PRI POŠTI 3102 CELJE ll V J II m I 0 j fl Ml f/ f/ i Ml BI Bi ./HIT 7HIC A C I p.:'^dh' ft ' ^ ,• 1 a n H 30 CEL3E SNOOO; ' * MARJAN DENSi Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, ZGS, OE Nazarje Danes drevesa zunaj gozda vse bolj izginevajo. Zaradi strojne obdelave poljedelskih površin so postala moteča, zato jih je treba posekati ali pa vsaj ne na novo saditi. Drevoredov zunaj naselij skoraj ni več. Sadimo jih le ob večjih cestah v mestih. V naseljih potrebujemo vse več parkirnih prostorov, zato se manjšajo površine zelenic. Tako v naseljih ni več prostora za velika drevesa. LETO XXXVIII, 15. SEPTEMBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR T I I ISSN 0351-8140 Jp fcJF *, | ............1 W . ŠTEVILKA 37 DAN ODPRTIH VRAT V BSH HIŠNIH APARATIH V NAZARJAH Tragična prometna nesreča v Zgornjem Dolu pri Gornjem Gradu KURILNO OLJE EL EURODIESEL Informacije in naročila: MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga m Zgomjesavhjsko kmetijski zadruga Mozr/e Zoo. upravljanje s stanovanji, d,o,o, Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11. 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@r!v.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00360 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne: Šaleška 18d, Velenj Tei.: 00386 (0) nepremičnine 3M: 041/ Lr^.icn.in Financiranje vozil, opreme in nepremičnin, Informacije: 03 899 53 I 3, 899 53 12 Ves dan, vsak dan! Nova frekvenca - stari prijatelji Leasing Velenje d.o.o., Velenje ;£kiadiš Ml Šmartno ob Dreti: Srečanje občinskih uprav in občinskih svetov Sa-Ša regije.....12 Logarska dolina: Otvoritev informativnih tabel v krajinskem parku..... 16 Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline: Bodoči gasilci pokazali veliko mero spretnosti.............. 19 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 37,15. september 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. JAVNE RAZPRAVE 0 ZAPOSLOVANJU TEŽJE ZAPOSLJIVIH Prvič po osamosvojitvi manj kot sto tisoč brezposelnih V mesecu septembru potekajo po vsej Sloveniji javne razprave o socialnem vključevanju - zaposlovanju invalidov in drugih težje zaposljivih oseb ter drugih ukrepih na trgu dela, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad. Na javnih razpravah, vseh bo štirinajst, sodelujejo minister mag. Janez Drobnič, v. d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode in strokovni sodelavci. Kot zatrjujejo na ministrstvu za delo, se število brezposelnih v Sloveniji stalno znižuje, vseeno pa so določene skupine težje zaposljivih, ki potrebujejo večjo mero pomoči pri iskanju primerne zaposlitve. Govor je seveda o invalidih, osebah brez izobrazbe, starejših od 50 let in mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Javne razprave se posvečajo tem skupinam, cilj njihovih ukrepov je tudi zmanjšanje strukturnih neskladij in večja prilagodljivost na trgu dela. BREZPOSELNOST JE V UPADU Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je javne razprave, ki so doslej že bile, dobro izkoristilo za poudarjanje svojega dobrega dela v zadnjem letu, saj se Slovenija lahko pohvali s precej ugodno sliko na trgu dela, karje posledica pozitivnih gospodarskih gibanj in izvajanja programov aktivne politike zaposlovanja. Prvič po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 imamo manj kot sto tisoč brezposelnih, kar nas po stopnji brezposelnosti uvršča v evropsko povprečje. Konec julija je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije zabeležil 12,3-odstotno povečanje zaposlenosti brezposelnih oseb, delodajalci pa so letos prijavili za 17 odstotkov več potreb po delavcih kotleta 2005. Kljub temu je še vedno opažati strukturna neskladja na trgu dela, tako pri stopnjah kot pri smereh izobrazbe, največje pomanjkanje kadra se beleži na področju gradbeništva, kovinarstva in nekaterih storitev. Zavod za zaposlovanje poskuša takšna neskladja zmanjševati s svetovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem brezposelnih za poklice, ki povečujejo njihovo zaposljivost. Vsekakor pa je, po besedah ministra Drobniča, še posebej razveseljivo, da se je pomembno povečalo tudi število zaposlenih invalidov, saj seje v prvih mesecih letošnjega leta zaposlilo 40 odstotkov več invalidov kot v enakem obdobju lani. Nasa anketa Zmanjševanje brezposelnosti Na področju zaposlovanja smo bili pred kratkim deležni resnično dobre novice, in sicer se je število brezposelnih prvič po osamosvojitvi spustilo pod sto tisoč. Dobra novica, ki je lahko posledica več dejstev. V preteklem letu se je povpraševanje po delavcih krepko povzdignilo, ostreje se je ukrepalo proti tistim, ki so zaposlitev odklonili, uvedle pa so se tudi kvote pri zaposlovanju invalidov. Delodajalci ob njihovem zaposlovanju prejemajo državne subvencije. Številke same po sebi so zgovorne, rezultati dobri. Še vedno pa smo lahko radovedni in se vprašamo, kakšni so razlogi, ki stojijo za izboljšano situacijo na tem področju? Silva Mikek, Mozirje Tisti, ki delajo na črno, bi morali stem prenehati. Starejše ljudi bi morali upokojiti, mladi pa bi s tem dobili delovna mesta. To so prave spremembe, ki bi jih morali uvesti, trenutne so le začasne in situacija je še vedno slaba. Katarina Nadlučnik Firšt, Ljubno ob Savinji Po moje tisti, ki si resnično želi delati, poprime tudi za malce drugačno delo od želenega in ne čaka samo na socialno podporo. Glede invalidov pa naj bo njihovo zaposlovanje bolj stvar morale delodajalcev kot pa denarja, ki ga za to dobijo. Danica Štorgelj, Gornji Grad Situacija se je izboljšala, a brezposelnih je še vedno veliko, veliko tistih, ki se izučijo, dela pa ne najdejo. Če ljudje zavrnejo delo, je prav, da ne dobijo podpore. Morda tu država ne bi smela biti tako skrajno stroga, enkrat bi se ponujena možnost za delo še vedno lahko zavrnila, večkrat pa vsekakor ne, saj bi se to že bližalo izkoriščanju. Pri zaposlovanju invalidov verjetno več štejejo subvencije, ki jih delodajalci prejmejo, kot pa njihova etika. Jože Grudnik, Rečica ob Savinji V zadnjem času, predvsem zadnjem četrtletju, se naša gospodarska rast izboljšuje. Nemara je bil ta podatek nekaj časa resda bolj statističnega značaja, ki pa je sedaj dobil bolj konkretno podobo. Je pa vprašanje, na podlagi katerih novih investicij je to sedaj ugotovljeno. Pri brezposelnosti oziroma k njenemu odpravljanju so gotovo pripomogli zaostreni pogoji pri ponujenih delih. Včasih seje marsikdo delu izognil in raje prejemal socialno podporo; predvsem v primerih, če so bile plače slabe in komajda kaj boljše od socialne podpore. Včasihje bilo bolj ugodno biti na zavodu kot pa v službi. Opažam pa zadnje čase večjo resnost na tem področju. Ljudi skrbi za svoje socialno stanje in delo je postalo večja vrednota. Branko Remic, Nazarje Sama informacija o zmanjšanju števila brezposelnih je sicer vzpodbudna, vendar ne vem, koliko je tudi dolgoročnega značaja. Deluje bolj na silo izzvana in predvsem pogojena s prihajajočimi volitvami, ko se je trenutna situacija v državi pač morala izboljšati. Invalidi so prikrajšani za določene stvari In tudi če se jih zaposli, ima od tega verjetno še vedno največ kar delodajalec, ki prejme subvencije, invalida pa v končni fazi še vedno lahko odpusti. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen nadzor nad tem ima država. Ema Poličnik, Rečica ob Savinji Zagotovo je ta informacija tudi nekoliko predvolilnega značaja. Se pa strinjam s tem, da se ponujene zaposlitve ne sme zavrniti. Vsaj začasno je treba poprijeti tudi za druga dela od želenega, kajti v tem primeru nam ne bo treba uvažati delovne sile od drugod in bomo tudi tako zmanjšali brezposelnost. Pri invalidih in njihovem zaposlovanju pa je gotovo skorajda največji poudarek na denarju oziroma na subvencijah s strani države, kijih delodajalci za zaposlovanje invalidov prejmejo. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem DELODAJALCI MORAJO ZAPOSLOVATI TUDI INVALIDE Velike zasluge za takšen dvig zaposljivosti invalidov gredo Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), vpeljavi kvotnega sistema in sofinanciranju programov iz Evropskega socialnega sklada. Zaradi uvedbe kvotnega sistema so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Kvotnemu sistemu je zavezanih 4.800 delodajalcev, zaposlovanje invalidov pa jim prinese državne subvencije, poleg tega ima po novem delodajalec zaposlenega invalida tudi možnost odpustiti. Vendar direktorat za invalide poudarja, da so invalidi dobri delavci, kar dokazuje tudi dejstvo, daje bilo vtem letu le dvajset tovrstnih odpovedi delovnega razmerja. Kot so prepričani na ministrstvu za delo, so na trg dela veliko vplivali tudi ukrepi za zvišanje rodnosti, starševski dodatki, olajšave in subvencije pri zaposlovanju. Dober učinek pričakujejo tudi od večjih sankcij pri odklonitvi zaposlitve, nadalje po načrtujejo še uvedbe novih vzpodbud pri zaposlovanju žensk in starejših od 55 let, pri novi štipendijski shemi, študentskem delu, novim kadrom na trgu dela in nenazadnje pri večji rodnosti. Tatiana Golob GREMO V NOVO ŠOLSKO LETO Zgornjesavinjske šole se počasi praznijo Letos je prag zgornjesavinjskih šol prestopilo 1.624 učencev, 35 manj kot lansko leto in kar 86 manj kot pred dvema letoma. V dveh letih smo Zgomjesavinjčani torej izgubili že štiri povprečne slovenske razrede. Prav tako pa ni optimističen podatek, da je tudi vseh prvošolčkov kar deset manj kot lani, in sicer je vseh prvošolčkov v letošnjem letu 172. SPREMENJEN PRAVILNIK O ŠOLSKEM KOLEDARJU V slovenskih osnovnih šolah bo letošnje leto šolske klopi gulilo 165.646 osnovnošolcev, skupno število se je glede na lani nekoliko zmanjšalo.Tojesiceržestalen slovenski demografski pojav, je pa vendarle število prvošolcev, teh je letos 18.384, okoli 800 več kot lani. Če pogledamo po statistikah izpred desetih let, imamo vSIoveniji letošnje leto kar za dobro četrtino manj učencev kot pred desetimi leti. Letošnje šolsko leto bo za osnovnošolce trajalo do 22. junija prihodnjega leta oziroma do 15. junija za devetošolce. Vmes bo kar precej premorov, saj bodo učenci novih moči za učenje prvič nabirali že v tednu od 30. oktobra do 3. novembra, ko bodo jesenske počitnice. Sledile bodo novoletne počitnice od ponedeljka, 25. decembra, pa vse do vključno s torkom, 2. januarja. Že 19. februarja bodo učenci z našega območja znova počitnikovali teden dni, to bodo zimske počitnice. In pred pravimi, poletnimi počitnicami, šolarje čakajo še prvomajske počitnice. Šolsko leto se bo po novem vedno začelo 1. septembra, razen v primeru, če bo ta datum prišel na soboto ali nedeljo. NOVOSTI V ŠOLSKEM SISTEMU Najpomembnejša novost v letošnjem šolskem letu, ki se tiče osnovnih šol, je uvedba le dveh SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da bi bila predlagana davčna reforma glede dohodnine za vas ugodnejša od zdajšnjega sistema? Večina tistih, ki so sodelovali v tokratni anketi, je mnenja, da bo predlagana davčna reforma za njih ugodnejša Enako ugodna 0% Tokratno vas sprašujemo: Ali menite, da so strožji ukrepi glede zaposlovanja primerna rešitev za brezposelne? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 19. septembra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. - OŠ Mozirje bo letos obiskovalo 434 učencev, od tega 49 prvošolčkov. Brez prvošolčkov je letos ostala OŠ Šmihel, sicer podružnična šola OŠ Mozirje. Kljub temu je mozirska osnovna šola letos v svoje klopi sprejela 15 učencev več kot lani. - OŠ Nazarje, skupaj s podružnico v Šmartnem ob Dreti, bo obiskovalo 273 učencev, prvošolcev je 24, trije bodo obiskovali kombiniran oddelek v Šmartnem. - Vsaj že tri leta je v porastu število učencev na OŠ Ljubno ob Savinji. Letos je ljubenskih učencev 276, kar je za šest več kot pred dvema letoma. Prvošolčkov so na Ljubnem našteli 34. - V OŠ Luče so letos sprejeli 17 prvošolčkov, še petjih bo obiskovalo šolo v Solčavi. Vseh učencev na OŠ Luče in Solčava je letos 206. - Tako kot lani, je tudi letos najmanj učencev sprejela OŠ Rečica ob Savinji. Rečiško šolo obiskujejo 203-je učenci, od tega je prvošolčkov 19, v lanskem letu jih je bilo pet več. -OŠ Gornji Grad in njeni podružnici v Novi Štifti in Bočni so letos sprejele 24 prvošolcev. Petnajst jih je v Gornjem Gradu, pet v Novi Štifti in štirje v Bočni. Vseh učencev na OŠ Gornji Grad je 232. ocenjevalnih obdobij, kar naj bi razbremenilo tako učence kot učitelje. Prvo ocenjevalno obdobje bo trajalo od 1. septembra do 31. januarja, drugo pa od 1. februarja pa do 24. junija oziroma za devetošolce do 15. junija. Takšen način dela naj bi učitelje razbremenil preobilnega administrativnega dela, kar pa se učencev tiče, bo pa bolj držalo, da bodo tisti, ki se lotevajo kampanjskega učenja, resda obremenjeni le dvakrat, a takrat toliko bolj. Drugačnim ocenjevalnim obdobjem se letos prilagaja tudi način pridobivanja ocen. Učenec mora biti v posameznem obdobju ocenjen najmanj trikrat, najmanj ena ocena v vsakem ocenjevalnem obdobju in najmanj tri ocene v celem šolskem letu pa morajo biti pridobljene z ustnim preverjanjem znanja ali drugim načinom, skratka ne na podlagi pisnega izdelka. Nivojski pouk letos ni več nuja, šole lahko izbirajo drugačno obliko diferenciacije učencev. Za kakšen način dela se bodo osnovne šole dejansko odločile, še ni popolnega podatka, med prejetimi podatki pa se je zaenkrat le 25 odstotkov šol odločilo proti nivojskemu pouku. Učencem je omogočena tudi sprememba ravni zahtevnosti kadarkoli med šolskim letom, če je ta potrebna. Samostojna odločitev šol za nivojski poukje mogoča od 4. pa do 7. razreda pri matematiki, materinščini in tujem jeziku, medtem ko imajo učenci v 8. in 9. razredu pri omenjenih predmetih možnost izbirne organizacije pouka v obliki učnih skupin. Tatiana Golob MEDNARODNI OBRTI SEJEM CELJE Kako mlade navdušiti za obrtne poklice Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je potekal od 6. do 13. septembra, se je zvrstila tudi vrsta obsejemskih dejavnosti. Območna obrtna zbornica (OOZ) Šmarje pri Jelšah je tako pripravila promocijo deficitarnih poklicev, ki sicer poteka v okviru mednarodnega projekta. Za odlično predstavitev, ki so si jo ogledali tudi člani upravnega odbora Območne obrtne zbornice Mozirje, je OOZŠmarje pri Jelšah prejela posebno priznanje Obrtne zbornice Slovenije. zato organizirala sestanke s svetovalnimi delavci na osnovnih šolah, jim predstavila problematiko, nakar so organizirali še sestanke s starši in učenci sedmih in osmih razredov ter jim predstavili možnosti in prednosti obrtnih poklicev. Zgornjesavinjski obrtniki ugotavljajo, da se na kadrovskem področju ubadajo s podobnimi problemi kot njihovi stanovski kolegi v Šmarju pri Jelšah (foto: Franci Kotnik) Na območju Šmarja pri Jelšah se obrtniki v zadnjem času ubadajo s pomanjkanjem kadrov in pomanjkanjem sredstev za izobraževanje. Na OOZ Šmarje pri Jelšah so v sodelovanju z Obrtniško komoro krapinsko-zagorske županije izdelali študijo, kije pokazala, da se na obeh straneh meje ukvarjajo s podobnimi problemi, zato so pristopili k izdelavi projekta in se prijavili na razpis evropskih sredstev. S prijavo so bili uspešni, pridobili so finančna sredstva in začeli z izvajanjem projekta. Le-ta bo trajal dve leti inje razdeljen v več delovnih sklopov, najpomembnejša sklopa pa sta promocija obrtnih poklicev in izobraževanje obrtnikov. Slednjega so se na šmarski obrtni zbornici lotili na ta način, da so sklicali zbore vseh sekcij in jim predstavili problematiko, obrtniki pa so povedali, katera znanja želijo nadgraditi. Na podlagi tega so izdelali načrt izobraževanj, ki ga sedaj sistematično izvajajo. Drugi večji del projekta je promocija obrtnih poklicev. Danes se za poklice na področju gradbeništva, kovinarstva, lesarslva, gostinstva in turizma odloča le še peščica učencev, zato se pojavljajo težave tako na šolah, ki izvajajo omenjeno izobraževanje, kot v obratovalnicah, kjer kronično primanjkuje strokovno usposobljenih delavcev. OOZŠmarjeje Anketa med udeleženci je pokazala, da so omenjeni poklici zanimivi za tretjino otrok in zanje so na obrtnem sejmu v Celju organizirali predstavitev enajstih poklicnih šol. Glavni problem na Območni obrtni zbornici Šmarje vidijo pri starših in svetovalnih delavcih na osnovnih šolah, ki otrokom praktičnega dela ne prikažejo kot enakovrednega intelektualnemu delu. Podobnega mnenja je tudi predsednik OOZ Mozirje Jani Kaker, ki je prepričan, da del krivde za sedanje stanje na tem področju tiči tudi v obstoječem sistemu dualnega izobraževanja: »Učitelj, ki poučuje dijaka, dobi svoje delo plačano, obrtnik, ki svoje znanje prenaša na vajenca, pa mora za to celo plačati, kar je nelogično.« Žal starši otrokom še vedno »grozijo«, da če se ne bodo učili, bodo morali delati, kar pa je v bistvu razvrednotenje obrtnih poklicev. Da bi na tem področju kaj spremenili, bo treba deficitarne poklice predstaviti učencem v bolj privlačni luči in jim pokazati, da je mogoče tudi preko poklicnega izobraževanja napredovati do visokošolske izobrazbe, če le obstaja volja za to. V obrtnih dejavnostih se zaradi tehnološko vse bolj zahtevnih strojev potrebuje vse več visoko usposobljenih kadrov, možnosti za dobre zaposlitve torej so in bodo. V Šmarju pri Jelšah so prepričani, da jim bo z načrtnim delom z mlado generacijo uspelo doseči spremembe, v Zgornji Savinjski dolini pa se bo moral problem očitno še zaostriti, da se bo kaj konkretnega premaknilo. Franci Kotnik ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Smrekov lubadar nikoli ne miruje Revirni gozdar Franc Matko preverja, če je 140 let staro smreko napadel lubadar (foto: EMS) Smrekov lubadarje v naših gozdovih nenehno prisoten, vendar pa za zdrava drevesa postane nevaren šele ob prenamnožitvi. Na območju nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije se še vedno čutijo posledice iz leta 2003, kije bilo zaradi suše za lubadarja še posebno ugodno. Znano je, da seje zaradi vpliva klimatskih razmer, kijih je sprožil človek, smrekov sestoj začel umikati v višje predele, veliko dreves pa je oslabelo do te mere, da so ustvarjeni idealni pogoji za razvoj lubadarja. Trenutno povzroča lubadar največje probleme na območju nazorske krajevne enote v revirju Žiferje, kjer je moral revirni gozdar Franc Matko v nadškofijskem gozdu odkazati kar 280 kubičnih metrov lesa. Vodja krajevne enote Damjan Jevšnik razlaga, da so gozdarji dolžni po službeni dolžnosti spremljati dogajanja v gozdovih in seveda z vsemi možnimi ukrepi preprečevati šir- jenje lubadarja. »Gozdar praviloma odkaže tudi sosednja drevesa. Stem naj bi preprečili širitev lubadarja. Upamo, da bomo obvarovali 47 metrov in pol visoko in 140 let staro smreko, ki raste na robu območja, ki gaje napadel lubadar. Dejstvo je, da se morajo smreke napadene od lubadarja v najkrajšem času posekati. Lastniki gozdov morajo vsaj enkrat mesečno v pomladanskem in poletnem času pregledovati svoje gozdove, v zimskem času pa vsaj enkrat do konca februarja. Če odkrijejo smreke napadene z lubadarji, morajo nemudoma obvestiti revirnega gozdarja, v dogovoru z njim pa jih tudi v najkrajšem času posekati,« pojasnjuje Jevšnik. Savinjčan BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Matjaža Lenassija bo na direktorskem mestu nasledil Hendrik Kretzer V nazorskem podjetju BSH Hišni aparati so v soboto skladno s tradicijo zadnjih let pripravili dan odprtih vrat, ki je primarno namenjen svojcem zaposlenih, prav tako pa tudi vsem ostalim, da si ogledajo, v kakšnih pogojih delajo njihovi sorodniki, prijatelji in znanci. Hkrati je to priložnost za nekajurno sproščeno druženje pred naporno zadnjo tretjino leta, ko v Hišnih aparatih zaradi povečanega povpraševanja po njihovih izdelkih dobesedno »lovijo« vsako razpoložljivo delovno uro. Z dnevi odprtih vrat so v Hišnih aparatih začeli pred šestimi leti, koje krmilo podjetja prevzel Matjaž Lena-ssi. V tem času je podjetje izjemno hitro napredovalo in se v koncernu Bosch Siemens povzpelo na prvo mesto po uspešnosti. V svojem nagovoru ob letošnjem dnevu odprtih vrat je Lenassi nanizal nekaj najbolj značilnih podatkov iz poslovanja. Izrazil je zadovoljstvo, ker podjetje raste kljub razmeroma neugodnim pogojem na svetovnem tržišču, hkrati pa se z vsaj desetimi prijavami mednarodnih patentov na leto uvršča v sam vrh najbolj inovativnih podjetij v Slov- eniji in koncernu BSH. Kotje bilo napovedano, Matjaž Lenassi 31. oktobra zapušča direktorsko mesto v Hišnih aparatih in prevzema vodenje podjetja Alpina v Žireh, od 1. novembra dalje pa bo krmilo podjetja upravljal Hendrik Kretzer, sedanji član vodslva in direktor prodaje in marketinga. Sedanjega direktorja za področje gospodarjenja Kurta Rainwalda bo nasledil Boštjan Gorjup, tretji član vodstva Hišnih aparatov pa bo Andreas Liebl, ki bo pokrival tehnično področje in poslovno enoto Food and Beverage. Lenassi seje ob tej priložnosti zahvalil za sodelovanje vsem zaposlenim in tudi ostalim, ki so pomagali Hišnim aparatom na poti k vrhu, zlasti županu občine Nazarje Ivanu Purnatu, poslancema v državnem zboru Jakobu Presečniku in Mirku Zamerniku ter predstavnikom gospodarske zbornice, in izrazil prepričanje, da se bo uspešno sodelovanje nadaljevalo tudi v bodoče. Lenassi je nato čestital podjetniku iztoku Podkrižniku z Ljubnega ob Savinji, ki se v zadnjih dveh letih povzpel med najboljše dobavitelje v koncernu Bosch Siemens, in mu izročil priložnostno darilo, Podkrižnik pa se je sedanjemu vodstvu zahvalil za korektno poslovno sodelovanje, nekdanjemu direktorju tovarne v Nazarjah, takrat še M GA, Jožetu Kudru, pa za zaupanje, da mu je dal priložnost postati dobavitelj BSH. O pomenu podjetja in njegovih dosežkovvSavinjsko-Šaleški regijije spregovorila direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek, o rezultatih dobrega sodelovanja Hišnih aparatov z lokalno skupnostjo pa nazorski župan Ivan Purnat. Uradni dei programa sta s svojim nastopom obogatila Godba Zgornje Savinjske doline pod vodslvom Tomaža Gučka in mla- Od 1. novembra dalje bo krmilo podjetja upravljal Hendrik Kretzer (foto: Ciril M. Sem) dinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje pod vodstvom Katje Gruber. Da nikomur izmed udeležencev dneva odprtih vrat ne bi bilo dolgčas, so organizatorji pripravili bogat srečelov, zabavo za najmlajše in možnost nakupa gospodinjskih aparatov s petletno garancijo. Za dodatno popestritev so poskrbeli člani društva starodobnikov s svojimi jeklenimi konjički na dveh in štirih kolesih. Franci Kotnik V letu 2005 so BSH Hišni aparati proizvedli 4.376.600 izdelkov v vrednosti 21,1 milijarde tolarjev in presegli zastavljeni količinski pian za tri odstotke. Celotni prihodki so znašali 29,6 milijarde tolarjev, kar pomeni v primerjavi z letom poprej 9,6-odstotno rast, v primerjavi z letom 2000 pa več kot dvakratno rast. Čisti prihodki so se glede na leto 2004 povečali za 9,6 odstotka, dodana vrednost na zaposlenega za 15 odstotkov, čisti dobiček pa za 10,8 odstotka. ga nalagata narava naše dejavnosti zato še enkrat hvala!« Matjaž Lenassi: »Po šestih letih odhajam iz Nazarij. Gotovo so bila ta leta zame izjemno pomembna in so pustila velik pečat, seveda pozitiven. Vse, kar je tovarna dosegla na področju posodobitev v tovarni, bolj osveščenem odnosu do okolja in predvsem skrbi za zaposlene, njihovemu motiviranju in grajenju pripadnosti, vzbuja danes v meni ponos, da sem lahko takšno podjetje vodil in bii priča pozitivnim spremembam. Danes bi se rad zahvalil vsem zaposlenim za prizadevnost in trud, da so skozi vsa ta leta sledili zelo zahtevnemu tempu, ki in razmere na trgu. Ni bilo vedno lahko, OBČINSKI SVET NAZARJE Znani dobitniki letošnjih občinskih priznanj Na prvi popočitniški seji so člani občinskega sveta občine Nazarje prisluhnili poročilu župana Ivana Pur-nata o izvrševanju proračuna v prvem polletju letošnjega leta, nato pa obravnavali predloge za občinska priznanja, ki bodo podeljena na slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture v Nazarjah v ponedeljek, 18. septembra. Zlati grb Občine Nazarje za izredno življenjsko delo in dolgoletne vrhunske uspehe ter dosežke bosta prejela Marija Vrtačnik - za dolgoletno uspešno vodenje podjetja Elkroj, ohranitev delovnih mest in vsestransko podporo društvenim dejavnostim v občini ter Anton Boršnak - za izjemne dosežke pri razvoju lesne industrije v Nazarjah, odpiranje novih delovnih mestindolgoletno vsestransko aktivno delo v občini Nazarje. Srebrni grb občine Nazarje bodo prejeli Igor Pečnik iz Pustega Polja, Slavko Bric iz Šmartnega ob Dreti in Jožica Pečovnik iz Nazarij, bronasti grb občine Nazarje pa nazorska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, Jože Praznik iz Kokarij, Mitja Štiglic iz Vologa in Metka Moličnik iz Potoka. Podeljenih bo tudi šest županovih priznanj. Občinski svet je sprejel tudi zazidalni načrt za območje Bič v Šmartnem ob Dreti, na podlagi katerega bo možna gradnja osmih novih individualnih stanovanjskih hiš, ter določil plakatna mesta v občini Nazarje pred bližnjimi lokalnimi volitvami. Franci Kotnik VELENJE Kmečka tržnica dobrodošla tudi za Zgornjesavinjcane Prva tovrstna možnost, ki so jo toplo pozdravili številni prebivalci Velenja in Šaleške doline ob otvoritvi prejšnjo soboto - kmečka tržnica z ekološko pridelano hrano in drugo ponudbo - bo imela ugoden vpliv tudi na pridelovalce iz vseh občin Sa-Ša regije. O tem so na tiskovni konferenci v Velenju spregovorili župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, vodja projekta Kmečka tržnica Karla Sitar, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec in lastnik prostora Tomaž Ročnik izZavodenj. Šoštanj in Šmartno ob Paki ter MO Velenje, ki so investirale v nabavo enotnih kmečkih stojnic. Po besedah Jasne Klepec je to korak naprej k povezovanju mesta in podeželja, k razvoju podeželja in oživitvi mestnega jedra Velenja. Petnajst stojnic bo tako v prihodnje namenjenih Velenjski župan Srečko Meh je s prvim nakupom hlebca kruha od prodajalk iz Mozirja uradno otvoril tržnico (foto: Jože Miklavc) Kmečka tržnica bo vsako soboto delovala v atriju ob centru Nova v središču Velenja od 8. do 13. ure. Tam bodo ob ponudbi kakovostnih pridelkov, zelišč, sadja in zelenjave prodajali tudi različne domače kulinarične izdelke, okrasno keramiko, slikarska dela amaterskih slikarjev ter gostili različne kulturnike, glasbenike, plesne skupine, folkloro idr. investicija je veljala kar 12 milijonov tolarjev, od tega je MO Velenje vložila slab milijon tolarjev, ostala sredstva pa so zagotovili z uspešnim projektom Kmečka tržnica kot inovativna prodajna struktura kmetijskih produktov skupaj z avstrijskim partnerjem Direkt vom Bauerhof Marketingverein in slovenskim partnerjem Savinjsko šaleško območno razvojno agencijo (Program pobude Skupnosti Interreg INA Slovenija-Avstrija 2000-2006). K projektu so pristopile tudi vse zgornjesavinjske občine, občini sobotnim tržnicam, ki bo nudile občanom Velenja in okolice pestro, zdravo in pristno izbiro povrtnin, zelišč, izdelkov domače obrti in kmečke kuhinje. »Z nasmehom naravi Sa-Ša regije« bo kmečka tržnica tudi prvi korak k boljši tovrstni ponudbi in v nadaljevanju k izgradnji večje mestne tržnice. V soboto so se predstavile in uspešno ponudile svoje pridelke, izdelke in kulinarične dobrine Društvo Komen z Ljubnega, Društvo podeželskih žena Ljubno Toplica, čebelarska družina in čebelarstvo Ivan Čopar iz Mozirja, Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline ter nekateri posamezniki iz občin Ljubno, Šoštanj, Luče in Nazarje. Zadruga Solčava pa je predstavila izdelavo filcanih izdelkov iz domače volne. Kulturni program so prispevali folkloristi Kolede iz Velenja, citrar Tonček Mlačnik iz Luč in pevci ljudskih pesmi Reber iz Vinske Gore. Tržnico je predal namenu župan MO Velenje Srečko Meh, kije opravil prvi nakup na stojnici iz Mozirja. Kupil je hlebec domačega kruha iz pristne krušne peči. Zadovoljni s povpraševanjem na prvi tržni dan so bili tudi vsi, ki so sodelovali kot prodajalci in tisti, ki so izbirali zares privlačno blago. Jože Miklavc BANKA CELJE Zaradi uvedbe evra Banka Celje je v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma v Celju za svoje poslovne partnerje, komitente in ostale obiskovalce sejma pripravila predstavitev aktualnih aktivnosti na področju prevzema evra. Poleg predstavnikov Banke Celje sta na posvetu sodelovala tudi predstavnika Banke Slovenije, in sicer viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant in vodja nacionalnega centra za ponaredke Vlado Djorovič. ne bo treba v banko Udeležence posveta je pozdravil predsednik uprave Banke Celje Niko Kač, ki je predstavil aktivnosti banke na področju uvajanja evra. Pri tem projektu sodeluje kar 74 delavcev banke, kar pomeni enajst odstotkov vseh zaposlenih. Ob tem je Niko Kač poudaril, da zgolj zaradi prehoda na novo denarno valuto komitentom ne bo potrebno obiskati banke. Konverzije stanj na vseh računih bodo opravljene avtomatske, k že sklenjenim pogodbam ne bo potrebno sklepati dodatkov, bankomati pa ob prehodu v novo leto ne bodo delovali le zelo kratek čas. Viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant je predstavil projekt »evro« na nacionalnem nivoju in nanizal nekaj osnovnih priporočil. Med drugim je izpostavil pravočasno polaganje tolarskih kovancev na račune in kot zanimivost povedal, da bo v času preddobave evro gotovine prišlo v obtok 1.145 ton evro kovancev, iz obtoka pa umaknjenih 708 ton tolarskih kovancev. Vodja nacionalnega centra za ponaredke pri Banki Slovenije Vlado Djorovič je opozoril na prepoznavne značilnosti evro banko- vcev, pokazal nekaj možnosti za prepoznavanje ponarejenega denarja, obiskovalci pa so si nekatere evro ponaredke in načine prepoznavanja lahko tudi ogledali. Kljub temu, da sodijo evro bankovci med najbolj varne pred ponare- janjem, je bilo v lanskem letu po podatkih Nacionalnega analitskega centra v Sloveniji odkritih 1.058 kosov ponarejenih evro bankovcev. Najbolj pogosto ponarejen apoen je bil bankovec za 50 evrov. Franci Kotnik BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mrg.si EIC-avg-46: Madžarsko podjetje, specializirano na področju proiz-/odnje pisarniškega in kuhinjskega sohištva, lesenih izdelkovza shran-evanje, išče partnerje za tehnično sodelovanje. EIC-avg-54: Špansko podjetje, utpen/ 5§inst/iw5£indotet/clladine/, Dominik/in/WicAelle/ cVlaia&cAa/, Sata/, s4leš Silvia/ <~Vliliogov se/ rte* vpraša, kdaj mu/jo prav/, da se/ poslovi/ od ljudi/ in/ od šele/ samega. cVlenadatna/ je/Uela sprejeti/ slovo in/ bolečino/ sentii/, latern/ pride/dan/, ki/ ne/pozna več noči/. nje/se/ bomo/poslovili/ u/ mtllšAi/ wild na/CRččici/oA Savinji/ u/ četnteA/, 14.9.2006, od 11. me/ naprej/, Ut/v/peteA/, 15.9.2006. ^PocpieAna/ maša/ (up \p pedeA/, 15.9.2006, oA 16. u/w. c0uelfe/ in/ vence/ hvaležno/ zavračamo. cYlamesto tega' lahka/ prostovoljne/ prispevke/ nakažete/ za/ pediatrično kliniko/ v/ ‘ždijulljani/, na transakcijski/račun/05100-80106^7959, odprt, pti/ čAbanki/, ali/ pa za raziskave/ u- bojo proti/ raku/, na transakcijski-račun, 01100-6030277797 s sklicem- na št/. 00 9320010. CRNA KRONIKA • SPROŠČANJE NEVARNIH PLINOV Mozirje: 7. septembra okoli 13. ure je na Šolski ulici v Mozirju iz plinske jeklenke pričel uhajati plin. Slednji se je razširil po celotnem stopnišču stanovanjskega bloka. Posredovali so gasilci PGD Mozirje in plin izpihali, prostore pa temeljito prezračili. • Z AVTOMOBILOM V STANOVANJSKO HIŠO Gornji Grad: 7. septembra ob 18.40 uri seje na regionalni cesti izven naselja Zgornji Dol zgodila prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovali dve osebi. 25-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po cesti iz smeri Črnivca proti Gornjemu Gradu. Izven naselja Zgornji Dolje v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal izven vozišča, kjer je po več metrih vožnje silovito trčil v stanovanjsko hišo. Še pred prihodom gasilcev so krajani pogasili goreče vozilo in iz vozila izvlekli voznika in sopotnika. Gasilci PGD Nazarje in PGD Nova Štifta so nudili pomoč policistom, osvetlili kraj nesreče in reševalcem nujne medicinske pomoči Mozirje pomagali pri prenosu hudo poškodovanega voznika in njegovega 17-letnega sopotnika v reševalno vozilo. Reševalci so poškodovani osebi prepeljali v celjsko bolnišnico. Dva dni kasneje, 9. septembra, je 17-letni sopotnik v bolnišnici poškodbam podlegel. • PLANINČEVA SLABOST Gornji Grad: 8. septembra okoli 12. ure je občana pri Domu na Menini planini obšla srčna slabost. Prvo pomoč mu je nudila zdravnica nujne medicinske pomoči Mozirje, nato pa je bil s helikopterjem odpeljan v Klinični center v Ljubljano. • Z VOZILOM V MOTORNO KOLO Rečica ob Savinji: 8. septembra okoli poi devete ure zvečer se je v Spodnji Rečici zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena kolo z motorjem in takrat še neznano vozilo. 16-letni voznik in 17-letna sopotnica sta se peljala s kolesom z motorjem iz smeri Nizke proti Nazarjam. Za njima je pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki je trčil v levi bok kolesa z motorjem, zaradi česar sta voznik in sopotnica padla po vozišču. Voznikje s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanima. Voznik kolesa z motorjem seje v nesreči lažje poškodoval, sopotnica pa zelo hudo. 10. septembra okoli pol četrte ure zjutraj je bilo neznano vozilo, kije bilo udeleženo v nesreči, izsledeno v Nazarjah. Uro in pol kasneje se je 29-letni povzročitelj nesreče sam oglasil na mozirski policijski postaji. 17-letna sopotnica je za posledicami nesreče kasneje v bolnici umrla. • POGREŠANEGA NAŠLI MRTVEGA V GLOBELI Ljubno ob Savinji: 10. septembra okoli 16.30 ure je bil pod pečino Vrkov robec na območju Planine najden mrtev 21-letni moški iz okolice Ljubnega ob Savinji. Iskalno akcijo so okoli pete ure zjutraj sprožili krajani Ljubnega. Prve ugotovilve preiskovalcev so pokazale, daje pokojni v noči na nedeljo, skupajzvečjoskupino mladih na območju Planine praznoval rojstni dan prijatelja. V zgodnjih urah naj bi se peš vračal domov, zgrešil pot in padel v globel. Mladenič je ležal v skoraj 40 metrov globokem breznu, dobrih 600 metrov od lesene brunarice, v kateri je bila zabava ob rojstnem dnevu. Obdukcija je pokazala, da za mladeniča ni bil usoden padec, ampak se je njegovo srce ustavilo zaradi podhladitve. Septembrske noči so hladne, predvsem v hribovskih predelih, kjer lahko živo srebro pade tudi do 0 °C. Še ena poroka iz ljubezni... do denarja ... Protestna nota "Gospod direktor, prejeli smo protestno pismo iz Slovenije glede kakovosti naših izdelkov," obvesti tajnica vodilnega moža enega večjih proizvajalcev kondomov. "Kdo nam piše? Kakšna stranka, ki bo dobila otroka?" "Ne, ministrstvo za šolstvo protestira proti naši kakovosti, ker imajo vsako leto manj šolarjev." Preračunjlivost "V Šmihelu letos nimajo nič prvošolčkov. Sami so si krivi. Pri nas smo včasih za to delali skozi vse leto," je zatrdil učitelj v pokoju svoji novi znanki. "Kaj ste delali? Otroke?" "Ne, pustili smo, da jih je nekaj za vsak slučaj zaostalo." Dvojno stališče "Zdaj mi je res žal, da sem ti lani zaključila matematiko negativno," na glas obžaluje učiteljica pred dijakom. "Menite, da znam za več?" "Kje pa! Zdaj te bom morala še eno leto več gledati." Hitrejši tempo "V življenju nisem bil nikdar brezposelen!" se pohvali ded. "Jaz pa trikrat ..." začne stavek vnuk. Ded: "Ta današnji svet..." Vnuk: "... ta teden, pa šele sreda je..." Neokusno in nezdravo Nekoč, ko se zavarovalnice še niso mešale v delo zdravnikov, je stekel takle pogovor med doktorjem in pacientom: "Gospod doktor, tablete, ki ste mi jih predpisali, so bile neučinkovite." "Potem sva oba na istem. Klobase, ki ste mi jih podarili, so bile pokvarjene. Predlagam, da ne obolevate, dokler se ne izboljšate v kulinariki." Drugačni vzroki za nemir "Bila sva pred matičarjem, župnikom, priči sta povedali svoje, jedli smo, plesali in se zabavali, kdaj bo prišel tisti čas?" vpraša na poroki nevesta moža vsa nestrpna. Leta sta namreč čakala na poročno noč, da se bosta prvič ljubila. "Ali si ti tudi nestrpna?" jo vpraša mož. "Seveda, komaj čakam. Kakšnega okusa kaj bo?" "Hja, če misliva delati otroke, se mi zdi neprimerno uporabljati kondome." "Kondome? Mislila sem na torto..." Nestrokovni nasvet Mož ugovarja zakonskemu svetovalcu: "Ne govorite več moji ženi, da naj več časa posveča svoji ljubezni, saj je vendar poročena z mano!" Pisma bralcev Bralki, ki nam je pisala, da smo poredni, ker pišemo opolzke vice, odgovarjamo, da smo zgolj uvidevni do nje, ki jih tako željno bere, da nam lahko to očita vsak teden znova. Uredništvo Zadrečkih novic Od kdaj pa se na poroki ne poljubi več neveste? r Cvetke tokopt e DOBRONAMERNI NASVET Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišnih aparatov Nazarje (levo): »Ti povem, Jože, samo toliko je manjkalo, pa bi si premislil in ostal na direktorskem stolčku v Nazarjah. Potem pa so me v Alpini prepričali s podatkom, da je v Afriki na milijone ljudi, ki še sploh niso obuti...« Jože Kuder, nekdanji direktor MGA Nazarje: »Matjaž, ko boš v mojih letih, boš spoznal, da tudi čevlji niso vse. Bolj važno je, da pri odhodu ne zaloputneš vrat in se lahko kadarkoli vrneš ter obiščeš prijatelje.« (STAROSTNA MODROST PRESS) SREČANJE OB VROČEM KOTLU Andrej Ermenc, direktor JP Komunala Mozirje (levo): »Dragi soimenjak, zaupaj mi, kaj vse si natrosil v tale srnin golaž, da je tako dober...« Andrej Napotnik, starešina Lovske družine Ljubno: »Recept je zelo preprost: veliko čebule, malo feferonov, malo svinjine, malo govedine in na koncu še malo divjačine, pa imaš takšen golaž, da si še gozdni škratje ližejo prste. Pa na vegeto ne pozabi, tista gre povsod!« (LOVSKA LOVSKA JE TA PRESS) PLANINSKA TEHNIKA Anže Čoki, soavtor filma Lovci na pršič (levo): »Veste, kaj me zanima, ali bi lahko s tem projektorjem predvajali film tudi brez elektrike?« Uroš Kotnik, tehnični sodelavec Savinjskih novic: »Pojma nimam, mene so samo zadolžili, da ga prižgem, ko ugasne luč v dvorani. Če lahko dela v temi, verjetno lahko dela tudi brez elektrike...« (VIŠJA ELEKTRONIKA PRESS) SESTAVIL PEPS ČETRTI TON V TONOVSKI LESTVICI VNAPREJŠ- NJA ZAGOTOVIT. MESTA NA VLAKU KRAJ POD FRUŠKO GORO V SREMU ŽUPAN POD FRANCOZI TALNA OBLOGA ZBOR DEVETIH PEVCEV ALOJZIJ VADNAL NAZIV ZA SRBE IZ BAČKE NARAVA, ČUD AMERIŠKI KEMIK- LARS (1903-1976) KLETVICA 3 NAGNJE- NOST H KRIMINALU LASTNIK VELIKE TOVARNE ŠPANSKI PISATELJ- JOSE MARTINEZ RUIZ NITASTE TVORBE NA GLAVI REKLO, PREGOVOR SYLVIA EDER OBER ZNAMKA ROMUNSKE- GA AVTOMOBI- LA ROČNO ORODJE ZA KOŠNJO DRAMA IVA BREŠANA TEKOČI RAČUN VIŠINSKA TOČKNA NA ZEMLJEVIDU VELIKA KOLIČINA ČESA, IZOBILJE STRUPENA EVROPSKA KAČA ANGLEŠKA IGRALKA- GRŠKA BOGINJA USODE LETALO, AEROPLAN ČREVESNI ZAJEDAVEC ČEBEL ZOLAJEV ROMAN LIKOVNA UMETNOST (LAT.) NEBOJEV- NIK ZASEBNA DEJAVNOST, OBRTNIŠTVO TIBETANS- KO GOVEDO VELIK AKVARIJ ZA MORSKO ŽIVALSTVO NABERNIK IVAN KDOR KADI IZ NAVADE STEBLO ŽIT IN TRAV IZBRANO BRANJE STARO IME ZA KONTRABAS HRUŠKA Z RJAVO HRAPAVO LUPINO HRVAŠKI PETROL PTICA IZ DRUŽINE ROPARIC SLIKAR (ŽARG.) KRONIKA, LETOPIS AMERIŠKA IGRALKA- YOKO, JAPONSK. RODU GORA (FR.) KISLINA (LAT.) NEK. KONGOŠKI POLITIK-JOSEPH J' ZVRST JAMAJŠKE GLASBE GOSPODO- VANJE, OBLAST GRŠKI BOG VETROV STEFAN EDBERG OMEJENA NEUMNA ŽENSKA DRUGA OBLIKA GENA LEE AARON OSEBNI ZAIMEK NAZIV ZA POLKOVNIKA V ITALIJI RUSJANOVO LETALO OKSIDACIJS. PRODUKT SEČNE KISLINE PRI ŽIVALIH RUSKI VLADARSKI NASLOV MINI SLOVARČEK: ONSAGER- Ameriški kemik- Lars SOJENICA- Grška boginja usode IRELAND- Angleška igralka- Jill ALEL- druga oblika gena ALANTOIN- oksidacijski produkt sečne kisline pri živalih Delovni čas: 800 - 19°". sobota: 800 f I g § Na I ž E Poleg modnega nakita - ŽENSKE URE že od 5.000 SIT - MOŠKE URE že od 6.000 srr - OTROŠKE URE že od 3 790 SIT MOŽNOST MENJAVE BATERIJ V URAH 12*° Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Napovednik • Petek (15. september), ob 17.30. Nazarje Posaditev lip ob 220-letnici šolstva v Nazarjah________ • Petek (15. september), ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Slavnostna akademija ob 220-letnici šolstva v Nazarjah • Od sobote (16. septembra), do 8. oktobra. Mozirski gaj Razstava buč in jesenskega cvetja______________________ • Sobota (16. september), ob 7.00. Gasilski dom Nazarje Začetek pohoda po mejah občine Nazarje (2 dni) • Sobota (16. september), ob 8.00. Šmartno ob Dreti (Račnek) Turnir v malem nogometu odprtega tipa (ves dan) • Sobota (16. september), ob 10.00. Vadišče kinološkega društva v Varpoljah Specialna razstava psov pasme šar pej__________________ • Nedelja (17 september), ob 14.00. Laze pri Kokarjah Vaške igre_____________________________________________ • Ponedeljek (18. september), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Slavnostna podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom______________________________________________ • Četrtek (21. september) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma za Pokal Spar ■ Nazarje : Rudar (člani) ŽIVALI - PRODAM Prodam telico sivko, visoko brejo, dobrega porekla, pašna, v dobri kondiciji; gsm 041/354-657 Prodam bikca, težkega 110 kg; gsm 031/565-114. Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 041/783-489 ali 041/783-501. Prodam teličko sivko, dob. porekla, težko cca 100 kg, prim. za pleme; gsm 031/855-186. ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko ali bikca, starega 1 teden, prodam pa polovico krave, ki je 1X telila; gsm 041 /868-633. Kupim 100 kg. prašiča za nadaljnjo rejo; tel. 03/838-60-46. Kupim teličko limozino, simentalko, sivko 90 - 100 kg, prodam gajbe, ohranjen kolovrat; tei. 583-14-56. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme, po 1.000 sit/kg ter 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. DRUGO - PRODAM Prodam suha, cepljena, metrska drva; gsm 031/698-055. Prodam pianino petrof, star 6 let, bel; gsm 040/723-968. Tiskalnik + scaner + fotokopirc lex-mark, prilož. kartuše, malo rabljen, cena 7.500; gsm 041/587-606. Prodam rab. hidravlično 30 I stiskalnico in ročni mlin za grozdje; gsm 040/548-820. Prodam nov akumulator 74 Ah; gsm 041/277-006 Prodam suha drva - bukev, gaber - klaftre; gsm 031/585-735. Ugodno prodam kovinska garažna vrata; gsm 041/558-769. Zelo ugodno prodam dobro ohranjen, 2 leti star kavč; gsm 041 /354-693. Prodam gsm siemens m 65 s fotoa-paratom in videoposnetki; gsm 041/318-644. Prodam peč na petrolej in zibro laser; gsm 041/364-124. Prodam avto-prtljažnik za fiat punto (nov) in za renault twingo; gsm 031/262-019. DRUGO-KUPIM Kupim rabljene salonitke, 6-valni visoki val; gsm 031/776-821. VOZILA - PRODAM Prodam renault elio 1.6 rxe, letnik 1998, veliko opreme; gsm 041/ 602-498. Prodam hondo erv 2.2 i - ctd-i 4x4, letnik 2005, z vso možno dodatno opremo; gsm 041/612-227. Prodam renault elio 1.2, letnik 94, model 95, lepo ohranjen; gsm 031/761-751. NEPREMIČNINE Na Rečici ob S. oddam garsonjero, ck, 28 m2,30,000 sit+stroški; gsm 041/242-960 po 16. uri. Najamem manjšo hišo na relaciji Šmartno ob Paki - Ljubno; gsm 031/874-327. V Ljubljani oddam sobo; gsm 051 / 371-690. Portal Savinjsko doline coni: MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIM Zaposlim 2 sekača za delo v gozdu. Gsm 051/427-350, tel. 03/ 838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. MORDA STE ISKALI PRAV TO Leskom d,d. 1 NAZARJE, Savinjska c. 4, Calsi ©DDiXs) W DuQ©©©@Q0 ©C^pXkHìtflloXrDfl (2X2EMPD© @©Ü0© 0@©&, SXìDCmIKMiD^jDQDq @©GEb poMuJaDu^ GDgjCöXallQ© F iftJ IN DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE: ODKUP LESA tel.št. 03/583-19-08 041/402-450 (Janez MAVRIČ) 041/673-423 (Jože ZIDARN) gostišče GĐAD VDBOVEC in bar "ANITA" Rečica Frešer GOSTINSTVO, Mitja F Saviijska cesta 4, 3331N tel. 58-32-800 Lfì Ai Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE ! v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK^. v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za Jesen In obutev za šolo! OB NAKUPU VSAKEGA ŠOLARJA OBDARIMO! sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA J|D|V BARVE LAKI d.O.O. | Levec 56, Petrovče, 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS DOBRODOŠLI! HKOI’IC K U \ S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu -itd. Celje - skladišče D-Per 7/2006 NATUR lllllll I lili III iwartfwtef 5000013337 ■37 NAJBOLJŠE BARVNE FOTOKOPIJE IN PRINTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI! Oglasite se pri nas ali nas pokličite | tel. 839 0790 ali 041 *47 940 imsnflte naših strank Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10,031/302-121 ALI VAM OKNA NE TESNIJO? OSREDNJO KNJ. CELJE