Znanstvene razprave --------------------~ GDK: 232.327.2 : 453: 450 Varstvo gozdn ih sadik pred škod ljivimi žuželkami (Homoptera . Coleotperal Hymenoptera, Lepidoptera) in pršicami (Acarina) Protection of Forest Saplings from Harmful lnsects (Homoptera . Coleo,otera. Hymenoptera . Lepidoptera) and Mites (Acarina) Maja JURC" Izvleček: Jurc, M.: Varstvo gozdnih sadik pred škodljivimi žuželkami (Homoptera, Coleotpera, Hymenoptera, Lepidoptera) in pršicami (Acarina) . Gozdarski vestnik, št. 9/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini, cit.lit. 70. Prevod v angleščino : Maja Jurc. V prispevku obravnavamo 45 vrst škodljivih žuželk in 6 vrst pršic, ki smo jih določiti v času od leta 1962 do leta 1999 pri rednih zdravstvenih pregledih sadik v gozdnih drevesnicah v Sloveniji. Navedene so tudi vrste žuželk, ki se kot škod ljivci pojavljajo v drevesnicah v zadnjih letih. Podana je kompilacija fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje škodljivih žuželk in pršic. Ključne besede: gozdna drevesnica, škodljiva žuželka, pršica, fitofarmacevtsko sredstvo, insekticid, akaricid, Slovenija. Abstract: Jurc, M.: Protection of Forest Saplings from Harmful lnsects (Homoptera, Cofeoptera, Hymenoptera, Lepidoptera) and Mites (Acarina} . Gozdarski vestnik, No. 9/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 70. Translated into English by Maja Jurc. A list of 45 species of insect pests and 6 species of mites that have been determined during a health control of a plant material in the forest nurseries, poplar, and ornamental nurseries in the period of 1962-1999 in Slovenia, is presented in the article . lnsect pests that had appeared in nurseries in the last years have also been listed here. ln addition, a list of active ingredients of plant protecting chemicals to suppress harmful pests and mites has, furthermore, been presented in the article. Key words: forest nursery, harmful insect, mite, pesticide, insecticide, acaricide, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi je pod- stat sodobne pridelave sadik in tako njen sestavni del. Obsega spremljanje pojava škodljivih organi- zmov, ukrepe za preprečevanje pojava škodljivih organizmov, varstvo pred njihovim vnosom v državo in zatiranje škodljivih organizmov, če se pojavijo v obsegu, ki presega dopustne meje, na mehanski, biološki, biotehnični ali kemični način. Pravna podlaga za proizvodnjo kakovostnega sadil nega materiala so Zakon o zdravstvenem vars- tvu rastlin (ZZVR, 1994 ), Pravilnik o obveznem zdrav- stvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (1986, popr. št. 3, 1987) ter Seznam karantenskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji (1996). ZZVR ureja varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in ras- tlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi (proka- rionti , virusi, glive, škodljivci: žuželke in pršice, ogor- * doc. dr. M. J., univ. dipl. inž. gozd, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO , GozdV 58 (2000) 9 . čice ter parazitske cvetnice) in neparazitskimi dejav- niki, in sicer tako, da se preprečijo škodljive posle- dice uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ukrepov varstva rastlin za zdravje ljudi in živali ter za okolje. Omenjeni zakon prav tako predpisuje, da morajo biti objekti za pridelovanje semena ter objekti za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani. Za pregled zdravstvenega stanja gozdnih sadik je pooblaščen Gozdarski inštitut Slovenije (Ur. l. RS, št. 1 O, 1978, s. 942). Po vojni je bila pridelava saditvenega materiala v Sloveniji pomembna dejavnost gozdnih gospodar- stev. Tako je leta 1951 delovalo 225 gozdnih dreve- snic, ki _so merile od nekaj m2 do 75 arov. Sadike, ki so bile vzgojene v posameznih revirjih, so se tudi uporabljale in situ. Na ta način so bile zagotovljene provenienčno najustreznejše sadike za pogozdovanja. Taka proiz- vodnja saditvenega materiala je bila že takrat nera- cionalna in predraga, prihajalo je do opuščanja maj- hnih drevesnic in centralizacije proizvodnje sadik v večjih drevesnicah. Leta 1981 je bilo v Sloveniji 40 377 Jurc, M.: Varstvo gozdnih sadik pred škodljivimi žuželkami (Homoptera. Coleotpera, Hymenoptera .... gozdnih in 2 to polovi drevesnici (HOČEVAR 1981 ). Leta 2000 je bilo za zdravstveni pregled prijav- ljenih 15 drevesnic s skupno površino 118,55 ha. V skladu s pravnimi predpisi se zdravstveni pregledi drevesnic pri nas opravljajo kontinuirano od leta 1962 dalje, kar zagotavlja dobro zdravstveno stanje sadik. Popis bolezni in škodljivcev v knjigah o zdravstvenih pregledih objektov za pridelovanje sadilnega mate- riala v 14 drevesnicah v obdobju od 1962 do 1996 kaže, da se je v gozdnih drevesnicah pojavilo skupaj 35 različnih vrst žuželk ter pršic, 37 rodov (JURC 1996). V zadnjih letih ugotavljamo pojavljanje neka- terih škodljivih žuželk in pršic, ki povzročajo precej- šnje škode na sadikah. 2 METODE DELA 2 METHODS OF WORK Nabiranje entomofavne je bilo opravljeno po stan- dardnih metodah: s stresanjem vej, z nabiranjem v izkopanih vzorcih zemlje, z rezanjem vej. Nabrana entomofavna (adulti, larve) je bila determinirana na terenu ali v laboratoriju. Nekatere vrste škodljivcev smo določili glede na tipične simptome. Pri deter- minaciji smo uporabljali naslednje ključe in lite- rarne vire: BRAUNS 1964, ESCHERICH 1923, 1942, JANEŽIČ 1989, MAČEK 1971, PATOČKA 1980, SCHWENKE 1972, 1974, 1978, SCHWERDTFE- GER 1970, STARY in sod. 1988, TITOVŠEK 1992, 1994. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Najpomembnejše žuželke in pršice v gozdnih drevesnicah 3.1 The most important insects and mites in the forest nurseries Popis bolezni in škodljivcev v 14 drevesnicah v obdobju od 1962 do 1996 kaže, da se je v gozdnih drevesnicah pojavilo skupaj 35 različnih vrst žuželk ter pršic, 37 rodov. V zadnjih štirih letih ugotavljamo v gozdnih drevesnicah prisotnost 19 novih vrst škod- ljivih žuželk in pršic. V novejšem času se v drevesnicah pojavljajo nove vrste žuželk, predvsem minerji lis lja in iglic (red Lepidoptera, lnsecta) in pršice šiškarice (družina Eriophyidae, Acarina). Minerji listja (Cameraria ohri- del/a Deschka & Dimic- slika 1, Phyllonorycter robi ni- ella Clemens- slika 2, Parectopa robinielfa Clemens - slika 3, Tischeria complanefla Hb.) in poganjkov (Argyresthia thuiella Packard - slika 4) povzročajo 378 poškodbe na listju in poganjkih z oblikovanjem min. Pršice šiškarice se pojavljajo predvsem na listnih ploskvah, ki jih prekrivajo s cecidiji. Poškodbe zaradi listnih minerjev in pršic šiškaric zmanjšujejo asimila- cijsko površino ter pri večletnem zaporednem pojav- ljanju zmanjšujejo vitalnost in priraščanje sadik. 3.2 Doročene vrste žuželk in pršic, ki se pojavljajo v naših drevesnicah: 3.2 Determined species of insects and mites which appear ln our forest nurseries: Na vejicah, poganjkih: Adelges /aricis Vallot. - rdeča smrekova uš, Adelges sp. - smrekove uši, Acantholyda sp. - zapredkarice, Acantholyda hieroglyphica Christ. - mala borova zapredkarica, Argyresthia thuiel/a Packard- zavrtač tujevih poganj- kov, Forficula auricu/aria Lin . - strigalica, Myelophilus minor Htg. - mali borov strženar, Myelophilus pini- perda L. - veliki borov strženar, Physochermes piceae Fern.- veliki smrekov kapar, Pityogenes cha/- cographus L. - šesterozobi smrekov lubadar, Procip- hilus fraxini Htg. - jesenova listna uš, Rhyacionia buoliana Den. & Schiff. - zavijač borovih poganj- kov, Sacchiphantes abietis L. - rumena smrekova uš, Sacchiphantes viridis L. - zelena smrekova uš, Scolytidae sp. - podlubniki. Na debelcih: Cryptorrhynchus lapathi L.- jelšar, Saperda populnea L. - mali topolov kozliček, Saperda sp., Sciapteron tabaniforme Rott. - mali topolov steklokrilec, Scolytidae sp.- podlubniki. Na listih ali iglicah: Aceria erinea Nal., Aceria varia Nal., Aceria macrochela pseudoplatani CortL, Age/astica alni L. - modri jelšev lepenec, Byctiscus populi L. - topolov zavijač, topolov sva lj kač, Cafiroa annulipes Klug- mala lipova grizlica, Cameraria ohri- del/a Deschka & Dimic - listni zavrtač divjega kos- tanja, Corythuca ciliata Say - platanova čipkarka, Dasyneura acercrispans Kffr., Diplolepis quercus-folii L., Diplo/epis longiventris Htg., Diprion pini L.- nava- dna borova grizlica, Elateridae- pokal ice, Eriophyes tiliae rudis Na l., Eriophyes ti/Jae nervafis Na l., Leu- caspis loewi Colvee - borov kapar, Phyllonorycter robiniella (Ciemens), Parectopa robiniefla Clemens- listna zavrtača robinlje, Eriophyes sp. - pršice šiška- rice, Lithocolletis platani Stgr. -listni zavrtač platane, Melasoma populi L. - rdeča topolovka, Neuroterus numismalis Fourc., Phyllaphis fagi L.- bukova listna uš, Phy/locnistis suffuse/la L., Phy/lodecta vitellinae L.- mala vrbovka, Plagiodera versicolorlaich.- modri vrbov lepenec, P/agiodera sp., Potydrosus sericeus Schall. - lesketajoči rilčkar, Tischeria comp/ane/la Hb. - hrastov molj, Trialeurodes vaporan·orum Wes'rN. - ras- tlinjakov ščitkar, Stilpnotia salicis L. - vrbov prelec. GozdV 58 (2000\ 9 Jurc. M Varstvo gozdnih sadik pred skodiJiViml zužell·ami (Homoptera, Coleotpera, Hymenoptera Na koreninskem vratu, koreninah: Aegeria api- drugih iglavcev z insekticidi pred objedanjem veli- formis Cl. - veliki topolov steklokrilec, Elateridae - kega rjavega rilčkarja (Hylobius abietis L.), in sicer pokalice (strune). Gryllotalpa gryllotalpa L.- bramor, pred presaditvijo na teren (MORGAN 1999). Zaščita Melolontha hippocastani F. - gozdni rjavi hrošč pred objedanjem traja eno leto. (ogrci), Melolonfha melolontha L. - majski hrošč Če se v drevesnicah pojavijo gradacije škodljiv- (ogrci), Otiorrhynchus ovatus Germ. - mali črni ril- cev, uporabljamo tudi kemična sredstva za njihovo čkar, Otiorrhynchus niger F. -veliki črni rilčkar. zatiranje, pri tem pa se moramo zavedati vseh nevar- Na cvetovih: Aceria fraxinivora NaJ. nosti in omejitev, ki jih delo s kemičnimi sredstvi pri- naša. Po literaturi povzemamo nekatera sredstva za 4 PREPREČEVALNIIN ZATIRALNI UKREPI 4 PREVENTIVE AND CONTROL MEASURES Predpogoj vzgoje vitalnega in kakovostnega rep- rodukcijskega materiala v drevesnicah je njegovo odlično zdravstveno stanje. Dobro zdravstveno stanje zagotavljajo predvsem preprečevalni ukrepi in v pri- merih, ko pride do pojava prenamnožitev škodljiv- cev ali širjenja okužb z glivami, tudi zatiralni ukrepi. Preprečevalni ukrepi obsegajo: pravilno izbiro mesta setve ali sadnje glede na razmere v drevesnici (vet- ravni položaji, mrzle zime brez snega, tla in drugo), zagotavljanje ustreznih razmer za kalitev semen (kakovostno seme, upoštevanje fizioloških zahtev posameznih rastlinskih vrst glede kalitve, razkužen in pravilno pripravljen substrat v semenišču, spremi- njanje sestave sloja za prekrivanje semen glede na drevesne vrsto), skrb za vzdrževanje dobrih ras tnih razmer za sejanke (za senčenje, pletje, gnojenje, kolo- barjenje s posevki, gojenje ustreznih vmesnih kultur z njihovim podoravanjem), ustrezno zalivanje, rahljanje tal, ustrezen čas presajevanja ter ustrezne načine izkopa. Pomembna postavka je vzdrževanje higiene v gozdni drevesnici, ki vključuje takojšnje odstranje- vanje vsega okuženega in napadenega materiala, odstranjevanje prestarih sadik ter skrb za okoliški pas ob drevesnici, kjer ne smejo biti razširjeni škodljivci in bolezni vrst, ki jih gojimo v drevesnici. Odstranjevanje opada in s tem materiala, kjer prezimujejo vsi minerji ali listni zavrtači in škodljive pršice, ki jih opažamo v naših drevesnicah, predstav- lja izredno učinkovit preventivni in kurativni ukrep. Nekatere nove vrste listnih zavrtačev in pršic se poja- vljajo v kontinentalnih delih Slovenije v prenamnoži- tvah, ker uspešno prezimijo v opadu. To je morda posreden dokaz zviševanja povprečnih letnih tem- peratur pri nas. V primeru, da na sadikah opazimo simptome pojava podlubnikov, lahko za ugotavljanje gostote populacije ter njihovo zatiranje uporabimo feromon- ske nastave. V drevesničarski proizvodnji so dose- ženi dobri rezultati z uporabo feromonov v kontroli populacij podlubnikov ter nekaterih vrst metuljev. V Angliji že več kot 1 O let uporabljajo kot izredno uspešen preventivni ukrep zaščito sadik smreke in GozdV 58 (2000) 9 zatiranje posameznih škodljivcev, ki imajo pri nas dovoljenje za uporabo. Na vejicah, poganjkih: Adelges laricis Vallot.- rdeča smrekova uš: kar- bofuran (FANG et al. 1983); pirimifos-metil (MIKHA- JLOVA 1979). Adelges sp.- smrekove uši: karbaril (ANTONELLI 1 CAMPBELL 1991 ); malation, fenitrotion, dimetoat (MUSAU 1 PARRY 1988); endosulfan (ANTONELLI 1987); permetrin (HASTINGS et al. 1986); karbofuran (FANGetal.1983); propoksur(BEJER 1981); para- tion, dimeton-s-metil/metasystox-i/ (PARDATSCHER 1977); granule karbofurana (NIELSEN 1 BALDER- STON 1977). Acantholyda sp. - zapredkarice, Acantholyda hieroglyphica, Christ. - mala borova zapredkarica, ki je pri nas najpogostejša : diflubenzuron, teflu- benzuron, triflumuron (MALINOWSKI 1 GLOWACKA 1992); permetrin (LYONS et al. 1993); teflubenzu- ron /nomoiU, diflubenzuron /du-dim SC-48/ (OUDIK 1 GLOWACKA 1983); piretrin, karbaril (CASALE 1 SAMPO 1977); malation, paration (SCHMUTZEN- HOFER 1975). Argyresthia thuiella Packard - zavrtač tujevih poganjkov: oleodiazinon, paration (SHIRVANI1986); deltametrin (KOLLNER 1 PLATE 1982). Mye/ophilus minor Htg. - mali borov strženar, Myelophilus piniperda L. - veliki borov strženar: endosulfan (DOOM 1 LUITJES 1970). Pityogenes chalcographus L. - šesterozobi smre- kov lubadar: imidakloprid (SCHOLZ 1 WULF 1998). Prociphilus fraxini Htg.- jesenova listna uš: dia- zinon, malation, paration (CANAKCIOGLU 1970). Rhyacionia buoliana Den. & Schiff. - zavijač borovih poganjkov: triklorfon (CERDA et al. 1988); endosulfan, diflubenzuron (MENDEL 1987); fenitrow tion (WINTER 1 SCOTT 1977); karbofuran granulat (PREE 1 SAUNDERS 1972). Sacchiphantes abietis L. - rumena smrekova uš: karbofuran (NIELSEN 1 BALDERSTON 1977); endo- sulfan (SCHREAD 1971 ). Sacchiphantes viridis L. - zelena smrekova uš: karbofuran (FANG et al. 1983). 37- Slika 1: Poškodbe zaradi listnega zavrtača divjega kostanja (Cameraria ohride/fa Deschka & Dimic) Figure 1: Mines of horse-chestnut leaf miner (Cameraria ohridella Deschka & Dimic) Scolytidae sp. - podlubniki: imidakloprid {SCHOLZ 1 WULF 1998): de\tametrin (GLOWACKA et al. 1988); fenitrotion (OKUDA 1 SUZUKI1985). Na debelcih: Cryptorrhynchus lapathi L. - jelšar: fention (LAPI- ETRA 1972); triklorion (CAVALCASELLE 1 BELLIS 1983); paration (VERENlNI 1984). Saperda sp.: triklorfon (CAVALCASELLE 1 BELLIS 1983); paration (VERENINI1984); diklorvos, propoksur (LAPIETRA 1980). Sciapteron tabaniforme Rott. - ma!i topolov ste- klokrilec: permetrin (WOUTERS 1979); karbofuran (LAPIETRA 1978); deltametrin (MORAAL 1989). Scolytidae sp.- podlubniki: imidakloprid (SCHOLZ 1 WULF 1998}; deltametrin (GLOWACKA et al. 1988); fenitrotion (OKUDA 1 SUZUKI 1985). Na listih ali iglicah: Aceria erinea Na l., Aceria va ria Na!.. Aceria macrochela pseudopaltani Co rti.: dikofol, de me ton- Sl ika 2: Poškodbe zaradi zavrtača Phyllonorycter robiniella Clemens opazimo na spodnjem delu listne ploskve Figure 2: Mines of Phyl/onorycter robiniel/a C/emens are seen on underside of /eaves S-metil /Metasystox-1/, malation. Agelastica alni L. - modri jelšev lepenec: diflu- benzuron /du-dim SC-48/ {WEISS 1 977); diazinon (MUNCH 1972). Byctiscus sp., Byctiscus populi L. -topolov zavijač, topolov svaljkač : paration (GEOFFRlON 1979). Corythuca ciliata Say- plata nova čipkarka: de!ta- metrin (KUKEDI 1 PALMAI1992); malation (VENTURI 1974); triklorfon (MACELJSKI 1 BALARIN 1972). Dasyneura sp., Dasyneura acercrispans Kffr.: dirnetoat {NIKOLOSKI 1 KUBENIN 1980}. Diprion pini L. - navadna borova grizlica : diflu- benzuron, deltametrin (HOFFMANN 1 HACKBARTH 1991 ). Elateridae- pokalice: triklorfon, karbaril (SIKHA- RUUDZE 1975). Slika 3: Poškodbe zaradi zavrtača Parectopa robiniella Clemens opazimo predvsem na zgornjem delu listne plos- kve Ftgure 3: Mines of Parectopa robiniella Clemens are seen mostly on upperside of lea ves Eriophyes sp. - pršice šiška rice, Eriophyes tiliae rudis Nal., Eriophyes tiliae neNalis NaJ.: brompropilat. Melasama populi.L. - rdeča topolovka: karbofu- ran, diflubenzuron (JODAL 1985). Phyl/odecta sp., Phyllodecta viteflinae . L. -mala vrbovka: karbofuran, diflubenzuron (JODAL 1985); deltametrin (MORAAL 1 989). Plagiodera versicolor Laich. -modri vrbov lepe- nec: karbofuran , diflubenzuron (JODAL 1985). Trialeurodes vaporariorum West:w. - rastlinjakov ščitkar: malation (KOSTERINA 1976). Stilpnotia salicis L.- vrbov prelec: triklorion (DON- Dl KOV 1974}. Na koreninskem vratu, koreninah: Elateridae- pokalice (strune) : triklorfon, karbaril (SIKHARULIDZE 1975). Gryllotalpa gryllotalpa L. -bramor: triklorfon, kar- bari! (SIKHARULIDZE 1975}. Jurc, M.: 'Jarstvo gozdnih sadik pred škodljiv1m1 žuželkami (Homoptera, Coleotpera. Hymenoptera, . Slika 4: Poškodbe zavrtača tujevih poganjkov (Argyreslhia thuie/la Packard) (vse foto: Maja Jurc) F1gure 4: Mines of Argyresf11ia tlwiel/a Packard in arborvitae shoots (all photo: Maja Jurc) Melolontha hippocastani F. ~ gozdni rjavi hrošč (ogrci): fenitrotion (DAVIDENKO 1979). Melolontha melotontha L. ~ majski hrošč (ogrci): foksim /volaton 5/ (ABGRALL 1991 ); klorpirifos (RASH EV 1988); deltametrin (AKAB et al. 1984 ). V literaturi zasledimo številne biološke metode zatiranja škodljivih žuželk v drevesnicah . Ker pri nas taka sredstva niso registrirana in dostopna (Priroč­ nik o fitofarmacevtskih sredstvih v RS, 1999), jih ne navajamo. Omejili smo se na fitofarmacevtska sred~ stva, ki so registrirana pri nas, in se glede uporabno~ sti v gozdnih drevesnicah naslanjamo na literaturo. 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Vsekakor sta najbolj perspektivna in varna načina zaščite rastlin pred škodljivci in boleznimi selekcija odpornih rastlinskih kultivarjev in razvijanje bioloških metod zatiranja škodljivcev v drevesnicah . V goz- dars tvu pri nas je vzgoja odpornih kultivarjev v bližnji prihodnosti omejena na vrste iz rodu topolov in vrb, pri vseh ostalih vrstah drevja in grmovja pa je malo verjetna, saj je vezana na vegetativno razmnoževa- nje. Razvoj bioloških metod doživlja izjemno hiter razvoj in lahko pričakujemo, da bodo tudi v pride- lavi sadik gozdnega drevja kmalu na voljo učinkoviti pripravki in tehnike. Njihova uporaba bo zahtevala integralni pristop: temelj je upoštevanje in izpolnje- vanje razmer za optimalno rast rastline , vključuje pa poznavanje dogajanj bistvenih interakcij med vsemi organizmi, ki kakor koli prihajajo z rastline v stik ali nanjo vplivajo le posredno. Spreminjanje teh odno- sov med najodločilnejšimi organizmi, zagotavljanje ravnotežja med njimi ter uspešna manipulacija dejav- nikov nežive narave so pogoji za uporabo bioloških metod zatiranja škodljivcev v drevesnicah. Zatiralni ukrepi, ki jih danes uporabljamo za kon- trolo škodljivih žuželk in pršic, lahko, še posebej, če jih uporabljamo nesmotrna, močno prizadenejo delovanje rastlinskih, glivnih, mikrobnih in živalskih združb v drevesnicah. Nepravilna ali nepotrebna raba teh sredstev negativno vpliva na biološko aktiv- nost tal, povzroča premike ravnotežja med vrstami in je včasih vzrok za ugodne razmere za prerazmno- žitev ene ali več vrst, tudi škodljivih . Nepravilna raba lahko škodi ljudem, ki ta sredstva nanašajo. Z neus- trezno rabo fitofarmacevtskih sredstev po nepotre- bnem trošim o finančna sredstva. Kljub vsem nega- tivnim vidikom uporabe teh sredstev v gozdnih dre- vesnicah pa je njihova uporaba pogosto nujna za pridelavo zdravih in kakovostnih sadik. Za njihovo neškodljivo rabo mora biti drevesničar strokovno usposobljen, seznanjen mora biti z vsemi znanimi negativnimi in pozitivnimi lastnostmi uporabe fitofar- macevtskih sredstev. Etika odgovornega odnosa do okolja in vsega živega mora biti njegovo življenjsko vodilo . Protection of Forest Sap1ings from Harmfru 1~ lnsects (Homoptera, Coleoptera, Hymenoptera, Lepidop·Mra) and Mites (Acarina) S.ummary The data on the state of pests (lnsecta and Acarina) of seedlings from 18 forest nurseries, poplar, and ornamental nurseries for the period of 1962-1999 have been presented in the article . ln addition , a list of 45 species of insect pests and 6 species of mites has also been introduced. As to present, the most common insects and mites sta ted are as fellows: on twigs and shoots: Adelges laricis Vallot., Acantholyda hierogfyphica Christ.,. Argyresthia thuiella Packard, Forficula auricularia Lin. , Myelophilus minor Htg., Myelophilus piniperda L, Pityogenes chalcographus L., Prociphilus fraxini Htg., Rhyacionia buoliana Den. & Schiff., Sacchiphantes abietis L., Sacchiphantes viridis L.; on stems: Cryptorrhynchus lapathi L., Saperda poputnea L., Sciapte- ron tabaniforme Rott.; on lea ves and needles: Aceria erinea Na l.. Aceria va ria Na l.. Aceria macrochela pseudop/atani Carti., Agelastica alni L., Byctiscus populi L., Cafiroa annufipes Klug , Cameraria ohridella GozdV 58 (2000) 9 381 l Jurc, M . Varstvo gozdnih sad1k pred škodljivimi žuželf;:ami {Homoptera . Coleotpera. Hymenoptera . . Deschka & D.imic, Corythuca ciliata Say, Diplolepis quercus-folii L., Diplolepis longiventris Htg., Di prion pini L., Elateridae, Eriophyes tiliae rudis Nal., Eriophyes tiliae nerva/is Na l. , Leucaspis loewi Colvee, Phyllonorycter robinie/la Clemens, Parectopa robiniella Clemens, Lithocol/etis platani Stgr., Melasama populi l., Phyllaphis fagi L., Phyllodecta vitellinae L., P/agiodera versicolor Laich., Polydrosus sericeus Schall., Tischeria com- plane/la Hb., Trialeurodes vaporariorum Westw .. , Stilpnotia salicis L. and on roots: Aegeria apiformis CL, Elateridae, GryllotaJpa gryllota/pa L., Melo/on/ha hippocastani F. , Mefolontha melolontha L., Otiorrhynchus ovatus Germ., Otiorrhynchus niger F. A list of active ingredients of plant protecting chemicals to suppress harmful pests and mites is furtherrnore presented in this article . VIRI 1 REFERENCES ABGRALL, J. F .. 1991. Biology and Control of the Cockchafer in Tree Seed Orchards.- Revue Forestiere Francaise, 43, 6, s. 489-500. AKAB, J. 1 KOLONITS, J. 1 RULL, G., 1984. Control of the Forest Maybeetle by ULV Methods.- Erdo, 33, 9, s. 417-419. ANTONELU, A. L., 1987. Balsam Woolly Adelgid: a Pest of True Fir Species.- Extension Bulletin, Cooperative Exlension, College of Agriculture and Home Economics, Washington State University, No. E81456, 4 s. ANTON EL LI, A. LI CAMPBELL. R. l., 1991. Cooley Spruce Gali Aphid.- Extension Bull eU n, Cooperative Extension, College of Agriculture and Home Economlcs, Washington Stale University, No. EBD966, 2 s. BEJER, B., 1981. Nyere forsog med inseclicider til bekaempelse af alm. aedelgranlus (Dreyfusia nordmannianae Ecksl.).- Dansk Skovforenings ndsskrift, 66, 1, s. 56-59. BRAUNS, A., 1964. Taschenbuch dre Waldinsekten .- Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, 817 s. CANAKCIOGLU, H., 1970. Chemical Control of Aphids Damaging Forest Trees.-lstanbui-Universitesi-Orman-Fakultesi-Dergisi. 1970, 20A, 1, s. 94-114. CASALE, A. 1 SAMPO, A .. 1977. Gradalions of Acantholyda postica/is Malsumura in Valle d'Aosta: Life-cycle and Control Tests (Hym. Symphyta Pamphiliidae) .- Redia, 60, s. 431-452. CAVALCASELLE, B. 1 BELUS. E .. 1983. Experiments with New Low-toxicity lnsecticides against Subcortical Larvae of Cryptorhynchus and Saperda.- Cellulosa e Carta, 34, 5, s. 29-34. CERDA, L. A./ AGUILAR, A. M./ BEECHE, M. A., 1988. lnseclicides for The control of Rhyacionia buoliana (Lepidoptera: Tortricidae): a Laboratory Study.- Bosque, 9, 1, s. 61-63. DAVIDENKO, L. K .• 1979. Tests with Metathion against the May Cockchafer and the Pine Webworm.- Lesnoe Khozyaistvo, 4, s. 61-62. DONDIKOV, N. M., 1974. Stilpnotia salicis in the Altai Region.- Zashchita Rastenii, 9, s. 47. DOOM, D. 1 LUITJES, J., 1970. Control of the Bark Beelle (Tomicus piniperda) by Sprays Applied lo lhe Trunks.- Nederlandsch Boschbouwtijdschrifl.. 42, 11, s. 297-302. DUDIK,W. 1 GLOWACKA, 8., 1983. Dimilin and Nomolt- Safe Selective lnsecticides.- Las-Palski, 3, s. 10-11 . ESCHERICH, K .. 1923. Die Forstinsekten Mitteleuropas. Zweiter Band. Die >>Urinsektencc (Anamerentoma und Thysanuroidea), die »Geradflugler« {Orthopteroidea und Amphibiolica), die »NetzfiOglerlogy and Zoology, 29, 4, s. 326-329. PARDATSCHER, G., 1977. Plant Protection with Garden Conifers (1); (2). Besseres-Obst., 22, 2; 3, s. 29-30. PATOČKA, M., 1980. Die Raupen und Pupen der Eichenschmetterlinge Mitteleuropas.- Monographien z. angew. Entomol., 23, 188 s. PREE, D. J. 1 SAUNDERS, J. L., 1972. Chemical Control of the European Pine Shoot Math. Journal of Economic Entomology, 65, 4, s. 1081 -1085. RASHEV, S. , 1988. Control of Root-eating Pests in Forest Nurseries and Plantations in Eastern Bulgaria .- Gorsko Stopanstvo, 44, 5, s. 17-18. SHIRVANI, M., 1986. Studies on the Biology and Control of the Thuja Mining Math (8/aslofere fhuie/fa Packard), (Lep. Argyrestiidae) in Austria.- Pflanzenschutzberichte, 47, 2, s. 1-12. SCHREAD, J. C., 1971 . Control of the Eastem Spruce Gali Aphid.- Circular, Connecticut Agricultural Experimenlal Station, No. 242, 5 s. SCHMUTZENHOFER. H., 1975. Sawflies lnjurious to Forests in Austria , Part l. Acantholyda erythrocepha/a.- Centralblatt fOr das Gesamte Forstwesen. 92, 1. s. 1-8. SCHOLZ, D. /WULF, A., 1998. Id eas for Selective Combaling Strategies of lnsect Pests of Amenity and Forest Trees by Stem Application of Systemic Pesticides.- Gesunde Pflanzen. 50, 1, s. 1-6. SCHWENKE, W., 1972. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 1, WGm1er, Schnecken, Spinnentiere, TausendfOssler und hemimetabole lnsekten.- Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, 464 s. SCHWENKE, W., 1974. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 2.- Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 315-319. SCHWENKE, W., 1978. Die Forstschadlinge Europas. Bd. 3.- Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 109-125. SCHWERDTFEGER, F., 1970. Die Waldkrankenheiten . lnsekten.- Paul Parey, Hamburg und Berlin, s. 141-254. SIKHARUUDZE, A. M .. 1975. Biling Pests of Tung and Their Control.- Subtropicheskie Kultury. 1975. No. S, s . 71-76. STARY, B., in sod. , 1988. Atlas of lnsects Beneficial to the Forest Trees. Volu me IJ.- Elsevier. Amsterdam- Oxford- New York- Tokyo, 100 s. TITOVŠEK, J ., 1992. Gradacije hrastovih grizlic (Apethymus abdominalis Lep. and A. braccatus Gmelin) v Krakovskem gozdu.- Gozd. vestn ., 50, 9, s. 386-393. TITOVŠEK, J., 1994. Gradacije škodljivih gozdnih insektov v Slovenij i.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 43, s. 31-76. VENTURI, F., 1974. A New Threat to our Plane Trees: the American Lace-bug Corythuca ciliata Say.- Frustula-Entomologica, 12, 1, 9 s. VERENINI, M., 1984. The Poplar Pests Cryptorrhynchus lapathi L. and Saperda carcharias L.- lnformatore Fitopatologico, 34, 6, s. 31-34. WEISS, M., 1977. On the Effects of Dimilin on the Adults and Eggs of the Al der Leaf Be elie , Agelasfica alni L. ( Coleopt. , Chrysomelidae ).- Anzeigerfur Schadlingskunde Pflanzenschutz Umweltschutz, 50, 11, s. 161-164. WINTER, T. G. 1 SCOTI, T. M., 1977. Chemical Control of the Pine Shoot Math. Rhyacionia buoliena (Denis and Schiffermuller) (Lepidoptera : Tortricidae) in Seed Orchards in Britain.- Forestry, 50, 2, s. 161-164. WOUTERS, L. A., 1979. Control of Sciapteron [Paranthrene) tabaniformis Larvae in Poplar Nurseries.- Populier, 16, 2, s. 39-40. --, 1986. Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov ln objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin , Ur. l. SFRJ. št. 52, s. 1542-1588, popr. št. 3, 1987. -, 1994. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin- ZZVR, Ur. l. RS, š\.82, s. 5073-5088. -, 1996. Seznam karantenskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji, Ur. l. SRS, št. 386, s. 3281-3301 . -, 1999. Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Rei)Ubliki Sloveniji, RS, MKGP, 550 s. GozdV 58 (2000) 9 363