličanski batulijon jc kolikor toliko vojaška zauova, vojaške reči : uravnava armade, rekrutovavnje itd. da spadajo v področje državnega zbora; tržaški deželni zbor da mn no sme segali v njegovo pravice iu uika kih postav v tem oziru dajati, k vcčcuiu da smo kot prošnjo uli željo državnemu zboru kaj prodložiti. Zborniki so trdili, da zbor tržaški jc kompotenten, da ima pravico zastran razpuščonja iz svoje oblasti kaj skloniti; batulijon da ju meščanskn zadeva, (la imu meščanski značaj, in le poslednja leta, po krivičuom, da sc mu jc dala nekaka vojaška podoba. Po dolgom bistroumnem razgovurjunji sc je na zadnje ediuoglasno sklenilo, da so bataljon razpusti! (Se ve, da potrebuje ta sklep Se—ccsarskega potrjenja.) *)
Veste pa, kam pri vseli teli zvitih obravnavah pes taco moli V Z enostranskim poročilom o dogodkih meseca julija so hoteli mestni očetje tržaški dokazati, da oni in sploh mehčani so—nedolžni; vsega krivi da so namestnik Bach (zavoljo svojega razpisa v Timeus ovih zadevah), slovenski okoličani, podsuiitaui od duhovščino in Bog ve od koga še;—policija in okolični bataljon, bodi si zato, ker je, kedar patrolujc, pod policijinim noreljein, bodisi samo za lo, ker jc oborožen, — meščani pa brez orožja !
Od tod cctcrum censco *6j glasovitih kolovodjo v v tržaškem starešinstvu.
Nikdar nikjer se ni še slišalo, da bi bil kak zaBtop, ki ni ne policija ne sodnija, take reči preiska-val, kakor so sc godile v Trstu prclckl. julija. To je ali liczaupuica nodnijam — ali pa — gospode kaj tišči; kajti zakuj mestni -/.bor žo zdaj vse od sebe odvrača? Baj ga dn sedaj javno iu uradno Ae nihče ui tožil. Zakaj sega v preiskavo sodnijsko, klcra no šo zmiraj nadaljuje V Zalo, daje našel vzrok sprožiti nasvet, da so ima razpustiti okolični balalijou, kleri mu jo kot oborožena moč trn v peti.
Istcrskl.
Na interpellacijo poslanca dr. Madonizza-c v seji od 1. 1. m. zastran učnega jezika v ljudskih šolah v Kopru je odgovoril ecs. komisar po ininisterakim odpi sujta-ko : V glavni šoli v Kopru, v niži realki v Pira-
v podlago lemu sklepu je bi! izročil Hermal zboru tudi peticijo xs odpravo halalijona, klcra kale I I liauč 223 podpiaov. To Jo pa ie zaatio, kako so laki podpisi nab rajo.
••J To je: n»J velja, kar hoče, balalijon sc mora razpustili. Kr.
nn in v drugih glavnih šolah, ki so vzdržujejo iz šolskega zaloga istorakega, na Krku, v Orosu iu Lošinu iu v tarui glavni šoli v PoreČu no Im> več nemščina zapovedan prednici, ampak so je bo učil le, kdor bo hotel; namesti njo b:> zapovedan predmet slovenščina, oziroma, ilirščina, po lom, ko govori to ali uuo večina prebivuvccv doličuoga okraja.
.Sprožil su jo tudi v tem zboru nasvet, naj iii so vzel trem škofom virilni glas (t. i. pravica sedeli v zbo-rn, dasi no voljeni.)
Uraikl
ho je pretekli todon inoil vnemi odlikoval. Kakor koroški, hležki, zgorujo-avstrijski so hotoli tudi sU\jor-ski uslavoljubi niiniulcrstvu zaupnico poklonili. Itazgo-vor o tej adrosi jo bil jako živ iu zanimiv. Vstavljali so se adrosi slovenski poslanci iu on katoliški grof, Ituol. To manjšino je ošabna, neprevidua večina zasmehovala! Izvrstno ata govorila slovenska posl. Hermun in Vošnjak. Kor ftinAki zbor Slovciieom Atajarskiiii nika-klli pravic prjvoliti noču, odpovejo ae-pravijo- SI«-venet poslanstva, dr Itazlag hc je Že. r	tiallihl.
Komisij«, ki preudariu nasvula Htnolka-voga iu ZjrhlikieviČ-cvcga jo aprojolii poslednjoga predlog, moreč na to, da zbor docciuhoriio ustavo z oziroin ua Galicijo pregleda in poprav iiasvutujc.
Mod 1'oljuki in Itulcni v zboru nI nič kaj pravo prijii/.noati; Poljaki hočejo v šole in urade lo preveč aamo svoj jezik vpeljati, rusinskega potiskajo V kot.— Načelniki poljskih strank kujejo vso polno programov, kako naj hi ho Galicija uravnala. Sploh tirjajo malo manj kakor Cclli.
Tlroljakl
jo ves opposiciomdoii iz verskih ozirov; šolsko postavo (zastran nadzornišlva) ne mara obravnavati ; brž ko nn Jo zavrže.
Sploh niso vladni iu uslavoljubiii časniki nič kaj zadovoljni z deželnimi zbori.
Ogled po uvela.
Avstrija.
Prihodnji toden pojdsla Nju vel. preso. cesar in cesarica v Galicijo. To potovanje bo Jako pomenljivo in veliko so žo zdaj o njem govori; noktori se ga colo bojš, tisti namreč, ki sumijo, da utegno cesar o tej priliki Poljakom preveč antonomijo dovoliti iu zuabiti nekak prestop k federalizmu pričeti. — Ogledovalo bo Nj. vel. tudi vojaščino tam zbrano — 4<) tisuč mož.—-Tega pa si no vemo kako tolmačiti, da pride tisli čas ludi car ruski v Varšavo (glavno mesto ruskoga Poljskega) iu bo tudi svojo vojaščino (80.000 mož) ogledoval. —
Ncktcri mislijo, da se cesarja k prijaznemu pozdravu kje snideta, družim pa se zdi oglod vojaščino sumljiv, in jiui to rožljanje z orožjem nekako po vojski diši, tiui več, ker so tudi med Francozom in 1'rusoiu strune jako uapete. Prus iu Rus pa sta neki dobra prijatla.
V Zagrebu so je pričel 12. t. m. zopet deželni t bor /irooušiCi, kleri je bil odložen od :">. fobr. 1.1. zato, ker hc je rognikolarna dcputacija izgred njega iz brana z ogersko enako dcputacijo pogajala, kakor smo že večkrat omenili. Kar jo regu. dcputacija naredila, pride zdaj pred zbor na obravnavo in potrjcnjc.
it. Ljubljane pišejo n Novice": — Včeraj jc bil prvi zbor učiteljev ljudskih šol kranjskih v Ljubljani. Zal nam jc, da za danes ne moremo povedati več kakor to, da so jc zbralo blizo 150 gospodov iu da pod predsedstvom gosp. Andreja 1'raprolnika so so vršile vse razpravo tako lepo, da jc bilo veselje poslušati. Tfi nisi slišal nič tistih puhlih fraz kakor v gla-flovitem nemškem _ Lohrcrtag-u " na Dunaj i; vsi predmeti govornikov bili so iz življenja vzeti iu vsi nasveti za praktično življenje stavljeni, da se /.boljša ljudska šolu, povzdigne narodova omika, in da pri tcin konca nč jemlje učitelj. Prav korislne reči so bile sklenjeno. Slava našim učiteljem! — Njim na čast jo dramatično društvo zvečer v čitalnični dvorani igralo dve mični gle-diščni igri.
V Zadrti jc nastal v deželnem zboru bud razpor med slovanskimi narodnjaki in tako zvauo autonoinno (laško) stranko, in lo zarad uf.nv.tja jezika na realki. Narodujaci hočejo imeti hrovaaki in italijanski jezik, vrsteča ao, za vso učence, ima stranka pa Bainn laški, in nemški kot zapovedan predmet fhrovaški-srlpki menda zapov.|irediu.. za Slovane V) —
Tabor v Žavcu li. dne t. m.
< 1».. „ nii»i.-»b.")
0 treh popoldne ho je začel tabor. Obravnavalo iu sklenilo hc jo sledeče :
1.	Slovenski jozik mora biti na Slovouskoni iz ključljivo uradni jezik in v ta namen so mora noodla-goma določiti obrok od pol lota, do kterega morajo nudi Hp>venščiuo v besedi in pismu in sestaviti nemudoma iz učenih in izvedenih mož komisija, klora bo iiucpi voditi pri vuok nedunjih iu prihodnjih uradnikih skušnje iz znanja slovenskega jezika.
2.	Cerkvena vlada mora na Slovouskem urudovnti v Hlovenskcm jeziku iu v bogoslovnim predmete, kteri ho nemški ptcdnvajo, podučevuti v slovenščini.
3.	Zn povzdigo kmetijstva in gospodarstva sploh nam jo trehu dobrih šol zu poljedelstvo, vinorojo, sudjo-rejo, uvilorejo in gozduarstvo, da so ta namen doseže, iinajo se pri nos osnovsti potrebne Šole brž ko brž, potem tudi slovensko gospodarsko društvo.
4.	I>a so ljudske učilnice nu Slovenskem Čisto slovenske, v srednjih učilnicah učui jezik slovenski, nemški oziroma laški jezik ontane učni predmet.
5.	Da se Slovenci 'združijo v redinjeno Slovensko.
' Gosp Iv. Žuža stopi prvi ua Icco in pozdravlja v
imenu osnovalnega odbora zbrano ljudstvo z besedami Hermanovimi: „ Bog kliče ; Slavjaui predolgo tlačeni stopajo čvrsto pred svet ua svoje slavuo mesto. * To so važno besedo, vredno, da si jih vsak Slovenec globoko v srce vtisne. Zgodovina kaže, da smo tlačeni narod nad 1000 let Novejše razmero so se malo poboljšalo. Narod napreduje v duševni zmožnosti in v inaterijalnem obziru, vendar nc tako, kakor je treba. Če pogledamo okoli sube, vidimo, da ua- Goriškem in Primorji gospodari Slovencem na kvaio laški živelj, na Magjarskcm pa magjarski. Tudi Slovencem na &a-jarskem in Koroškem so no godi dosti bolje. (Klici: Res jel) Tudi tu nima naš narod več pravico, ko od peči do praga |>od slamnato streho. (Kes je I) To so mora zboljšati, ali vso na postavni poti, zakaj prešel je čas, ko so v hrupu iskali pravice. Čaat je za lavinsko dolino, da jo napravila 2. tabor, pri kterem hočemo javno izreči svojo željo vladi. Mi zahtevamo od Avstrije, kteri smo zvesti sinovi, svoje narodno pravico; mi zahtevamo, da veljamo toliko ko drugi. To izreči jo namen taboru. Govornik pozdravlja vse došle taborčanc, in ko omenja nazočih Kranjcev, vskllkne ves tabor: „ Živili Kranjci I"
Za predsednika nasvetujc gospoda d.r Vošnjaka, kterega pozdravlja tabor z živio-khci. On si naprosi za zapisnikarja gg. Jurčiča in Tomšiča in sklepa avoj kratek govor 8 temi besedami: Ako borno danes soglasno sklepali ia izrekli, da hočemo vživati vso pravice, mora nam jih vlada dovoliti, ako jo pravična.
(Dalje prih.)
1/nanJe dežele.
Amerika. Na Pcrnaiiskom in Ekvadorskem bo bili od 13—10 avgusta strašni potresi; več mest je popolnoma posutih; nad 20,0<K) ljudi je Bmrt storilo; škoda na blagu zuiiša veliko sto milijouov dolarjev.
Dopis.
■z Čruič 12. sept.— Letina ni pri nasneprav dobra, uc prav slaba; turšico jo nekoliko več ko na pol dobre letine; ajda in repa prav lopo kažete, ako bi Bog dal o pravem času dežja (dal ga jc! Vr.) Samo enu nesreča nas jo letos obiskala: krompirja smo malo nakopali, droben jc, in šo ta nam jo sognjil, in še z m i raj gnjijc, tako da nam ga prav malo ostano za želodec. Sena smo imeli prav po tnalom, pa otava nam je obilo privrgls, tako da je živina preskrbljena, —žival jc naj veče bogastvo kmetovo.
v-LV II	zh^iLL* o LJ. _____
ifj-r-'-
K4k4 je pa I vašo titalnkol bodo me morebiti kdo vprašal. Na to naj vam odgovorim : Naša čitalnica še ziniram cveto, in nadjam sc, da je tudi huda' zima ne pokvari. Naši čitalničarji so vse hvale vredni' *a njihovo zvestobo do slovenstva. Samo ena reč jo vna-' ši srenji, ktera nam veselje kalj, la, namreč, da so časih od neudov čitalničnih'sliši prepevati »sempro al-Icgri mai psssiou" (se ve, da besede vse spačens '(izgovarjajo.-) Dragi rojaki, pustite na strani italijanske pesmi-^saj jih že uko ne raznmoto—in poprimete ao raj lepega slovenskega petja; pristopite k čitalnici, pe-vovodja čitalničin v«h l>o prav rad podtičeval. Spomnite sc, da vaa jo slovenska mati rodila, po slovenski „ Oče naš" učjla; pomislite da vas slovenska zemlja redi iu da—Čo bo Bogu všeč—v blagoslovjeui slovenski zemljo počitek najdete. Vse lo prouiišljcvajc, spominjajte sc dolžnosti, ki jih imate do domovino; ne pluvajte v skledo iz ktero josto; bodite goreči domoljubi slovanski. .
,	y«9 Mit prijatel M. V. *)
Domači novlčar.
IOkr. glavarju, tominskemu g. A.- }Vinklerju) jo o starešinstvo karmiusko za slovo, ko je odšel iz Karmiua, častno meščanstvo.
(Fajmošttr pri sv. Ignaciji v Gorici, č. g. Joan Kumar) je )>ostal tajili klučar av. Očeta papeža z naslovom »monsigiiorc" in pravico nositi obleko višnjeve barve (abito paouszto.)
(PoskuŠnje z novimi vojaškimi puškami—odzadni-cami—) so bile v saboto 12. t. m. v Panoven (Gorici) v pričo mnogih generalov in viših častnikov tuk. 46. ini. polka. Dobro je šlo.
(Vojaške vaje") ne bodo lotos v Gorici, ampak pri Tratu in pojde tudi nsša posadka drugi mesec tje.
(OdJtor za tabor goriški) je imel pretekli ponedeljek zopet sejo: pretreaalc so so točko programa, kUtri pa ni ie dokončno določen.
Bornul kur« 16. sept. Metali. 58:70; narodno posojilo 60:80; London 116:35;* adžjo srebra 112:50; cekini 5:35.
Loterljnke številke. Na Dnnaji 9. t m. 1>0, 54, H3, 50. v Trstu 16. t. m. 85, 15, 46.51,9.4.
————— _ < ■ Oglasnik.
Podpisani štejejo si v dolžnost, izreči javno zahvalo naj večemu svojemu dobrotniku, blagorodnemu gospodu županu Gaudenciju Tosi-ju za sprelepi, kakih 200 gold. vredni lestenec (kločo), ki ga je blagovolil Sovodenjski cerkvi podariti.
X Movodnjsh (pri Gorici), meseca septembra
1868.
Hvaležni sosedje.
14. septembra ob 7. nri zvečer ' jc vzel slovo od tega sveta Alojzi IHuha, e. k. uradnik pri polit, okrajni gosposki v Gorici. Itojen je bil v Lokvi na Krasu, star 52 let. /^V. Pogreb jo bil v Gorici v sredo ob 2 u. pp. V tem ko rnjnccga žlahta to oznanja, priporoča ga vsem prijatlom in znancem v pobožen spomin.
m) ZaaOan (»bora p Mtlil« no »krb o J boru; doti&ii Val dopisi rum ne »di primeren.	Vr.