Mariia I Mlinar bo končno 1 našla mir STRAN 7 ŠTEVILKA 28 LETO XLI 10. JULIJ 2009 CENA 1.35 EUR I 30. Od lipe do j prangerja na Rečici ob Savinji 1 STRAN 18 I 8000032 ^^^^^^^] « 1 °srednJ'a knjižnica Cel 1 I 3000Ckitr9 1 3 J GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ---------------------------------------------------------------—---------- i RETJA STRAN Javno ali zasebno zdravstvo -to je zdaj vprašanje »Zdravstvene storitve, ki so pomembne za zdravje ljudi, ne smejo biti tržno blago,« je osnovno vodilo novega zdravstvenega zakona, kije od nedavnega vjavni razpravi in ki naj bi zagotovil dobro in vsem dostopno zdravstveno dejavnost. Zakon predvideva tudi ostro ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom, glede česar so mnenja, zlasti v strokovni javnosti, že sedaj močno deljena. Po novem naj bi koncesije za zasebno zdravstveno prakso podeljevali z javnimi razpisi za največ deset let. Po preteku ali odvzemu je predvidena vrnitev koncesije javnemu zavodu. Dedovanje ali samoiniciativno iskanje naslednjih nosilcev koncesije ni predvideno, razen v primeru odsotnosti zaradi izobraževanja, porodniškega dopusta ali bolezni. V naštetih primerih bi bil za največ eno leto mogoč prenos koncesije po predhodnem soglasju ministra za zdravje. Zdravniki in ostali, ki delajo v javnem zdravstvu in imajo tudi zasebne ambulante ali delajo pri zasebnikih, se bodo v primeru sprejetja novega zakona morali odločiti za eno ali drugo. Tokratna različica zakona namreč ostro ločujejavno in zasebno delo v zdravstvu. V javnem zavodu ali pri koncesionarju zaposleni bodo s pisnim soglasjem delodajalca lahko delali pri drugem javnem izvajalcu, v zasebnih ambulantah pa ne več. Tako naj bi pre- prečili prelivanje denarja med javnim in zasebnim sektorjem. Spremembe se napovedujejo tudi pri pacientih. Čeprav bodo lahko javni zavodi kot koncesionarji zunaj rednega delovnega časa opravljali dejavnost za samoplačnike, torej zasebno dejavnost, pacientov zaradi istega zdravstvenega stanja ne bodo smeli obravnavati hkrati vjavni (ki jo plačuje javna zdravstvena blagajna) in zasebni (samoplačniški) dejavnosti. Novi zakon vrača temeljno vlogo pri zagotavljanju osnovne zdravstvene oskrbe zdravstvenim domovom in jim nalaga povezovanje in koordinacijo dela med zaposlenimi, koncesionarji in drugimi službami. Pomembna vloga čaka zdravstvene domove tudi pri vse bolj poudarjeni ambulantni obravnavi bolnikov, kije povezana z redukcijo hospitalizacije v bolnišnicah. Kakšne posledice bo to imelo na razporeditev razpoložljivega časa zdravnikov v ambulantah, lahko samo ugibamo, vsekakor pa ga ne bo dovolj za pogovarjanje s pacienti, ki je (zlasti za starejše) koristno, vendar so (tudi) zaradi tega čakalne vrste daljše. IZ VSEBINE: f28 Tema tedna: V pripravi novi zakon o zdravstveni dejavnosti ......... 4 Občina Rečica ob Savinji: Revizija poslovanja šole ni pokazala večjih nepravilnosti......5 Mozirje: V kraju vse več vandalizma............6 Nazarje: Slovesnost biserne maše Mirka Silvestra.9 Menina planina: Tradicionalno srečanje borcev NOB.10 Zgornjesavinjski starodobniki: Tretje mednarodno srečanje starih vozil.11 Velenje, Kranj: Piki junak uvodnih dveh tekem celinskega pokala...............18 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 28,10. julij 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. V PRIPRAVI NOVI ZAKON 0 ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI Zdravstvena dejavnost po meri vseh ljudi? Nedavno je bil dan v javno obravnavo osnutek predloga novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Glavni povod za pripravo novega zakona je bilo, kot pravi minister za zdravje Borut Miklavčič, povečanje potreb po zdravstvenem varstvu zaradi staranja prebivalstva, rast stroškov zaradi večjih potreb ter višja pričakovanja prebivalstva. V kratkem bosta dana v javno razpravo še predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V široki javni razpravi, v katero so se vključili tudi sindikati, društva upokojencev in ostale organizacije, bo mogoče dajati pripombe vse do sre- dostopnost do zdravstvene obravnave, saj je pravica do zdravja ena temeljnih človekovih pravic. V ta namen je treba vzpostaviti mrežo javne dine septembra. O predlogu zakona o zdravslveni dejavnosti so razpravljali tudi udeleženci nedavne okrogle mize v Mozirju in imeli nekatere pripombe. VZPOSTAVITEV PRIMARNE MREŽE JAVNEGA ZDRAVSTVA Z zakonom naj bi zagotovili solidarnost in enakomerno ter pravično zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Ta mora biti dostopna vsem prebivalcem v okolju, kjer živijo. Zdravstvenim domovom oziroma zavodom naj bi se povrnila pomembna vloga in naj bi bili prvenstveno namenjeni izvajanju prav javne zdravstvene službe. »Zdravstveni dom je temeljni nosilec in usklajevalec vseh izvajalcev javne osnovne Mag. Jože Kumer (Mozirje): »Menim, daje preventivna dejavnost tista, kateri bi moral novi zakon o zdravstveni dejavnosti posvetiti še posebno pozornost. Lastna bolezen in izkušnja me je pripeljala do tega, da sem se tej temi nekoliko bolj posvetil. Številne študije in izračuni v preteklih letih kažejo, koliko bi lahko prihranili pri zdravljenju, če bi bolj spodbujali zdrav način življenja in tudi po bolezni primeren način življenja z odgovornostjo vsakega za lastno zdravje.« (foto: Marija Lebar) zdravstvene dejavnosti na svojem območju, novi zakon pa mu predvideva tudi pooblastila pri usklajevanju koncesionarjev. SPREMEMBE TUDI NA VIŠJIH NIVOJIH V predlogu zakona se daje prednost osnovni zdravstveni dejavnosti in programom krepitve zdravja ter preventivi. Spremembe pa bodo tudi na sekundarnem in na terciarnem nivoju. Bolnišnični programi naj bi se bolj prilagodili dejanskim potrebam prebivalstva, morda bodo potrebne preusmeritve nekaterih bolnišnic. Večji poudarek naj bi bolnišnice dale ambulantni dejavnosti in obvladovanju kroničnih bolezni. Na sekundarni ravni se predvidevata ločeni mreži ambulantne in stacion- koncesije ne podeli na podlagi zahteve kandidata, temveč na podlagi javnega interesa. Koncesija se lahko podeli le takrat, kadar javni zdravstveni zavod sam ne more zagotoviti izvajanja določene zdravstvene dejavnosti v obsegu, določenem z mrežo javne zdravstvene dejavnosti. Koncesijo se lahko po predlogu razpiše največ za deset let. Podaljša pa se le v primeru, če je javni zdravstveni zavod ne more prevzeti. LOČITEV JAVNEGA IN ZASEBNEGA V predlogu zakona je določeno, da niti zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvu, niti koncesionarne moreta opravljati zasebne dejavnosti v času, ki je določen za opravljanje (foto: Marija Lebar) Mag. Dunja Obersnel Kveber, Zveza društev upokojencev Slovenije: »Javno zdravslvo mora biti neprofitno. Tržne zakonitosti tukaj ne morejo veljati, saj je zdravje posebna dobrina. Ko zbolimo, imamo vsi enake potrebe. Na ZDUS bomo zato skrbno pripravili številna srečanja in okrogle mize na temo zdravstvene dejavnosti in predloge ter pripombe posredovali ustreznim organom. Velikoje bilo doslej pripomb na to, da ima zdravnik čas razpoložljiv za bolnika omejen na določene minute, saj ima vsak bolnik različne potrebe. Včasih dobro dene že pogovor. Zakon med ostalim omejuje tudi število ur dežurstva in določa še nekatere podrobnosti, kot je oglaševanje zdravil ali po domače obiski predstavnikov farmacije pri zdravniku v času, ko ambulanta deluje za bolnike, na kar so imeli pripombe udeleženci dosedanjih okroglih miz.« arne dejavnosti bolnišnic. Minister Miklavčič pa je zagotovil, da se ne predvideva zapiranje nobene bolnišnice v slovenskem prostoru. CELOVITA UREDITEV PODELJEVANJA KONCESIJ Novi zakon naj bi po navedbah Martina Totha, svetovalca ministra za zdravje, celovito pristopil k ureditvi podeljevanja koncesij. To je bilo sedaj bolj ali manj prepuščeno prosti presoji občin in ministra za zdravje. Predlog zakona predvideva, da se javne dejavnosti. Zdravslveni delavec, zaposlen vjavnem zdravstvenem zavodu, ne sme delati pri izvajalcu zasebne zdravstvene dejavnosti. Zakon prepoveduje tudi prelivanje javnih sredstev v zaslužke oziroma dobičke zasebnih izvajalcev. Po mnenju nekaterih je tako stroga delitev javnega od zasebnega sektorja napad na zasebni sektor, ki dobro dela. Na tak način naj bi se čakalne dobe v rednih ambulantah povečale. Marija Lebar OBČINA REČICA OB SAVINJI Revizija poslovanja šole ni pokazala večjih nepravilnosti Občinski svet je na redni junijski seji med drugim obravnaval tudi poročilo o opravljeni notranji reviziji poslovanja tamkajšnje osnovne šole. Seznanili so se še z informacijo o poteku vračil sredstev iz naslova vlaganj v telekomunikacijo. Na eni preteklih sej je rečiški občinski svet, koje obravnaval poročilo nadzornega odbora o poslovanju tamkajšnje osnovne šole, sprejel odločitev, da se opravi še zunanja revizija. To je izvedlo podjetje AB Aktiva iz Šentjurja za leta od 2000 naprej. Kot je članom sveta povedala revizorka mag. Branka Cmerešek Rožencvet, kakšnih večjih nepravilnosti ni bilo. V revizijskem poročilu je navedla nekaj priporočil, med drugim glede racionalizacije nekaterih skupnih služb. Občinski svet je sprejel sklep, da osnovna šola upošteva priporočila. O tem naj poroča občinskemu svetu. Preveriti je treba možnost oblikovanja skupne računovodske službe za celoten javni vzgojno izobraževalni zavod, kamor sodijo rečiška šola in vrtec ter vrtec Mozirje. Župan Vinko Jeraj je svetnike seznanil z dopisom, ki ga je občina poslala na državno pravobranilstvo glede postopka vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, zakaj zadeva še ni rešena. V odgovoru je napisano, da bo mogoče pripraviti zaključek o upravičenosti zahtevka za vračanje sredstev šele po pregledu obsežne dokumentacije, ki bo vzela ogromno časa, je zapisal generalni državni pravobranilec. Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Sprejet odlok o proračunu za naslednje leto Na zadnji predpočitniški seji občinskega sveta Gornji Grad je župan Stanko Ogradi poročal o izvrševanju proračuna za prvo polovico tega leta. Uspeli so realizirati nekaj več kot 38 odstotkov prihodkov, odhodke pa v višini 23 odstotkov. Proračun za letošnje leto v gornjegrajski občini vključuje tudi odhodke za poplačilo garancije Probanki za Engo d.o.o. v stečaju v znesku 1.400.000 evrov. Le-ti pa bodo realizirani samo v primeru najema kredita za poplačilo garancije. Zaključena je lokalna cesta vTirosek na relaciji Nova Štifta-Černevska Rida. Med drugim so del sredstev namenili tudi za izvajanje študije o izvedljivosti projekta Povodje Savinje in Drete. Iz rezerv občine so namenili sredstva za pokrivanje stroškov za sanacijo plazu v Bočni. V nadaljevanju seje so svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o proračunu občine za leto 2010. V njem je ob rekonstrukciji regionalne ceste skozi Bočno v prihodnjem letu predvidena tudi cestna razsvetljava v kraju. V Bočni bodo pravtako pričeli s projektom kanalizacije. Na lokalni cesti Kropa- Otok bodo uredili spodnji in zgornji ustroj ceste ter odvodnavanje. Del sredstev je namenjenih tudi sanaciji odlagališča Podhom. Na seji je bil sprejet tudi Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine Gornji Grad in Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine. Marija Sukalo OBČINA SOLČAVA S prostovoljnim delom do boljše urejenosti V Solčavi so krajani poprijeli za delo in dve soboti zapored s skupnimi močmi čistili breg, ki se dviga za cerkvijo in je v zadnjih letih precej porasel. Do tja nameravajo urediti tudi sprehajalno stezico. V strmini za starodavno cerkvijo Marije Snežne v Solčavi stoji vodni zbiralnik, nekaj nižje pa nekdanja strelalnica v zelo slabem stanju. Kotje povedal tamkajšnji župan Alojz Lipnik, ki je tudi sodeloval v delovni akciji, bodo strelalnico obnovili. V bližini bodo postavili klop, ki bo sprehajalcu nudila počitek in prav posebej lep razgled na samo vas in na hribe v okolici. V Solčavi bodo uredili več takih prijetnih kotičk-ovs klopmi za počitek in jih med seboj povezali s potjo. Menijo, da bodo ti kotički razen domačim sprehajalcem, še posebej zanimivi gostom od drugod. Zlasti računajo na goste potem, ko bo nova Rinka povsem zaživela v svoji funkciji. Težkega dela odstranjevanja zarasti seje zadnjo soboto vjuniju udeležilo trinajst krajanov, prvo soboto v juliju pa deset. Z njimi so bili tudi najmlajši, saj bodo ti nadaljevali življenje v kraju in »bolj znali ceniti ureditev okolice, pri kateri so sodelovali tudi sami«, je še dodal župan Lipnik. Marija Lebar BOČNA Obnova šolskih kletnih prostorov V bočki podružnični šoli bodo v teh dneh pričeli z adaptacijo kletnih prostorov. Te bodo uredili tako, da bodo primerni za društveno delovanje kottudi za sestanke krajevnih svetnikov KO Bočna. Po besedah župana občine Gornji Grad Stanka Ogradijo je za gradbena dela v proračunu namenjenih okrog 15 tisoč evrov. S tem denarjem bodo obnovili omete, tla, postavili keramične ploščice, uredili električno napeljavo in nabavili opremo. Dela bodo predvidoma končana konec avgusta. Marija Šukalo Čiščenje strmine nad solčavsko cerkvijo (foto: Marija Lebar) V MOZIRJU VSE VEČ VANDALIZMA Starši odgovorni za svoje otroke Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje so nedavno razpravljali o zbiranju mladine na javnim mestih, o pijančevanju, vandalizmu. Pri tem so iskali rešitve, kako te negativne pojave preprečevati. Svoja stališča je uvodoma predstavila ravnateljica OŠ Mozirje Andreja Hramec. Okoli šolskega poslopja in športne dvorane je v zadnjih letih veliko zbiranja mladih. Samo po sebi to ni narobe, je pa narobe, ker za njimi ostajajo razbite steklenice, pločevinke in podobna nesnaga. Slednje ogroža šolske otroke, ki se nič hudega sluteči igrajo na travnih površinah ali različnih igralih. Tam pa jih čakajo skrite ne- varne pasti, ki so že povzročale poškodbe. Mesto udara vandalov so tudi klopi v Kopelcah. V zadnjem času vandali energijo sproščajo tudi na obcestnih znakih, kijih mečejo v obcestne jarke. Mest zbiranja je še več, povsod pa ostajajo neljube sledi. Skupna ugotovitev ob takšnem dogajanju je, da starši premalo kontrolirajo svoje otroke. Najlažje jim je v roke stisniti kakšen evro in imeti mir pred njimi. Dandanes starši prihajajo iz služb pozno. Ob tem jim je mnogim zaradi utrujenosti zadnja želja, da bi se ukvarjali s svojimi otroki, se z njimi pogovarjali in jim prisluhnili. Tega je vse več, skladno pa je v porastu negativno ravnanje mladostnikov. Nata in podoben načinje potekal pogovor med udeleženci sestanka sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Roman Čretnik. Na Policijski postaji Mozirje smo se pozanimali, kaj o odgovornosti staršev za ravnanje njihovih mladostnikov pravi zakon. Odgovor smo dobili pri pomočniku komandirja Matjažu Semu. »Po zakonu so za dejanja otrok do 14. leta starosti odgovorni starši. Mladoletniki, se pravi, stari od 14 do 18 let, so za svoja dejanja odgovorni sami, zaradi česar zoper njih v primeru kršitev podajamo tudi obdolžilne predloge na sodišče, seveda pa v njem navedemo, kdo je zakoniti zastopnik (starš), ki je skupaj z mladoletnikom vabljen na sodišče, kjer mora biti prisoten pri postopku. Glede vandalizma svojih otrok pa, po mojem odgovornost, če ne drugo, vsaj moralno nosijo tudi starši otrok, ki takšna dejanja izvršujejo,« pravi Matjaž Sem. Policija zavoljo povečanega obsega dela in s tem povezanega pomanjkanja kadrov ne more več slediti vsem negativnim pojavom, ki pa so v porastu. Zato bodo za zagotavljanje javnega reda in miru v prihodnosti v veliki meri odgovorne lokalne skupnosti. Mozirje to zaenkrat rešuje z zagotavljanjem prisotnosti redarjev. Slednji bodo že v bližnji prihodnosti kontrolirali tudi Matjaž Sem: »Glede vandalizma svojih otrok pa, po mojem odgovornost, če ne drugo, vsaj moralno nosijo tudi starši otrok, ki takšna dejanja izvršujejo.« (foto: arhiv SN) mesta zbiranj, kjer se pojavlja največ povzročanja škode. Tudi v popoldanskem in nočnem času. Večjo varnost na javnih mestih bodo v prihodnje dodatno zagotavljale kamere, ki bodo snemale dogajanje 24 ur dnevno. Člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo ob tem apelirajo na starše, da se več ukvarjajo s svojimi otroki, da si vzamejo čas za njih in stem preprečijo mnoge negativne pojave in zlovoljo občanov. Benjamin Kanjir V zadnjem času vandali energijo sproščajo tudi na obcestnih znakih, ki jih mečejo v obcestne jarke (foto: Benjamin Kanjir) OŽIVITEV ČEBELARSKEGA PRAZNIKA V GORNJEM GRADU Čebela, naša prijateljica Prebivalci občine Gornji Grad si prizadevajo oživiti prireditev, ki je pred leti zvabila marsikoga v kraj pod Menino planino. Zato ob 40. obletnici čebelarskega praznika turistično in čebelarsko društvo pripravljata bogat program z namenom, prikazati obiskovalcem zanimivo in koristno dejavnost -čebelarstvo, in to v kraju, znanem po kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitostih. 21. čebelarski praznik bo v soboto, 18. julija. Ob 16. uh se bo začel program, katerega rdeča nitje : prikaz čebelarske tradicije v Gorn- jem Gradu. Je razlika med čebelarjenjem nekoč in danes? Med poku-šanjem medenih izdelkov bodo obiskovalci gotovo dobili pojasnilo. Za veselo razpoloženje so organizatorji pripravili kar nekaj nastopov in iger: zapeli in zaigrali bodo ljudski pevci in godci, zaplesala otroška folklorna skupina Facki, zmagovalci v vlečenju vrvi bodo prejeli pokal strdi. Za lepe nagrade se bodo lahko obiskovalci potegovali na tekmovanju plesnih parov v ritmu polke in valčka. In v poznih nočnih urah bo izbrana medena kraljica. Organizatorji bodo omogočili tudi brezplačen ogled gornjegrajskih zanimivosti: etnološke zbirke, urejene 1989. leta, zbirke Antona Jamnika (izumitelj in ljudski oblikovalec je živel v letih 1862 -1942), etnološke zbirke Šokatnikove domačije, zbirke fosilov in kamnin, vizitk in nekrajevnih razglednic, verske in zbirke občine Gornji Grad na starih fotografijah. Vredna ogleda bo tudi znamenita katedrala sv. Mohorja in Fortunata, ob kateri so leta 1140 menihi zgradili benediktinski samostan, edini na območju današnje Slovenije. Pester program pa ni vse, kar bodo ponudili organizatorji. Na prodajni razstavi bo mogoče kupiti dobrote iz kmečke kuhinje in izdelke iz medu. Starši bodo lahko svoje malčke prepustili animatorkam v priložnostnem otroškem vrtcu. Prireditev, za katero so si organizatorji izbrali geslo Čebela, naša prijateljica, bo seveda tudi zabavna v družbi z ansamblom Franca Miheliča. Vse informacije v zvezi s potekom prireditve bodo na voljo na t. i. info točki. Andreja Gumzej POKOJNA MARIJA MLINAR BO KONČNO NAŠLA MIR Zadnje ure bodo najbrž za vedno ostale uganka Policisti so bili v sredo, 1. julija, popoldne obveščeni, da je bil na lokalni cesti Podvolovljek-Podveža najden gumijasti škorenj z delom okostja človeške noge. Obstaja verjetnost, da gre za truplo pogrešane Marije Mlinar iz Podveže, je bilo še zapisano v policijskem poročilu. Za skopim opisom pa se skriva nekaj manj kot dve leti trajajoča negotovost in žalost pokojničinih svojcev. O vsem tem so nam pripovedovali hči in dva sinova do sedaj pogrešane Mlinarjeve mame. metrov pod robom Velike Peči na skalni polici, kjer seje zataknilo za mlado gabrovo drevo,« pravi Anton Mlinar. Verjetno je noga skupaj s škornjem visela čez skalo inje sedaj padla na cesto. In če bi škorenj padel le kak meter dalje, bi se izgubil na poraščenem prepadnem pobočju, ki se pod cesto spušča proti Podvolov-Iješki dolini. Vprašanje je, če bi ga ni domači spraševali, kam gre, je rekla: »Malo grem okoli njiv pogledat!« In žeje izginila v gozd. NENEHNO ISKANJE BREZ USPEHA Tistega usodnega 21. avgusta 2007 pa ni bilo tako. Povedala je, da gre še malo za gobami in sin jo je spremil do ceste terjo še prepričeval, naj bi raje ostala doma. Toda 86- Sin Alojz kaže mesto, kjer je bil najden škorenj sploh kdaj našli. Tako pa je najdba omogočila določiti zelo ozko območje, kje bi lahko bilo truplo, pripovedujejo domači. »Verjetno je mama v slabem vremenu - pričelo je deževati - nekoliko zašla, čeprav je gozd v bližini Antonove domačije dobro poznala. Menimo, daje poskušala priti do ceste in se tako znašla na robu previsa. Najbrž je bila tudi že utrujena, saj je, preden je odšla od doma, le nekaj malega pojedla, gobe pa je nabirala že tudi dopoldne.« GOZD JI JE POMENIL VSE »Pa tako smoji branili, naj nikar ne hodi sama popoldne v gozd. Sem rekel, naj gre z njo vnuk, pa ni hotela. Vedno je bila zelo skrbna za nas in nas opozarjala na nevarnosti gozda, sama pa je bila vedno korajžna. Še globoko v starost je splezala na drevo ali se hotela voziti s kolesom.« Najraje pa je nabirala gozdne sadeže, predvsem gobe. Tudi ni hotela povedati, kam gre. Če sojo skrb- letna Marija Mlinarje odšla in od takrat seje za njo izgubila vsaka sled. V številnih akcijah iskanja, v katerih so sodelovali gorska policija, jamarji, gorski reševalci, gasilci, domačini, celo helikopter, niso za pokojno našli nobene sledi. »Kadar smo imeli vsaj malo časa, smo je nenehno iskali. Najhujša je bila negotovost, kaj se je z njo zgodilo. Ni minil večer, da ne bi pomislili na njo. Menil sem - kot kaže pravilno - da se ni napotila navkreber, pač pa navzdol. Mesto, kjer smo jo našli, je manj kot pol kilometra oddaljeno od naše domačije, je pa teren res divji in nepristopen. Čeprav smo žalostni, pa je to vendarle olajšanje, saj bodo posmrtni ostanki pokopani človeku primerno, mi pa bomo lahko ob njenem grobu postali in prižgali svečo. Doslej smo to naredili pri domači kapelici, ki smo jo pričeli delati še pred njeno smrtjo, blagoslovili pa lani,« pravijo hčerka in sinova pokojne. Tekst in fotografije Marija Lebar STRAŠLJIVA NAJDBA Domačin iz Luč, ki ima v Podveži počitniško hišico, seje tega dne odpeljal tjakaj v spremstvu prijatelja. Ko sta se vozila po delu, kjer je lokalna cesta najožja, saj je stisnjena na eni strani pod previsno steno, na drugi pa jo omejuje prepadna brežina, je sopotnik dejal: »Poglej; škorenj, pa dežnik je noter zataknjen.« Po nekaj metrih vožnje pa sta se odločila vrniti in pogledati, kaj v resnici leži na cesti. občina Luče. Akcije seje udeležilo šest reševalcev z naše postaje vključno z dvema psoma. Pogrešano osebo smo že nekajkrat iskali pred dvema letoma v obsežnih iskalnih akcijah, ki pa so bile neuspešne. Tokrat se je območje iskanja zelo zožilo, saj so dan pred tem našli del trupla, ki je nakazoval morebitno lokacijo. S statičnimi vrvmi smo spustili reševalca čeztežko prehoden teren, mestoma tudi previsen. Po nekajkratnih spustih in dvigih smo odkrili truplo. Sinova in hčerka pokojne Marije s pravnukom ob domači kapelici Zgrožena sta ugotovila, da so v škornju podkolenske kosti človeške noge. Takoj sta pomislila na dalj časa pogrešano Marijo in po telefonu poklicala njenega sina Antona, ki živi nekaj kilometrov više na domačiji v Planici. O najdbi so obvestili tudi policijo. TOKRAT AKCIJA ISKANJA USPEŠNA »Danes smo prejeli klic s centra 112, s prošnjo za pomoč pri iskanju pogrešane osebe na področju Podveže, Posmrtne ostanke smo prenesli do ceste, kjer jih je prevzela pogrebna služba. Identiteto trupla bodo še ugotovile pristojne službe,« so zapis-ali v poročilu gorske reševalne službe iz Celja. UGIBANJA O ZADNJIH URAH POKOJNICE »Koje odšla mama od domaje imela nahrbtnik, v rokah pa košaro in palico. Neverjetnoje,daje bilo vse troje najdeno ob njenem truplu, čeprav je to ležalo kakih petnajst SKLEPNO DEJANJE DOBRODELNE PRIREDITVE SREČANJE LJUDI ODPRTIH SRC S solidarnostjo in sodelovanjem za lažjo pot do znanja Večina izkupička dobrodelne prireditve gre v šolske sklade (foto: Ciril M. Sem) V Mozirju so se 1. julija srečali zaslužni za uspešno izpeljano dobrodelno prireditev Srečanje ljudi odprtih src in ravnatelji šol Zgornje Savinjske doline, ki bodo poskrbeli, da bo zbrani denar porabljen za pravi namen ali, kot je povedal Klemen Čretnik, za »obšolske dejavnosti, ki izobražujejo za tisto, kar hočejo mladi«. Jakob Presečnik, poslanec in predsednik poslanske skupine SLS, seje v pozdravnem nagovoru zahvalil sodelujočim na prireditvi, namenjeni šolskim skladom za otroke iz socialno šibkih družin: šolam, društvu kmetic, kmetijski svetovalni službi, organizatorjema Novi generaciji in Slovenski ženski zvezi pri SLS Zgornje Savinjske doline, donator- jem in drugim. Nato je v številkah predstavil izkupiček dobrodelne prireditve, od katerega gre večina (2.700 evrov) v šolske sklade. Na končuje omenil, daje prvi, a ne edini cilj takšne javne prireditve zbrati čim več denarja. »Bistveno je povezovanje in pri tem je imelo odločilno vlogo društvo kmetic.« Povabljeni so se v nadaljevanju razgovorili o vsebini prireditve in pomanjkljivostih, ki so se pokazale pri organizaciji, ter bili soglasni, da bodo naslednje leto zopet združili moči za tretje »srečanje ljudi odprtih src«. Da take prireditve spodbujajo solidarnost in razvijajo čut za (so)odgovornost, seje dalo razbrati iz besed mentorice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline Bernarde Brezovnik: »Društvo dobi veliko vabil za sodelovanje na različnih prireditvah. Kmetice so kljub delu, ki na kmetiji zahteva svoj čas, pripravljene sodelovati tudi zaradi čuta dolžnosti, saj učenci sodelujejo na kulturnih prireditvah društva.« Andreja Gumzej na Komunalo Gornji Grad, češ, urejanje občinskih površin je v domeni tega podjetja. Toda na Komunali so ga prijazno poslali nazaj na občino, naj se kartam dogovori, saj opravljajo dela po njihovem naročilu. Pa je krog sklenjen, površine, ki pa padejo v oči vsakemu obiskovalcu, ki se pripelje k cerkvi v Novo Štifto, pa ostajajo bolj podobne zapuščenemu travniku, kot okolici drugače lepo urejene cerkve. Mogoče pa je težava v tem, da kdo ne loči plevela od rož in se zato ne upa pripraviti k delu. Šteti Sem farani so ob prihodu sedanjega župnika lepo uredili in zasadili površine med cerkvijo in parkiriščem pred Marijino cerkvijo v Novi Štifti. Po nekaj letih je bilo ugotovljeno, da so le-te last občine Gornji Grad, in od takrat je urejanje prepuščeno njim. Toda, glej ga zlomka, od takratte površine zgledajo povsem drugače. Nič več ni grmičkov, cvetja in vrtnic, sedaj je le še kup neurejenega zelenja. No, ampak župnik se ni vdal kar tako, pa je šel povprašat na občino, kdo bo sedaj to urejal in poslali so ga TRADICIONALNA MEDOBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV UPOKOJENCEV CELJE Peti za dušo je prvo vodilo Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje, vodi ga Anton Petek, je sredi junija nastopil na tradicionalni medobčinski reviji v Narodnem domu v Celju. Prireditev sta organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje. Zapeloje osem zborov (izbrani so bili med dvanajstimi prijavljenimi), najboljši bo jeseni sodeloval na državnem srečanju pevskih zborov. To srečanje je del programa na festivalu Univerze za tretje življenjsko obdobje. Mozirski zbor upokojencev in invalidovje v Celju zapel tri priredbe ljudskih pesmi. Ker pojejo »sebi za dušo«, ni toliko pomembno, ali se bodo uvrstili naprej ali ne, so bili pa po mnenju drugih nastopajočih najboljši, je povedal predsednik DU Mozirje Stane Podsedenšek in dodal: »Na družabni prireditvi po reviji so zapeli še bolj doživeto.« Andreja Gumzej V NAZARJAH SLOVESNOST BISERNE MAŠE Življenje Mirka Silvestra kot zakladnica izkušenj Biseromašniku Mirku Silvestru so se za leta delovanja v Nazarjah zahvalili tudi župljani (foto: AG) Pritrkavanje zvonov župnijske cerkve Marijinega oznanjenja v Nazarjah je v nedeljo, 28. junija, oznanjalo slovesnost biserne maše. Ob patru Mirku Silvestru so se zbrali sorodniki, redovni sobratje - med njimi letošnji novomašnik Ambrož Mušič -, duhovniki in župljani, da bi z njim delili veselje zaradi milosti, ki mu je bila dana - 60 let mašništva. Janez, to je krstno ime Mirka Silvestra, seje rodil 1926. leta v Ljubljani. Leta 1941 je odšel v Novo mesto k frančiškanom. Med drugo svetovno vojno je končal enoletni noviciat in gimnazijo, po vojni je študiral teologijo in filozofijo v Schwazu pri Innsbrucku, nato še v Rimu. Skoraj polovico svojega duhovništva je preživel med Slovenci v Ameriki, z nekaterimi je še danes v stiku. Po vrnitvi v Slovenijo se je najprej nastanil v Ljubljani pri frančiškanih na Tromostovju, zatem je kot duhovnik služboval na Sveti Gori, dokler ni prevzel mesta predstojnika znane romarske cerkve na Brezjah. Njegovo silno željo in prizadevanje, da bi bila cerkev povzdignjena v baziliko, je uresničil leta 1988 papež Janez Pavel II. Pater Mirko Silvester je v Nazarje prišel v 90. letih in prav tu pred desetimi leti praznoval zlato mašo. Leta so minevala, a niso načela njegove skromnosti, skrbnosti, delavnosti, zvestobe. Ohranil je notranjo radost in »prijazno besedo v pozdrav«, je v slavnostnem govoru izrazil hvaležnost in priznanje njegovemu delu frančiškanski pro- vincial dr. Viktor Papež. Bogato življenje je prava zakladnica izkušenj, iz katerih črpa prenekat-eri modri nasvet, in kljub starostnim tegobam ohranja povezanost z občestvom, spremlja aktualni teološki tisk, zato so »pogovori z njim vsebinsko bogati in odprti za različne poglede«, je dopolnil svojo predstavitev biseromašnika. Govor je sklenil z zahvalo za vse, kar je pater Mirko Silvester dal župniji, in mu zaželel, da se v letih, ki so pred njim, »biseri spreminjajo v diamante«. Biseromašnik Mirko Silvester je proslavil jubilej v letu duhovništva. Na koncu praznične maše seje zahvalil vsem, ki so mu izrekli dobre želje, posebej članom župnijskega pastoralnega sveta, patru Francu in sestram klarisam. Nazadnje je nasmejan med prisotne razdelil bisero-mašne podobice, spominek, ki ima na Slovenskem stoletno tradicijo. Na zadnji strani njegove je izpisano geslo Vse je milost. Andreja Gumzej KONCERT ZBORA KFUM V MOZIRSKI CERKVI Slovenska pesem zazvenela iz švedskih grl no turnejo v Sloveniji pripravili štiri koncerte. Od oktobra 2007 zbor vodi Jerica Gregorc Bukovec. Pred tem je Mozirjanka na Švedskem vodila že en zbor in z njim prav tako gostovala v domači cerkvi. Za zaključek nedeljskega dogajanja so se Jerici njeni prijatelji zahvalili s šopkom, Jure Repenšek pa je v nagovoru dejal, da mlada dirigentka ni uspešna samo poklicno, saj si je v tem času poleg zahtevnega študija in vodenja zbora uspela ustvariti tudi družino. Za švedske gosteje bil to prvi obisk Slovenije in so bili nad lepotami pokrajine ter prijaznostjo domačinov izredno navdušeni, čeprav je bilo vreme deževno. Kot nam je povedala predsednica zbora Anna-Karin Borg, sojih najbolj prevzeli naši zeleni hribi. Če hočejo v hribe doma, rabijo za to kar nekaj ur vožnje z avtomobilom,je povedala gostja. In je še dodala, da se bodo k nam radi vrnili, če bo le priložnost za to. Marija Lebar V cerkvi sv. Jurija v Mozirju je bil zadnjo nedeljo vjuliju izveden koncert švedskega mešanega komornega zbora KFUM iz Stockholma pod vodstvom domačinke dirigentke Jerice Gregorc Bukovec. Dirigentka je pretekli mesec končala študij na zadnji stopnji podiplomskega študija zborovskega dirigiranja na Kraljevi akademiji za glasbo v Stockholmu. Okoli tridesetčlanski pevski zbor je izvajal predvsem sakralno glasbo različnih skladateljev. Peli so v latinskem, angleškem, švedskem in celo v slovenskem jeziku. Dogajanje nikakor ni bilo statično, saj so se pevci »sprehajali« od kora do oltarja, od stranskih oltarjev pa med poslušalce v sami cerkveni ladji. Komorni KFUM zbor deluje že od leta 1957. Zbor sestavlja okoli 30 pevcev, ki z veseljem segajo tudi po zahtevnejših zborovskih delih. Pevci so izkušeni in kar nekaj med njimi jih ima tudi glasbeno izobrazbo. Običajno vadijo enkrat na teden. Zbor ne dobiva finančnih sredstev, zato pevci sami krijejo stroške vaj in potovanj. Švedski pevci so za tokrat- Švedski pevci z dirigentko Jerico Gregorc Bukovec so navdušili mozirsko občinstvo (foto: Marija Lebar) TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV NOB NA MENINI PLANINI Odpor proti okupatorju naša dediščina Poslanka mag. Andreja Rihter je poudarila, da je leta 1941 šlo za odpor proti okupatorju in za gibanje za prihodnost (foto: Marija Šukalo) Na Menini so prvo julijsko soboto pripravili spominsko slovesnost v počastitev spomina na legendarni preboj Šlandrove in Zidanškove brigade iz nemškega obroča marca 1945. Organizatorji, Občina Gornji Grad in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje ter bočka krajevna organizacija, so se s proslavo spomnili tudi dneva borca, ki so ga dolga leta praznovali prav 4. julija. Uvodni pozdrav sta obiskovalcem namenila predsednik bočkega krajevnega odbora zveze borcev Ivan Rop in župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Slavnostna govornica je bila poslanka Socialnih demokratov mag. Andreja Rihter, ki je poudarila, daje leta 1941 šlo za odpor proti okupatorju in za gibanje za prihodnost, za prizadevanja za svobodo družbe in prosto miselnost posameznika. »To je naša dediščina, in če danes politiki ne bomo poskrbeli za zaščito resnice, potem nam bo spolzela tudi svobodna misel,« je povedala Rihterjeva, prepričana, da je bilo v dvajsetem stoletju storjenega veliko zla, a simbol najhujšega, kar človek lahko stori sočloveku, je ostala druga svetovna vojna. »Slovenija je polna živih spominov, ki zaslužijo, da preživijo tudi prihodnost. Naša velika odgovornostje, da jih bomo znali tako ohranjati, da bodo tudi za prihodnje rodove humani in iskreni,« je ob zaključku dodala nekdanja ministrica za kulturo. Ob prijetnem kulturnem programu, ki so ga oblikovali pevci bočke- ga kulturnega društva in gornjegrajski osnovnošolci, so predstavniki organizatorjev položili vence k spomeniku padlim borcem. Spo- minsko slovesnost so zaključili s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim borcem v naši dolini. Marija Šukalo RAZSTAVA ROČNIH DEL V GORNJEM GRADU Ljubiteljsko ustvarjanje za svojo dušo Pozdravne besede ob odprtju pa so predsednik gornjegrajskih upoko- namenili župan Stanko Ogradi, jencev Jože Božič, predstavniki društev razstavljavk in Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Pridobili nove moči Društvo upokojencev Gornji Grad je ob občinskem prazniku pripravilo razstavo ročnih del. V avli kulturnega doma so konec junija svoje stvaritve v različnih tehnikah na ogled postavile vezilje iz Selnice ob Dravi, Boršta pri Trstu, Mozirja in domače občine. Obiskovalci so lahko občudovali prte in prtiče ter uporabne predmete narejene v različnih tehnikah: rešilje, tkaničenje, križci, barvni vez, klekljane, kvačkanje ter pletenje. Veliko število vbodov in prepletenih niti je pričalo o številu ur, natančnosti in vztrajnosti tistih, ki so na ogled postavile svoje izdelke. Snovalke ročnih del so združene v društva, kjer ljubiteljsko ustvarjajo za svojo dušo. Tako povezane svoje znanje prenašajo ena na drugo, si izmenjujejo izkušnje ali pa enostavno prijateljsko klepetajo. Ročna dela v Gornjem Gradu postavljajo na ogled že desetletje in pol. Za začetek druženja ljubiteljic ročnega dela sta »krivca« Helena Rus in pozneje Jože Božič, danes pa se gornjegrajske ustvarjalke družijo ob Karlini Mermal. Razstavo so s kratkim kulturnim programom obogatili ljudski pevki Pepca Orešnik in Kristina Mali ter instrumentalist Anže Veršnik. V Lučah je od 21. maja do 5. julija v organizaciji domačega gasilskega društva ter Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline potekal nadaljevalni tečaj za gasilca. 99-urnega tečaja seje udeležilo in tudi uspešno končalo 18 gasilcev iz PGD Luče. Ti so v lanskem letu opravili osnovni tečaj za gasilca, kije potekal v PGD Solčava. Z opravljenim tečajem so pridobili naziv gasilca, tako lahko sedaj sodelujejo na intervencijah. Ravno tako pa so pridobili pogoje za opravljanje tečajev za razne gasilske specialnosti, ki se izvajajo predvsem v izobraževalnem centru na Igu. Z opravljenim tečajem je društvo pridobilo nove moči, katerih v gasilskih društvih ni nikoli preveč. Za zaključek tečaja je bila pripravljena taktična vaja »gašenje avtomobila«, kar so novopečeni gasilci z odliko opravili in pokazali, da so se naučili veliko novih gasilskih veščin. SB ADRIATIC SLOVENKA, POSLOVNA ENOTA CELJE Trinajsta pokojnina v roke Frančiški Torkar Direktor celjske poslovne enote zavarovalnice Adriatic Slovenica Marjan Krajnc (levo) ob predaji darilnega bona za 13. pokojnino Frančiški Torkar iz Žlabra (foto: Benjamin Kanjir) Zavarovalnica Adriatic Slovenica se želi z različnimi akcijami čim bolj približati svojim zavarovancem, pridobiti pa tudi nove. Tako od letošnjega marca poteka nagradna igra, ki je namenjena upokojencem, njihovim zavarovancem. Srečna dobitnica nagrade je v tem mesecu postala Frančiška Torkar iz Žlabra. Omenjena je zavarovanka te zavarovalnice že preko deset let. Z uslugami mozirskega zastopništva je zelo zadovoljna, saj, kot sama pravi, na njihovo delo nima nobenih pripomb. Prav gotovo bo od tega meseca svoji zavarovalnici še bolj zaupala. Vsak mesec namreč izžrebajo enega izmed okoli 10.000 zavarovancev upokojencev in mu podelijo nagrado v višini njegove pokojnine. Frančiškina je bolj majhna, zato je bila še toliko bolj vesela, ko jo je obiskal njen zastopnik Aleksander Janžovnik. »Ko sem mu odprla vrata sem najprej pomislila, da je kaj narobe,« pravi Torkarjeva, »kaj hitro pa so se mi strahovi razblinili. Povedal mije namreč, da sem bila izžrebana in da sem ravno jaz tista, ki s strani njihove zavarovalnice prejmem trinajsto pokojnino. Ta sicer ne bo velika, ker pa sem vajena skromnosti, mi bo zelo prav prišla,« je dodala Torkarjeva. Na priložnostni slovesnosti v prostorih Zavarovalnice Adriatic Slovenica, Poslovne enote Celje na Lavi, je zbrane najprej pozdravil direktor enote Marjan Krajnc. Z veseljem je ugotovil, daje zavoljo dobitničine skromnosti nagrada prišla v prave roke. Na vprašanje, kam bodo šla oziroma za kaj bodo namenjena sredstva nagrade, pa dobitnica ni znala odgovoriti. Morda za jesenski dopust, kamor bo s sabo vzela moža Julija. Upokojena trgovka si ga je z delom in dolgoletno zvestobo zavarovalnici gotovo zaslužila. Vse dodatne informacije dobite v naših pisarnah v Velenju na tel. 03 5863 950 in v Mozirju na tel. 03 5832 720 oz. pri zastopnikih na območju Savinjske: -Aleksander Janžovnik 041 720933, - Miran Žerovnik 041 748 415, -Štefan Matjaž 031 211 190. PR DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Tretje mednarodno srečanje starodobnih vozil Prireditveni prostor v Vrbju na Ljubnem ob Savinji je bil zadnjo junijsko soboto že tretje leto prizorišče mednarodnega srečanja ljubiteljev starodobnih vozil v organizaciji Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki z Ljubnega. Udeleženci so prijavili kar 151 različnih motornih vozil, od katerih sta najstarejšo letnico 1928 nosila avtomobil ford phaeton iz Maribora in motorno kolo s prikolico harley davidson iz Črne na Koroškem. Lastniki so se s svojimi starodobniki udeležili tudi panoramske vožnje po delu Zgornje Savinjske doline, kije na prvih dveh srečanjih še niso obiskali. Oldtimerjeje tako pot po startu s prireditvenega prostora na Ljubnem peljala skozi Homce, Prihovo, Nazarje in Mozirje nazaj proti Ljubnemu. Na vseh omenjenih vmesnih postankih so se udeleženci okrepčali z domačimi dobrotami, v Nazarjah so si ogledali tamkajšnjo samostansko knjižnico, na naslednji postaji pa Mozirski gaj. Na prireditvenem prostoru in na postankih ob poti so si ljudje z zanimanjem ogledovali resnično dobro ohranjena in restavrirana vozila, od motornih koles, avtomobilov do traktorjev in tovornjakov. Organizacija tretjega srečanja je bila kot prvi dve resnično na zavidljivem nivoju, edino letošnje muhasto vreme je malce nagajalo, kar pa celotnega vtisa dogajanja, za katerega so poskrbeli prizadevni organizatorji s predsednikom društva Ivom Sovinškom na čelu, ni prav nič pokvarilo. Druženje, izmenjava različnih bogatih izkušenj med lastniki jeklenih konjičkov, za povrh pa še promocija doline, po kateri nosi ljubensko društvo ime, so bili tudi osnovni cilji vseh dosedanjih srečanj ljubiteljev vozil, ki bi jih zob časa brez pomoči njihovih predanih lastnikov že zdavnaj potisnil v pozabo. Franjo Atelšek Med številnimi starodobniki so bili kljub častitljivim letom tudi še povsem ohranjeni traktorji (foto: Franjo Atelšek) Naročnik objave: Agenza d.o.o., Rudarska cesta 1,3320 Velenje Les - vpet v življenje Zgornjesavinjčanov Domačini so obiskovalcem prikazali skoraj že pozabljena dela z lesom (foto: Tatiana Golob) 3. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Že tretjič zapored in vedno uspešneje sto Občina Nazarje in Muzej Vrbovec - muzej lesarstva in gozdarstva pripravila tradicionalni lesarski praznik v Nazarjah. Skupaj s krajevnimi društvi je organizatorjem tudi letos uspelo očarati obiskovalce, ki so si na prostoru pred gradom Vrbovec ogledali številne, skoraj že pozabljene prikaze del z lesom. Zgornja Savinjska dolina živi in dela z lesom že od nekdaj. Kljub kriznim razmeram, ki v lesni panogi trajajo že daljše obdobje, ali ravno zato je praznik lesa in vseh, ki z njim delajo, dobrodošel in koristen. Številni prikazi del z lesom, umetniško ustvarjanje iz lesa in njegova vrednost v vsakdan- jem življenju so obiskovalce spomnili na dragoceno dobrino, kije marsikje v svetu močno pogrešana. Obiskovalci, kijih kljub popoldanskemu nalivu ni bilo malo, so si tako lahko ogledali izdelavo skodel, lesenih desk, ki sojih naši predniki uporabljali za strešno kritino, danes pa predstavljajo dragocen del slovenske preteklosti. Prisostvovali so lahko izdelavi fresk, pletnji košev, izdelavi lesenih stolov in si ogledali umetnike pri delu z lesom. Izpod rok umetniško nadarjenih gostov so namreč vpričo obiskovalcev nastajale čudovite umetnine. S pomočjo motorne žage, dleta in spretnih rok je v kratkem času nastal leseni kip Jezusa. Vsi, ki prisegajo na naravne lepote, so si z ves- eljem ogledali zanimive korenine, ki jih je ustvarila narava, človeška roka pa le še dodatno polepšala. Seveda se na prireditvi niso predstavili le rokodelci, ki delajo z lesom. Predice so na starih kolovratih predle volno, kolektivi kmečkih žena so se predstavili z domačimi dobrotami, svojo dejavnost je predstavila Čebelarska družina Kokarje. Zbrani na prireditvi so si lahko pozno popoldan ogledali enodejanko gledališke skupine Kulturnega društva Ljubno ob Savinji z naslovom Med v'lcerji, ki sojo uprizorili kar na prostem. Z ustvarjalnimi delavnicami je bilo poskrbljeno za najmlajše, s šaljivimi igrami pa tudi za malo starejše. Obiskovalci so se lahko sprehodili med prodajnimi stojnicami z unikatnimi izdelki, kot pa se za pravo druženje spodobi, ni manjkalo dobre hrane, pijače in domače zabavne glasbe. Tatiana Golob VABIMO VAS NA OTVORITEV trgovine s tekstilom za vsak žep in vso družino qm v soboto, 11. julija, med 8. in 12. uro na NOVI LOKACIJI v Mozirju, Na trgu 32 (bivša trgovina Ultra - center Mozirja) Izrežite kuponček in do konca julija 2009 vam priznamo 20% GOTOVINSKI POPUST! TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. TLKMO SGDj. Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/642-643 E-mail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUKE, GRADIMO P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE! 90 1 et boje» za seuerno mejo (2) Piše: Aleksander Videčnik Jugoslovansko gibanje v stari Avstriji je v svojem članku Mirovna konferenca in Jugoslavija opisal dr. Lambert Ehrlich (Mohorjev koledar 1922). Njegova mnenja so zelo zanimiva in jih velja vsaj okvirno povzeti. »Razlog boja Slovencev proti Nemcem v zadnjih 50 letih (pisano leta 1922, op. A.V.) je znano celemu svetu. Po zmagi pri Sedanu I. 1870 je začelo vsenemštvo svoj pohod proti jugu in vzhodu, proti Jadranskemu morju in proti Balkanu. Na poti mu je bil majhen narod, ki je štel 1.500.000 prebivalcev. Nemški velikan gaje hotel kar pogaziti; še sanjalo se mu ni, da bi se mu drznil ustavljati ta "narod pastirjev in kmetov". A surova sila Nemcev je ustvarila iz slovenskih kmetov in pastirjev zaveden rod narodnih junakov in mučenikov. - Ta narod je postal častna predstraža Jugoslovanov v boju proti vsenemšt-vu in je trdno vztrajal na svojih postojankah. Svetovno vojsko so hoteli Nemci izkoristiti, da bi zlomili ta nepričakovan odpor Slovencev. Politična in vojaška diktatura naj izvrši to, česar pred vojno ni zmogel ves državni ustroj ponemčevanja. Zato so uprizorili Nemci, še posebej med vojno, kruto preganjanje Slovencev, da bi zadušili njih glas. Toda v najtemnejši uri zgodovine je stopil ta narod na plan ter dvignil pred celim svetom svoj glas za neodvisnost in svobodo, kakor še nikdar poprej. MAJNIŠKA DEKLARACIJA Slovenski poslanci so podali v dunajskem državnem zboru dne 30. majnika 1917 zgodovinsko jugoslovansko deklaracijo, ki zahteva samostojno, svobodno državo združenih Jugoslovanov, ki bodi prosta vsakega narodnega gospodarslva tujcev, ves narod je stal kot en mož za to deklaracijo. Agitacije zato ni bilo treba med ljudstvom. Narod je razumel, da bije zanj zgodovinska ura, ko se hoče otresti enkrat za vselej nemškega jarma. - Izginile so naenkrat vse stranke, ni bilo več liberalcev, klerikalcev, ves narod je bila ena stranka, bili so vsi Jugoslovani. Zaman so skušali Nemci in dunajska vlada zadušiti to gibanje. Začela seje nanovo politika krutega preganjanja in ustrahovanja. NASILJE VSEH VRST Orožniki in vojaška oblast prepoveduje (slovenskim) poslancem, da obrazložijo svojim volilcem vsakdanja vprašanja; cenzura ne dovoljuje razprave nujnih vprašanj v časopisju; kadri slovenskih polkov so premeščeni izven slovenskih krajev... Našim vojakom je prepovedano naročati in čitati časnike, ki pišejo v narodnem duhu; množično se izganjajo slovenski uradniki iz dežele; ošabnost tujih uradnikov in njihova mržnja do jugoslovanskega ljudstva postane neznosna. A čimbolj je ljudsivo tlačeno, tembolj hrepeni po svobodi! Slovenci se niti po novih preganjanjih, niti po umazanih intrigah, ne dajo odvrniti od prave poti in nadaljujejo svoje delo v tesni bratski zvezi s Srbi in Hrvati, dokler ne dosežejo popolnega ujedinjenja Jugoslavije v eni sami državi - tako izjavo je podal v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec v imenu jugoslovanskega kluba meseca julija leta 1918. To je bil odgovor Slovencev na izjavo ministrskega predsednika Seidlerja v parlamentu, češ, daje v avstrijski politiki mogoča le nemška smer in da tvorijo Nemci hrbtenico Avstrije. NARODNI SVET Dne 17. avgusta 1918 so ustanovili Slovenci Narodni svet za vse slovenske dežele in za Istro, ki je bil začetek samostojne narodne vlade. Prvi člen pravil postavlja kot temelj: »Ujedinjenje jugoslovanskega ljudstva in uresničitev neodvisne jugoslovanske države.« Od programa jugoslovanske države se Slovenci niso dali odvrniti tudi tedaj ne, koje avstrijska vlada pod slabimi okoliščinami (nemški porazi na francoski fronti) dne 14. septembra 1918 poslala noto zaveznikom, v njej pa predlaga mirovna pogajanja in obeta avstrijskim narodom avtonomijo. Že 24. septembra 1918 je izjavil dr. Anton Korošec kot predsednik jugoslovanskega kluba, v avstrijskem parlamentu: »Zahtevamo za svoj narod takšen mir, ki nam prinese ujedinjenje, neodvisnost in svobodo.« Avstrija je zaradi ugotovitve, daje vojna izgubljena, poskusila zadnje sredstvo. Cesar Karel je izdal 16. oktobra 1918 manifest, v katerem je privolil, da se Avstrija spremeni v federativno državo, to se pravi: da naj posamezni narodi ustanove narodne države, ki se združijo v avstrijsko zvezno državo. Koje bil pri cesarju na razgovoru dr. Anton Korošec, je na ta predlog odvrnil cesarju »prepozno je, veličanstvo«. NARODNO VIJEČE Dne 5. oktobra 1918 so v Zagrebu ustanovili pod predsedstvom dr. Antona Korošca skupni narodni svet vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov, kije dne 19. oktobra 1918 objavil manifest, v katerem odločno odklanja cesarjev proglas, ker le-fa rešuje jugoslovansko vprašanje znotraj države Avstrije. Ponovno postavijo zahtevo po ujedinjenju celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njihovem narodnem ozemlju, brez ozira na katerekoli pokrajinske ali državne meje, v eno državo! Nadalje so postavili zahtevo po udeležbi jugoslovanskih narodov na mirovni konferenci. S tem so Slovenci po svojih zastopnikih slovesno prekinili zvezo z Avstrijo ter na temelju samoodločbe omogočili združitev s Srbijo.« IN ŠE SKROMEN KOMENTAR Tako je zapisalo tedanjih dogajanjih dr. Ehrlich. Ko danes beremo njegov zapis iz leta 1922, lahko samo občudujemo odločnost naših ljudi že zaradi majniške deklaracije, saj je ta bila izvedena v letu 1917, koje bila Avstrija še močna država in je s svojimi organi prisile na vse načine ovirala vsa prizadevanja narodov za osamosvojitev. Očitno je bila odločnost ljudstva kos oblastnim oviram, čeprav te niso bile blage. Prihajalo je do uporov v slovenskih vojaških enotah, tu naj omenimo us-mrtitevslovenskih upornih vojakovv Judenburgu. Tudi sicer so bili zapori polni upornikov. Pritiski na prebivalstvo so bile tudi vse pogostejše vojaške rekvizicije po naših kmetijah. Pod pretvezo, da izvajajo obvezno oddajo za potrebne armade, so si dovolili še vseh vrst nasilja in izsiljevanja. In koje končno prišlo do nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, so zaradi kronske veljave pri nas in v Avstriji, Avstrijci ropali skromne zaloge prehrane in drugih potrebščin z množičnimi nakupi, zato je slovenska vlada uvedla žigosanje bankovcev kron, da je omejila ekonomsko plenjenje v Sloveniji. Dobro je, da se ob vsem tem nekoliko zamislimo - o tem, kako so bili naši predniki trdni v odločitvah v dobro naroda in kako so bili enotni, koje šlo za narodov blagor. Kaj pa danes? Vse preveč so izraženi interesi posameznih strankarskih skupin, manj pa skrb za Slovenijo, kije, zgodovinsko gledano, vendarle nastala z velikimi odrekanji naših prednikov. Borci za severno mejo - tečajniki Sosedsko pravo (2. del) URŠKA KRAJSEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Tokrat vam bolj podrobno opisujem posamezne sosedskopravne pojme. Pri uporabi nepremičnin so njihovi lastniki oziroma neposredni posestniki dolžni opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz določene nepremičnine tako, da otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, kije glede na njeno naravo in njen namen ter glede na krajevne razmere običajna ali pa povzročajo znatnejšo škodo - to so prepovedane imisije. Uporaba in izkoriščanje sosednje nepremičnineje možna le v primeru vzdrževalnih del, in to le v primeru, da teh del ne bi bilo možno izvesti kako drugače, to je brez vpliva na sosednjo nepremičnino. Po tako opravljenih delih je potrebno na sosednji nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje. Pomembno pri vzdrževalnih delih je, da se lastnika sosednjega zemljišča o teh delih že pred njihovo opravo obvesti ter tudi to, da lahko lastnik sosednje nepremičnine za začasno uporabo le-te zahteva ustrezno nadomestilo. Pravica odstraniti veje sosedovega drevesa in si jih prilastiti, je naslednji pojem, ki vam ga opisujem. Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, prav tako pa tudi korenine, ki KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI Pot v skandinavske prestolnice Anton Komar je predstavil pot po se je odpravil z družino julija prikolico (foto: Kulturno-umetniško drušlvo Utrip je ob prazniku občine Rečica ob Savinji v goste povabilo domačina in popotnika Antona Komarja, ki je predstavil potopis Pot v skandinavske prestolnice in knjigo z istoimenskim naslovom. Tako so si obiskovalci zadnjo sredo v juniju v domači osnovni šoli ogledali številne zanimive diapozitive. Na popotovanje seje Komar podal z družino julija 1995 v avtomobilu in z bivalno prikolico. Obiskali so Nürnberg, Berlin, Hamburg, Kopenhagen, Oslo, Helsinke, Talin, Vilno, Rido, Var- skandinavskih državah, na katero 1995 v avtomobilu in z bivalno Marija Šukalo) šavo in Prago. Medtem ko so oglede večjih mest opravili v treh dneh, so si nekaj več časa vzeli za ogled danske prestolnice in ga izkoristili tudi za pridobivanje viz za baltiške države. Za šest tednov potovanja po severnih državah Evrope in odkrivanjih različnih skritih kotičkov narave so pred desetletjem in pol porabili skoraj 1.700 evrov. Svoja doživetja in opažanja so zabeležili na več kot 280 diapozitivov. Na osnovi velike količine zbranega gradiva je nato nastala tudi knjiga. Marija Šukalo rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine, razen če to prepoveduje poseben predpis ali če gre za mejo v gozdu. Glede plodov z vej, ki segajo ter kako je z odtekanjem meteornih vod Prepoved spreminjanja vodotoka pomeni, da lastnik nepremičnine ne sme na svoji nepremičnini na škodo sosednje nepremičnine spremeniti toka, njegove moči ter količine Vabim vas k sodelovanju v naši rubriki. Vaša vprašanja pošljite na naslov: Uredništvo Savinjskih novic. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje ali urednistvo@savinjske.com. v zračni prostor sosednje nepremičnine, pa velja, da postanejo z ločitvijo lastnina lastnika te nepremičnine. Na tuji nepremičnin je možno zasledovati domače in udomačene živali, razen v primeru, če se te izročijo lastniku nepremičnine injih nadalje on sam vodi. Prepoved poglabljanja lastniku nepremičnine prepoveduje, da bi svojo nepremičnino tako poglabljal ali tako posegal vanjo, da bi zaradi tovrstnih posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo. V povezavi z vodo, moram omeniti še prepoved spreminjanja vodotoka in kakovosti vode, ki teče čez njegovo nepremičnino. Glede odtekanja meteornih padavin pa velja, da mora lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino. Zaradi obširnejše ureditve, ki je vezana na ureditev meje in uporabo meje, na mejna znamenja, drevesa na meji ter plodove, ki padejo na tujo nepremičnino, bom temu namenila poseben prispevek, ki bo objavljen veni od prihodnjih številk. Pravtako bo poseben prispevek namenjen nujni poti (kaj to je, njeni ustanovitvi in prenehanju). TURISTIČNO DRUŠTVO PODVOLOVLJEK PRIREJA TRADICIONALNO VESELICO s srečelovom, ki bo v soboto, 18*7*2009, s pričetkom ob 20« url Za zabavo bo poskrbel ansambel KORENINE. VABUENI! GLASBENA ŠOLA NAZARJE Uspešni tudi na mednarodnem tekmovanju Udeleženci mednarodnega tekmovanja mladih violinistov v Italiji (z leve): Toni Acman, Eva Vačovnik, Veronika Steiner in Teodora Garkova (foto: Fanika Strašek) Glasbena šola Nazarje vsako leto izbere nekaj najboljših učencev in jim omogoči udeležbo na regijskem ter državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Nekateri uspešni učenci želijo po doseženih dobrih rezultatih na državnem tekmovanju svoje glasbene sposobnosti preizkusiti tudi na mednarodni ravni. Običajno starši teh otrok prevzamejo odgovornost in nastale stroške za udeležbo na takšnem tekmovanju, kamor učence poleg staršev spremljajo tudi njihovi mentorji. V letošnjem šolskem letu so se iz Glasbene šole Nazarje mednarodnega tekmovanja udeležilitrije učenci harmonike, dve učenki flavte in ena učenka kitare. 14. junija pa sta na tekmovanje mladih violinistov v Varallo v Italiji odšli še zelo obetavni in nadarjeni učenki, 11 -letna Veronika Steiner in 14-letna Eva Vačovnik. Spremljali sojih starši, njihova mentorica Teodora Garkova in korepetitor Toni Acman. Tako potovanje, kottudi samo tekmovanje, učenki opisujeta kot zelo pozitivno izkušnjo. Organizatorjih je zelo lepo sprejel. Nastopili so violinisti iz osmih držav, konkurenca je bila zelo velika. Tekmovalce so razporedili po starostnih kategorijah, vsak je nastopil s 15 minut dolgim programom. Veronika je s svojim nastopom dosegla drugo mesto, Eva pa tretje. Poslušalci sojih z navdušenjem spremljali in jih vzpodbujali z velikim aplavzom in vzkliki: »Bravo, Slovenija!«. Veronika in Eva se zavedata, da so poleg njihovega trdega dela in vađenja za uspeh zaslužni predvsem njihovi starši, ki jim to omogočajo. Poleg njih pa seveda njihova odlična mentorica prof. Teodora Garkova ter učitelj Toni Acman, ki jim vedno nudi zanesljivo klavirsko spremljavo. Ob koncu šolskega leta sta se učenki za to na zelo prijazen način tudi vsem zahvalili. Nedvomno pa je tudi podpora Glasbene šole Nazarje mladim nadarjenim talentom in njihovim mentorjem pika na i uspehom in dosežkom njihovih mladih glasbenikov. Fanika Strašek OTROŠKI PEVSKI ZBOR KO LJUBNO OB SAVINJI IN LJUDSKI GODCI Vse najboljše za te, Slovenija Zbor Ljubenčki sestavlja 28 otrok, ki ohranjajo znanje prepevanja slovenskih narodnih pesmi (foto: Šteti Sem) Nedelja, 21 .junija, je v kulturni dom na Ljubno ob Savinji zvabila ljubitelje narodnih pesmi in ljudskih viž. Že četrto leto zapored so člani otroškega pevskega zbora Ljubenčki pod vodstvom Lenke Kralj pripravili koncert, kjer poslušalcem zapojejo prenekatero pozabljeno ljudsko pesem. Zbor sestavlja 28 otrok, ki ohranjajo znanje prepevanja slovenskih narodnih pesmi. Člani, ki so v zboru že štiri leta, sedaj znajo zapeti že 120 pesmi. Poleg Ljubenčkov so zaigrali tudi ljudski godci, oboji so sekcija pri domačem kulturnem društvu, kije organiziralo koncert. Prireditev je vsako leto posvečena domovini, zato je zbor na začetku zapel Vse najboljše za te in s tem voščil Sloveniji za njen prihajajoči rojstni dan. Pevci so veliko pesmi posvetili tistim, ki jim vse leto pomagajo pri vajah in nastopih, predvsem pa staršem, ki jim omogočajo, da obiskujejo vaje in se učijo narodne pesmi ter jih s tem iztrgajo pozabi. Veliko zaslug za to ima tudi Lenka Kralj, ki se že leta trudi, da ohranja našo kulturno dediščino. Da so pesmi zvenele še bolj ubrano, so Ljubenčke pri prepevanju spremljali harmonikaši, domačin Zvonko Krumpačnik, ki z zborom sodeluje že od vsega začetka, Primož Zvir, Robi Weiss, Andraž Supin, Peter Atelšek in Fužirjev Ciril, ki sta se mu pridružila brat Maks z basom in Dani Tostovršnik s klarinetom. Jože Brglez pa je tako rekoč član pevskega zbora, saj jih redno spremlja na njihovih nastopih z igranjem na harmoniko. Ob koncu koncerta so se pevcem pridružili vsi glasbeniki in po dvorani je zazvenela prelepa ljudska pesem Šel sem po zelenem travniku. Štefi Sem - 6. Celjski kolesarski maraton, 12.7, Organizator: Kolesarski klub Rogla. Dodatne informacije: Tona Vidmar, 031 888 935, joze.plankl@siol.net. -10. Andrejev pohod na Okrešelj, 12.7, Organizator: PD Planika Maribor. Dodatne informacije: PD Planika Maribor, Franci Rajh, 041 797 712 -13. Vzpon na Sleme, 12.7, Organizator: Kolesarski klub Energija Velenje. Dodatne informacije: Roman Bor, 041 523 061; http://kd-energija.velenje.si, bor.roman@gmail.com. Podatke o planinskih pohodih lahko poiščete na spletni strani www.migajznami.si in na spletni strani Planinske zveze Slovenije www.pzs.si. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. GLASBENA ŠOLA NAZARJE Večer ob zvokih violončela in klavirja V ponedeljek pred zaključkom šolskega leta je Glasbena šola Nazarje ljubiteljem klasične glasbe pripravila koncert, na katerem sta se predstavila mlada, a uveljavljena glasbenika, Nikolaj Sajko in Miha Haas. Glasbenika, ki sta s svojim nastopom navdušila zbrane, se odlikujeta s številnimi priznanji za njuno ustvarjalnost. Nikolaj Sajko je na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov dosegel pomembne uvrstitve, kotsolistje igral zorkestrom Mariborske filharmonije, s komornim orkestrom Gaudeamus in Mariborskim mladinskim orkes- trom. Sajko je dobitnik Klasinčeve diplome in nagrade Antonia Tarsie, bil je tudi član Svetovnega orkestra Glasbene mladine. Pianist Miha Haas je prav tako prejel pomembna priznanja. Je zmagovalec državnega tekmovanja v kategorijah klavir ter klavirski duo, prejemnik Škerjančeve nagrade SGBŠ, Prešernove nagrade Akademije za glasbo in Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani. Na svoji dosedanji glasbeni poti je sodeloval s številnimi pomembnimi orkestri. TG Sajko, ki v nazarski glasbeni šoli poučuje violončelo, in pianist Haas sta zbranim pripravila kvaliteten izbor glasbenih del Ludwiga van Beethovna, Bohuslava Martinuja in Edvarda Griega (foto: Tatiana Golob) SREČANJE LITERATOV SENIORJEV V GORNJEM GRADU V svojih delih ohranjajo ljudsko govorico Ob občinskem prazniku občine Gornji Grad so se predzadnji junijski torek srečali pesniki in pisatelji seniorji s koroškega in celjskega območja. Regijsko srečanjeje pripravila mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V uvodu druženja so si literati ogledali znamenitosti kraja, osnovnošolci pa sojim uvod popestrili s kratkim kulturnim programom. Prijetno bivanje v naši dolini in delo sta jim poleg pozdravnih besed zaželela tudi župan Stanko Ogradi in pred- sednik sklada Anton Venek. V nadaljevanju je pogovor z udeleženci vodil strokovni sodelavec Peter Rezman, pesnik in pisatelj ter član uredništva Mentor, ki ni imel lahkega dela. Pregledati in oceniti je namreč moral kar 34 kratkih proznih del ter pesmi različnih avtorjev. Med njimi so bili tudi zgornjesavinjski amaterski pisci in pesniki: Vera Kumprej, Rozalija Tkavc, Marjana Rihter in Janez Gregorc. Njihova literarna dela je Rezman ocenil zelo pozitivno in zagotovil, da Peter Rezman se je pohvalno izrazil o kvaliteti vseh prispelih del (foto: Marija Šukalo) bodo našla mesto v zborniku, kjer bodo zbrani najboljši prispevki iz vseh regij. Pohvalno se je izrazil o kvaliteti vseh prispelih del in poudaril, da so v njih zapisane bogate izkušnje avtorjev. Njihova dela v vezani besedi in rimah so literarno obogatena, bralca pa pritegne tudi narečje, ljudska govorica, ki se po Rezmanovih besedah mora ohraniti. To pa bo mogoče le, če bodo tisti, kijimjevzibel položen talent do pisanja, to nadgrajevali tudi s tovrstnim izobraževanjem, kot je literarno srečanje v Gornjem Gradu. »Seveda ne gre tu za prvovrstno literaturo, pri kateri bi pobirali Prešernove nagrade. Zdi se mi zelo pomembno, da gre za posebno pisanje o ljudeh in stvareh in o času, ki izginja. Zato pišite in ustvarjajte,« je pri podajanju ocen spodbujal strokovni sodelavec Rezman. Marija Šukalo DRUGA PESNIŠKA ZBIRKA MARJANE RIHTER IZ DELC Glasba, pesmi in slike so njen vsakdan Pesmi Marjane Rihter, objavljene v njeni drugi knjigi z naslovom On je moja luč, so odraz pesnice, njenih misli in, kot je dejal lektor knjige Vinko Šmajs, v Marjaninih pesmih je mnogo veselja, pa tudi tegob. Marjana Rihter ni le pesnica. Že mnogo let prepeva v skupini Pušeljc, ženskem pevskem zboru iz Bočne, cerkvenem zboru v Šmartnem ob Dreti, že desetletje je članica KD Slap, rada slika, poleg tega pa je še skrbna žena, mama in babica. Pesnica je konec junija na predstavitev knjige v Gornji Grad povabila družino, prijatelje in ljubitelje kulture, ki so se odzvali v velikem številu. Vabilu so se odzvali tudi lektor knjige, njeni pesniški prijatelji in predstavniktiskarne. Rihterjeva seje zahvalila županu Stanku Ogradiju za finančno pomoč občine ob izidu knjige, družini, Kulturnemu drušlvu Slap in vsem, ki sojo pri delu podpirali, daje vztrajala in prvencu dodala še drugo izdano zbirko. Rozalija Tkavc in Ivana Žvipelj sta obiskovalcem predstavili umetnico in nekaj pesmi iz knjige On je moja luč, za prelepo prepevanje slovenskih pesmi so poskrbele pevke iz Šmartnega ob Dreti, zbrane v zased- Marjana Rihter je v Gornjem Gradu predstavila svojo knjigo On je moja luč (foto: Šteti Sem) bi Lipa, ter kvartet Grmada iz Celja. Zapela pa je tudi slavljenka, saj sta jo medse zvabili pevki Pušeljca. V veliko veseljeji je bilo, daje lahko ob tej priložnosti vsem obiskovalcem razdelila izvod knjige. Šteti Sem »To je bila izjemna generacija« Sprejem za najmlajše občane Župana Alojza Lipnika je zanimalo, kakšne načrte imajo učenci po končani osnovni šoli (foto: arhiv občine Solčava) Tako je svoje učence predstavila na sprejemu pri županu občine Luče Cirilu Roscu razredničarka Ida Bergant. Najboljši učni uspeh je doseglo kar dvanajst devetošolcev. Prejšnja leta jih je najprej sprejel župan v Lučah, kasneje pa tiste, ki so iz Solčave, še tamkajšnji župan Alojz Lipnik. Letos sta sprejema potekala istočasno. LUČE Župan Ciril Rose je pohvalil izjemne uspehe tokratne generacije. Tako na šolskem področju, kot na kulturnem, glasbenem in športnem so učenci OŠ Blaža Arniča posegali po visokih odličjih. V sproščenem klepetu so nato mladi gostje predstavili načrte za svoje nadaljnje izobraževanje, nekateri pa so tudi že vedeli, kam Starši novorojenčkov, ki so jih sprejeli v rečiškem vrtcu, lahko razmišljajo o še povečanem članstvu svojih družin, saj bodo v vrtcu septembra odprli četrti oddelek (foto: Marija Sukalo) Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je predzadnji junijski torek pripravil sprejem za najmlajše občane in njihove starše. Novorojenčke, ki so se rodili v prvi polovici letošnjega leta, je gostil v vrtcu. Povabljencem so topel sprejem s kratkim kulturnim programom pripravili malčki iz vrtca, pozdravne besede pa so jim namenili ravnateljica vrtca Ana Nuša Rebernik, ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek in župan Vinko Jeraj. Vsi trije so izrazili veselje ob dejstvu, da so se starši odločili za naraščaj ter jim čestitali ktako pomembnemu koraku. Ob čestitkam župana so starši prejeli tudi simbolično darilo in denarno nakazilo 125 evrov. Prav tako jih je župan pozval, da v prihodnje razmišljajo še o povečanju družine, saj bodo lahko svoje najmlajše vpisali tudi v vrtec. Septembra se namreč na Rečici odpira četrti oddelek. Marija Šukalo po srednji šoli. Župan jim je položil na srce, naj se radi vračajo v kraj svoje mladosti in jim podaril uporabne slovarje. SOLČAVA Na Osnovni šoli Luče je letos končalo deveti razred pet učencev iz Solčave (zaradi zadržanosti se ena učenka sprejema ni mogla udeležiti). In prav vseh petje doseglo najboljši učni uspeh. »To je še posebej razveseljivo,« je dejal solčavski župan Alojz Lipnik. V Solčavi namreč vedno priredijo sprejem za vse svoje učence, ki končujejo deveti razred, ne glede na učni uspeh. Lipnika je zanimalo, kakšni načrte imajo po končani osnovni šoli, saj si v Solčavi prizadevajo, da bi mladi po koncu šolanja lahko ostali v občini in morda tukaj našli tudi ustrezno delovno mesto. Marija Lebar Župan Ciril Rose je osnovnošolcem položil na srce, naj se radi vračajo v kraj svoje mladosti (foto: arhiv občine Luče) SPREJEM NAJBOLJŠIH DEVETOŠOLCEV OŠ LUČE IN POŠ SOLČAVE OBČINA REČICA OB SAVINJI CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - VELENJE, KRANJ 2009 Piki junak uvodnih dveh tekem «elinskega pokala Potem ko si je Primož Piki uvodno zmago sezone na grajskem griču v Velenju razdelil z reprezentančnim kolegom Kranjcem, je bil na drugi tekmi v Kranju prepričljivo najboljši. Škoda, da je svoj točkovni zalogaj pokvaril na tretji preizkušnji celinskega pokala, kjer mu je vetrovna loterija preprečila celo finalni nastop. Lahko bi rekli sanjski začetek sezone za najboljšega zgornjesavinjskega orla, kije na nočni tekmi za pokal Mestne občine Velenje ubranil lanskoletno zmago in bil dan zatem v Kranju suvereno najboljši še na naši največji napravi, pokriti s plastiko. Uspehješetolikoodmevnejši.sajje bila konkurenca izredno močna, kar 16 reprezentanc pa je prišlo tudi s tako zvenečimi imeni, kot sta na primer pred leti skupni zmagovalec svetovnega pokala Čeh Jakub Janda ali Norvežan Sigurd Pet-tersen. Na startu pa so bili, razen Jerneja Damjana, ki seje odločil za samostojno pot s finskim trener- Z doseženimi uspehi je bil Primož Piki izredno zadovoljen (foto: Jaka Steblovnik) jem Nikkolo, seveda tudi vsi najboljši Slovenci. Najbolj vroča med njimi Kranjec in Piki sta vsak po dvakrat stopila na najvišjo stopničko in si kot vodilna vtočkovanju celinskega pokala zagotovi- la najboljši startni številki še vsaj na naslednji tekmi v avstrijskem Beljaku. Primož je ob koncu slovenske turneje celinskega pokala zadovoljen zdoseženim povedal nekaj besed 30. OD LIPE DO PRANGERJA Igre za »kravžljanje« možganov tekmovalcev in smeh gledalcev Z Večerom pod trško lipo prvo julijsko soboto in Igrami med zaselki dan pozneje so vTurističnem društvu Rečica ob Savinji zaključili 30. tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja. Pod trško lipo sta nastopila pevka Nuša Deren-da in domačin Matija Veninšek na harmoniki. Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca pa je podelilo priznanja za kakovost tistim, ki so maja prinesli na ocenjevanje svoje suhomesnate izdelke. S poskočnimi melodijami so obiskovalce zabavali Slovenski zvoki. bra, polnega vode je uspelo le Varpoljčanki. Pri prenosu žogice z leseno žlico so ponovno slavili Pobrežani, prav tako pa so bili najbolj močni pri vlečenju vrvi. Tako so v skupni uvrstitvi osvojili prvo mesto in poleg pokala dobili še prehodni pokal v trajno last, saj so letos zmago osvojili že tretjič. Drugo mesto je pripadlo Dol-Suhi, tretje Grušovl-jam. Tulipani kot najbolj ter ekipa pa so si prislužili tekočo nagrado. Tekst in foto Marija Sukalo Na Večeru pod trško lipo je nastopila Nuša Derenda Nosilka žogice je vrgla obe očesi na oko V igrah med zaselki so ekipe šestih zaselkov v občini in gostje z Nizozemske sestavljale občinski grb, vlekle vrv, tekmovalci so z žlico nosili žogice, z usti pobirali jabolka izvode, hodili z zaboji in z zavezanimi očmi vozili sotekmovalke v samokolnici. Nad vsemi igrami so bdeli sodniki, moderator programa Franci Podbrežnik Solčavski pa je kot vedno zabaval številno občinstvo. Najhitrejši in najspretnejši pri sestavljanju grba so bili Rečičani. Pri vožnji s šajtrgo so Pobrežani dokazali, da so v tej disciplini, tudi če imajo zavezane oči, nepremagljivi. Vijuganje med količki tako, da predse polagaš zaboj in nato vanj stopiš z obema nogama, je uspeh prineslo le Gruš-oveljčanom. Pobrati jabolko z usti iz velikega če- Ni lahko z usti ujeti jabolko v čebru polnem vode in konkurence SPREJEM UDELEŽENCEMA KOLESARSKE DIRKE PO AMERIKI Rosenstein in Perčič sprejeta z navdušenjem tudi za naš časopis. »Z rezultati na začetku sezone sem izredno zadovoljen, seveda, če odštejem zadnjo tekmo, kjer so bile vremenske razmere ob mojem nastopu res vse prej kot dobre, pa tudi sam skok ni bil povsem optimalen. Kljub temu moram biti več kot zadovoljen s prikazanim in trenutno formo, saj dvakrat stati na najvišji stopnički, ob tako močni mednarodni konkurenci, ni mačji kašelj. Zahvalil bi se mojim zvestim navijačem, ki so me spremljali tako v Velenju kot v Kranju in tudi oni so veliko prispevali k mojemu uspehu. Žeta konec tedna bova z reprezentančnim kolegom Kranjcem nastopila na naslednji tekmi celinskega pokala v Avstriji, kjer bova poskušala Sloveniji zagotoviti še kakšno dodatno kvoto oziroma mesto v svetovnem pokalu.« Franjo Pukart Rezultati petkove nočne tekme v Velenju: 1. Primož Piki (Slo) 254.5 točke in Robert Kranjec (Slo) 254.5 točke, 3. Akseli Kokkonen (Nor) 251,5 točke... Rezultati sobotne tekme v Kranju: 1. Primož Piki (Slo) 259,6 točke, 2. Robert Kranjec (Slo) 253,1 točke, 3. Marcin Bachleda (Pol) 250,8 točke... Rezultati nedeljske tekme v Kranju: 1. Robert Kranjec (Slo) 280,9 točke, 2. Thomas Diethart (Avt) 261,2 točke, 3. Daniel Lackner (Avt) 259,9 točke... Ljubenčan Erik Rosenstein po prihodu iz Amerike v krogu najbližnjih ni utegnil počivati, saj se je že minulo soboto podal na kolesarski vzpon na Golte (foto: Marija Šukalo) Po uspešno opravljeni najtežji kolesarski preizkušnji na svetu, kolesarski dirki po Ameriki - RAAM, sta se pred dnevi v Slovenijo vrnila kolesarja Tomaž Perčič iz Celja in Erik Rosensfein z Ljubnega ob Savinji. Na nekaj manj kot 5.000 kilometrov dolgi poti sta v kategoriji dvojic osvojila odlično 2. mesto. V Citycentru v Celju so ju na sprejemu pričakali njuni navijači iz Celja in Zgornje Savinjske doline, vodja marketinga centra Nena Horvat in ekipa Radia Fantasy. Zgornjesavinjčani so zatem z Erikom nadaljevali pot do Mozirja, kjer so veselje z njim delili na zabavi, Tam je pozdravne besede zgornjesavinjske-mu kolesarju namenil tudi podžupan mozirske občine Roman Čretnik. Vztrajnostna kolesarska dirka čez Ameriko se odvija že 28 let. Kljub temu da je pot vsakokrat drugačna, se dirka vedno začne na zahodni obali in konča na vzhodni. O tem, da sta jo Perčič in Rosenstein prekolesarila v 7 dneh, 9 urah in 12 minutah ter osvojila 2. mesto v kategoriji dvojic, smo že poročali. Pri tem ju je ovirala peklenska vročina, ki ju je spremljava vse dni tekmovanja. Medtem koje Perčič specialist za ravninsko kolesarjenje, pa Rosensteinu najbolj odgovarjajo klanci. Ta kombinacija jima je na RAAM-u pomagala do odličnega rezultata. »Najtežjo športno preizkušnjo na svetu sem pričel s hudo krizo, kije trajala prve tri dni. V nadaljevanju seje telo in celoten organizem očitno sprijaznilo z napori, ki so me čakali, in do konca se je forma samo še stopnjevala,« je o svoji življenjski izkušnji povedal Erik. Marija Šukalo ŠD MLADOST REČICA OB SAVINJI Veseljaki, stari in novi prvaki Člani ekipe Veseljaki so osvojili ligo že devetič zapored (foto: Benjamin Kanjir) Pred dnevi seje na Rečici končala letošnja sezona občinske lige v malem nogometu. Med zmagovalci večjih sprememb ni bilo, saj so člani ekipe Veseljaki osvojili ligo že devetič zapored. Slednji so slavili na trinajstih tekmah, zgolj iz ene so odšli kot poraženci. Skupno so tako zbrali 39 točk in bili za osem točk boljši od drugouvrščene ekipe Amigo. Še dve točki manj so zbrali člani ekipe Mizarstvo Potočnik. Najboljši strelec lige je bil z doseženimi 38 zadetki veseljak Dejan Predovnik. Prihodnja sezona, ki se bo pričela zjesenskim delom, bo prinesla mnogo zanimivih rezultatov. Vprašanje je, ali bo Veseljakom uspel veliki met in deseta zaporedna lovorika občinskih prvakov. Prav gotovo bodo imela druga sodelujoča moštva ob tem veliko mero motivacije, da jim to namero preprečijo. Benjamin Kanjir DRUŠTVENI IZPITI ŠOLANIH PSOV Kinologi zopet uspešni V soboto, 20. junija so imeli kinola gi Zgornje Savinjske doline društvene izpite šolanih psov. Kljub neusmiljenemu vremenu, saj je padal dež kot za stavo, so bili tečajniki jesensko-spomladanskega tečaja: Urška Plesnik in Gaja, Mirko Žirovnik in Žana, Mario Davidovski in Henry, Majda Ernecl in Fello, Mitja Finkšt in Manhattan, Gregor Krajc in Amor ter Jan Krivec in Kivi, vsi po vrsti uspešni. Poudariti je treba, da so bili vsi psi z rodovnikom, kar nam da vedeti, da ljudje hočejo vedeti, kaj imajo in kaj vzgajajo. Da pa vse le ni bilo tako enostavno, priča zaskrbljenost na teoretičnemu delu izpita, kar dokazuje fotografija. Ferdo Hrovat Tečajniki so imeli kar nekaj dela z izpiti, a so vsi vse po vrsti uspešno rešili (foto: Ferdo FHrovat) KONCERT VOKALNE SKUPINE SONCE Pri petju šteje vztrajnost in vaja V nazorskem domu kulture so tretjo junijsko soboto prepevali pevci in pevke Irene Vrčkovnik. Vokalna skupina Sonce je namreč pripravila zaključni koncert. Na njem so predstavili vse, česar so se skozi šolsko leto naučili. Pevka in glasbenica Irena Vrčkovnik poučuje petje že šest let. Njeni učenci ure petja obiskujejo na osnovnih šolah na Ljubnem ob Savinji, v Preboldu in Velenju. Vaje potekajo ločeno po starostnih skupinah, in sicer v mlajši, od osmega do dvanajstega, ter starejši, od trinajstega leta dalje. »Letos smo na vajah dali poudarek skladbam, kijih nameravamo posneti na zgoščenko. Tako sem tudi sama spisala dve, eno na besedilo Toneta Pavčka, drugo pa v celoti. V sodelovanju s Harmonikarskim orkestrom Primoža Zvira smo posneli Mamica je kakor zarja ter Avsenikovo V Savinjskem gaju,« nam je po koncertu zaupala Vrčkovnikova, prepričana, da pri petju štejeta le vztrajnost in vaja, šele potem talentiranost. To seje pokazalo tudi v Nazarjah, kjer so se pevci predstavili v zboru in kot solisti. H klavirski spremljavi pa so letos dodali violino in flavto ter tako »zven Sonca« dodatno obogatili. Marija Sukalo Prvošolčki nazorske osnovne šole in predstavniki Čebelarskega društva Kokarje so konec junija v jedilnici šole zaključili celoletni projekt Čebelice so moje prijateljice. Na razstavi so mladi čebelarji prikazali knjige, slike in fotografije o čebelah in medenih izdelkih, ki sojih med letom pridno zbirali. Na ogled so bili tudi ročno izdelani čebelnjaki, ki sojih prvošolci izdelali s pomočjo svojih staršev in starih staršev ter številne medene dobrote. Z velikim ponosom so učenci razstavili tudi lastne svečke in unikatne panjske končnice. V projekciji slik so prikazali večkratne obiske pri čebelarju, kjer so pod mentorstvom Franja Podrižnika in Branke Nareks dobili prave čebelarske obleke ter spoznali delo čebel. V zaključnem programu so učenci prikazali življenje mlade čebelice, kije za življenje ljudi na Zemlji pomembna bolj, kot se zavedamo. Predsednik Čebelarske zveze SAŠA Marko Purnat je v zaključnem govoru pohvalil tovrstna sodelovanja in v zameno za trud vsakemu učencu podaril loček medu. Alenka K. Begič OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Čebelice so moje prijateljice Prvošolčki so dobili prave čebelarske obleke ter spoznali delo čebel (foto: Alenka K. Begič) KOLESARSKI VZPON NA GOLTE V znamenju rekordov Kolesarski vzpon na Golte prvojulijsko soboto je postregel z rekordnim številom udeležencev in novim časovnim rekordom proge 48 minut in 34 sekund. Tega je dosegel Robert Vrečer. Najmlajša, med skoraj 130 kolesarji iz 50 slovenskih občin, Julija Verbuč je štela le enajst pomladi, najstarejša Irena Berčon pa šest desetletij. Robert Vrečer je dosegel rekord proge: 48 minut in 34 sekund (foto: Ciril M. Sem) Tekmovalci so na 16 kilometrov dolgi progi, ki je bila delno asfaltna in delno makadamska, premagali kar tisoč metrov višinske razlike. Pri tem je za najhitrejšim Vrečerjem skozi cilj privozil lanskoletni zmagovalec Iztok Dokša, tretji pa je bil Dejan Vračič. Lanskoletni najboljši kolesarki Lucija Ankon na prvem in Špela Škrajnar drugem mestu sta letos zamenjali poziciji. Tretja je bila Janja Strmole. Letošnjega vzpona na Golte seje udeležil tudi Erik Rosenstein. Ljubenec se je tri dni pred tem vrnil s kolesarske preizkušnje po Ameriki. Tam je v paru z Tomažem Perčičem osvojil drugo mesto. Najboljši kolesarji so si tudi prislužili sezonske in dnevne smučarske karte ter praktične nagrade. Marija Sukalo Vzemimo ljudi take, kakršni so, ne pa take, kakršni bi morali biti. Schubert NOGOMET STARI - MLADI NA REČICI OB SAVINJI Pokal v roke ekipi starih Zadnjo junijsko nedeljo je oživelo nogometno igrišče na Rečici ob Savinji. Na njem so sedmič zapovrstjo moči in vzdržljivost merili nogometaši ekip starih in mladih. Tokratno druženje, kije bilo v počastitev občinskega praznika, je organiziralo domače Športno društvo Mladost. V prvem polčasu so že v prvih minutah mladi dokazali, da je z njimi potrebno še kako računati, saj so prvi del igre končali z golom prednosti. Ko je že kazalo, da bo se bo srečanje obrnilo v njihovo korist, saj so zatresli mrežo starih še dvakrat, so ti pričeli z zanimivimi akcijami, katerih rezultat so bili štirje zadetki. Tako se je letošnje srečanje ponovno končalo z zmago starih, in sicer 4:3. V njihovih rokah je ponovno pristal prehodni pokal. Marija Sukalo Razmočeno igrišče je letos poskrbelo, da so tako mladi kot stari »fusbalerji« pokazali nekaj umetniških likov, ki jih je moč videti le na drsanju (foto: Marija Šukalo) REČICA OB SAVINJI Športna dogajanja za vse generacije Na igrišču so člani društva Gold Diggers pripravili nazoren prikaz vaj, ki so pomembne ob različnih akcijah pri ameriškem nogometu (foto: Marija Šukalo) Ob prazniku občine Rečica ob Savinji so se zvrstile številne športne prireditve. S praznovanjem so pričeli najmlajši občani, in sicer drugo soboto v juniju s tradicionalnim pohodom na Kuglo. Kljub temu da je bilo vreme muhasto, so se s starši podali od Zavdam in Blat vse do Kugle. Dva dni zatem so se najmlajši sproščali tudi na zabavnih otroških igrah v atriju pred rečiško osnovno šolo. Šaljive igre so bile dobrodošla poživitev vsakdana tako staršem kot njihovim otrokom, saj so ti poskrbeli, da so se mamice in očki dodobra namigali in spotili. Tudi dan odprtih vrat ameriškega nogometa je pritegnil zanimanje mnogih. Na igrišču so člani društva Gold Diggers pripravili nazoren prikaz vaj, ki so pomembne ob različnih akcijah v tej zvrsti športa. V telovadnici osnovne šole so moči pod mrežo merili odbojkarji. Na turnirju so svoje znanje merile ekipe občinske uprave, kolektiv osnovne šole in osnovnošolci. V prvi tekmi so učitelji gladko premagali upravo z dvema dobljenima setoma (2:0). V drugi tekmi pa so morali priznati premoč svojih učencev (1:2). Učenci so v izenačeni borbi z Občinarji imeli kanček več sreče in si tako priborili še drugo zmago na turnirju (2:1). Marija Šukalo ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Uspešen nastop Ljubenk v Celovcu Mlade odbojkarice (starejše deklice in kadetinje) OK KLS Ljubno so nastopile na mednarodnem turnirju v Celovcu, na Združenih svetovnih igrah (United World Games), kjer se vsako leto več kot3.000 mladih športnikov iz številnih evropskih držav in ZDA meri v odbojki, rokometu, košarki in nogometu. Starejše deklice so v kategoriji U-15 zasedle deseto mesto. Sprva so v svoji skupini odigrale tri tekme, dve so izgubile z rezultatom 0:2, eno pa odigrale z rezultatom 1:1, nato so v razigravanju gladko zmagale z 2:0. V tekmi za deveto mesto so izgubile z rezultatom 1:2, vendar so pokazale odlično igro, tako da so s svojim prvim nastopom na igrah lahko zadovoljne. Zelo dobro pa so se v kategoriji U-17 odrezale ljubenske kadetinje. V svoji skupini so premagale ekipo iz Nemčije in Avstrije z rezultatom 2:0 ter z ekipo iz Francije igrale neodločeno 1:1. V svoji skupini so tako zasedle prvo mesto. V četrtfinalu so premagale ekipo ŽOK Vojvodina iz Srbije z rezultatom 2:0, v polfinalni tekmi pa so morale Poleg bronaste kolajne so sl ljubenske kadetinje na turnirju pridobile pomembne izkušnje mednarodnih tekmovanj priznati premoč odlični ekipi iz Kopra, ki je igro z rezultatom 2:0 premagala ekipo iz Avstrije Ljubenke premagala z rezultatom 2:0. V tekmi za in se na koncu zasluženo veselila tretjega mesta, tretje mesto je ekipa kadetinj KLS Ljubno z odlično ArtPuk 6. MEMORIAL MLADIH FANTOV - LJUBNO 2009 Joples pometel s konkurenco Klub zgornjesavinjskih študentov in KMN Ljubno ob Savinji sta ob podpori picerije Četara, trgovine F-10 in občine Ljubno organizirali šesti tradicionalni memorialni turnir malega nogometa v spomin na svoje žal prekmalu preminule prijatelje in športnike Luko, Simona, Tomaža in Dragana. Kljub slabemu vremenu seje na Ljubnem zbralo rekordno število ekip, kar dvajset, predvsem domačinov in sosedov iz spodnje Savinjske in Šaleške doline, opaziti pa je bilo tudi ekipo iz Zasavja in celo iz naše prestolnice. Po dopoldanskih izločilnih bojih so bili gledalci v popoldanskem času priča polfinalnim in finalnim obračunom, v katerih so lanskoletni zmagovalci ekipe Joples pometli s konkurenco. To kaže tudi rezultat velikega finala, saj so nasprotnike iz Gornjega Grada premagali s kar 6:0, v tekmi za tretje mesto pa so bili mladi mozirski »tesarji« boljši od domačega kluba malega nogometa šele po izvajanju pe-nalov. Končni vrstni red je torej izgledal takole: 1. Joples, 2. Gornji Grad, 3. Tesarstvo Napotnik, 4. KMN Ljubno ob Savinji. Franjo Pukart mL j, ^ »i*| «nlšlflfe ' “ JB ■fit?*?’ «Tj . .. . IpuA. Zmagovalna ekipa Joples je potrdila lanskoletni uspeh □ □HOD ja vidmar ŠUT3RJI Janja Vidmar: Šuterji Sedemnajstletnik Torkar, po prometni nesreči priklenjen na invalidski voziček, se zateče v popolno osamo. Ustvari svoj paralelni svet, v katerem živi polnokrvno življenje, divje in razuzdano. Njegov edini stvarni stik z resničnostjo je sestrična Smajli, ki zna z usti oponašati glasbila. Na fizioterapiji spozna druge paraplegike, šuter-je, ki počnejo veliko zabavnih reči - najraje pa šutajo: se zaletavajo z vozički kakor z avtomobilčki v lunaparku in mečejo na koš. Ga bodo, skupaj s Smajli, zmogli potegniti iz obupa in virtualnih svetov v svoj živi krog? Občina Mozirje vas obvešča, daje objavila JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MOZIRJE v letu 2009 Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Mozirje: http://www.mozirje.si ali pa v sprejemni pisarni Občine Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, vsak dan do izteka prijave na razpis. Vlagatelji morajo vloge oddati po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje ali osebno v sprejemni pisarni občine do vključno 31.7.2009 (velja datum poštnega žiga). ČRNA KRONIKA • NAJDENO ČLOVEŠKO OKOSTJE Podveza: 1 .julija ob 16.30 uri so bili policisti Policijske postaje Mozirje s strani občana Podveže obveščeni, da so na lokalni cesti v Podveži v smeri Planice našli dele človeškega okostja. Pripadniki gorske policijske enote so skupaj s pripadniki gorske reševalne službe iz Celja opravili pregled terena in našli človeško okostje, za katerega se predvideva, da pripada osebi, kije na tem območju pogrešana že od leta 2007. • UKRADEL IN ZAPRAVIL Nazarje: 3. julija popoldan je neznana oseba iz odklenjenega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirišču cerkve v Nazarjah, ukradla bančno kartico. Storilec je s kartico opravil več dvigov gotovine na bančnih avtomatih. Policisti so osumljenca z zbiranjem obvestil izsledili. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine bo kazensko ovaden na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. • NASILJE V DRUŽINI Mozirje: 4. julija zvečer so bil policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v privatni hiši v Mozirju. Ugotovljenoje bilo, da v tej družini že dlje časa traja nasilje med člani. Zavoljo tega bodo policisti po zbranih obvestilih in dokazih zoper dva osumljenca podali kazenske ovadbe zaradi nasilja v družini in povzročitve lahkih telesnih poškodb. • PRIDRŽANA VOZNIKA Mozirje, Nazarje: 3. julija ob dveh ponoči je v Mozirju patrulja Policijske postaje Mozirje odredila pridržanje zoper vinjenega voznika osebnega avtomobila, ki je imel 0.95 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. 5. julija ob 2.45 uri je v Nazarjah policijska patrulja odredila pridržanje zoper vinjenega voznika osebnega avtomobila, ki je imel 0.80 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini j Morda za zlatim soncem zdajprebivaš, ■ se marža mesecem srebrnim skrivaš? I Morda po zvezdah se sprehajaš, ; I za vedno pa v naših srcih ostajaš. V SPOMIN 9. julija je minilo 2 leti, odkar ni več med nami našega dragega Janeza KOLENCA (21.11.1983 - 9-7.2007) Hvala vsem, ki se ga spomnite. Vsi tvoji MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 I Srce je tvoje obstalo I in dih za vedno zastal, I a spomin nate bo vedno ostal. V SPOMIN 14. julija bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi Frenk SLAPNIK Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi m Tudi osebe na slikah si morajo kdaj pa kdaj oddahniti. Težave s problemi Dobesedno vzeto Rad bi se pritožil na vaš nasvet. Lahko, ampak v odškodnino vam lahko ponudimo samo naslednjega. Prav. Zadnjič sem vam potožil, da me skrbi, ker nimam potomcev, saj se nekaj govori, da bi take, kot sem jaz, bolj obdavčili, pa ste mi svetovali, da naj kar kakšnega naredim. A ni to dober nasvet? Ampak jaz sem star čez 80 let! A to je reklamacija? To sploh ni problem. Na vas je le, da si dobite čim mlajšo in čedno bodočo mamico. Kako bova pa prišla do otrok? Če ste že spet pozabili, jaz imam preko osem križev na grbi. Ja, vi že, ampak vaši pomočniki jih ne bodo imeli, če bo res mlada in lepa. Pravočasen umik Snaho, ki je vedno vedela vse več o vsem in od drugih, je obiskala tašča, a je kaj kmalu odšla od nje. Ko se je njen sin temu začudil, je rekla: “Odhajam, preden me začne učiti, kako naj se kot snaha obnašam do svoje tašče.” Bepo in Šimen sta z družinama na morju. Bepo jemlje prvo lekcijo plavanja v življenju. “Plavanje je, kot bi vozil kolo,” razlaga Simen. “Ko ga enkrat obvladaš, ga nikoli ne pozabiš.” Že čez kratek čas pride do situacije, ko reševalec iz vode daje Bepu umetno dihanje. “Nič čudnega, da se je tvoj kolega skoraj utopil,” reče reševalec Šimnu, “saj se je v vodi držal, kot da bi vozil kolo.” Nepoklicno druženje Član fantovskega ansambla zamudi na koncert. Ostali ga nestrpno pričakajo. “Kod pa hodiš?" “Bil sem pri frizerki,” reče, a njegov videz ne daje takega vtisa. “In zakaj te ni sprejela?” “Saj me je, ampak nekam drugam.” V koraku s časom Mihec se ves navdušen vrne z obiska pri babici. “Nisem vedel, da gre naša babica tako naprej s teh-niko,” pove očetu. “Kaj imaš v mislih?” “Doma ima telefon, kakršnega še sploh ni na tržišču.” “Res? Tega pa nisem vedel.” “Res, res. Takega z vrtljivo številčnico.” Branje je lahko tudi fizično utrudljivo. z- Cvetke k koprive DRUGA DIRIGENTSKA PALICA Vidite ljubensko županjo Anko Rakun, kako dirigira zgornjesavin-jski godbi? Če se vam je za trenutek zazdelo, da godbeniki pod njeno taktirko le niso tako uigrani kot pod Gučkovo, imate prav. Ej, to le ni ljubenska občinska garnitura, kaj ne? IZ ENEGA SEDLA V DRUGO Erik Rosenstein, kolesar: »A mije bilo treba potem, ko sem prekolesaril Ameriko počez, riniti še na Golte? To je skoraj tako, kot da bi se rudar prezaposlil v podmorničarja.« PRAKSA DELA MOJSTRE Nuša Derenda, pevka: »Tile zgornjesavinjski fantje so res fantje od fare. Non stop so pripravljeni na žur. Vprašam se le, če se jim kdaj posreči priti drugi dan pravočasno v službo?« Matija Veninšek, harmonikar: »Vedno, saj gremo direkt z žura na šiht.« VULKANSKO OTOČJE MED ALJASKO IN KAMČATKO SOL ALI ESTER MLEČNE KISLINE MAJHEN LESEN ČAS STARIH GRKOV IN RIMLJANOV IZDELOVA- LEC TESTENIN URBAN MLAD GOZD ENOTNI VEKTOR LJUBITELJ LEPEGA SLAVKO AVSENIK MATEMATIKI ITALIJANSKI ĐIRIGENT- ARTURO VISOK MOŠKI PEVSKI GLAS GRŠKA BOGINJA NESREČE AGITACIJS- KO PROPAGAND. IGRA ZASLUŽEK ENEGA DNE VEZNIK NEKDANJA ITALIJANS. ATLETINJA- SARA DENARNA ENOTA V MJANMARU MUSLIMANS. MOŠKO IME OSEBNI ZAIMEK REKA V ŠVICI, PRITOK RENA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Polesk, akonto, sornik, trg, ks, konec, šiar, rast, hoioeder, Rai, opalta, eparh, lisavost, oo, Makk, emitent, at, ekran, aga, snaga, jang, kimavka, alea, Eco, reditelj, rak, Apis, sad MINI SLOVARČEK: TOSCANINI" italijanski dirigent- Arturo MALGAJ- slovenski poročnik v avstroogrski vojski BANI- romunski drobiž (mn.) BOOTES- ozvezdje na severni polobli AALEN- mesto v Nemčiji SLOVENSKI POROČNIK AVSTROOGR VOJSKl- FRANJO ZAKLJUČEK GESLA LASTNOST, ZNAČILNOST SORAZMER- NEGA TRINITRO- TOLUEN VESOLJČEK IZ FILMA MADŽARSKA REŽiSERKA- JUDIT AZIJSKI VELETOK STARO- JUDOVSK1 KRALJ ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH SANITETNI MATERIAL ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER VASICA NAD BAŠKO GRAPO IME TREH PERGAMSKIH KRALJEV SREDIŠČE VELEMESTA, POSLOVNA ČETRT (ANGL.) GOSPODARSKI IN SOCIALNI SVET OZN EDEN PERZIJSKIH KRALJEV OZVEZDJE NA SEVERNI POLOBLI ROMUNSKI DROBIŽ (MN.) MESTO V KONGU KATICA ILEŠ ŠPANSKI POMORŠČAK- JUAN HRVAŠKI PETROL INKOVSKI VLADAR PREMIK TELESA ŽIMNICA ( «z NEMŠČINE) - NIŽJA LESNATA RASTLINA Šmihelska cesta 2, Mozirje jfa ^unigraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) • Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBEIO FOTOKOPIRANJE TISKANJE lOiOio.onu^ra-P.si Napovednik dogodkov • Nedelja (12. julij), ob 7.00. Gasilski dom Grušovlje 6. Đurotov pohod na Menino________________________________ • Nedelja (12. julij), ob 16.00. Vila Čira-čara (TRC Jezero), Velenje Pikasto popoldne za otroke (druženje s Piko Nogavičko) • Ponedeljek (13. julij), ob 9.00. Samostan sester klaris Nazarje Začetek tečaja klekljanja (traja do 18. julija)___________ DRUGO - PRODAM Prodam 2 telički limuzin, stari 1 teden; tel. 839-07-71. Prodam bikca sivca, starega 10 dni; tel. 584-17-85. Prodam enega kozleta za zakol ali nadaljnjo rejo; 584-18-03. planinko, zelo ljubezniva; gsm 041 /783-682. Kupimtedenstarebikce,mesnitip;gsm 031/ 676-833. DRUGO - PODARIM Podarim mlatilnico in slamoreznici - staro 130 let, prim. kot razstavni eksponat; tel. 583-28-67. Ubogemu kužku podarim pasjo utico; tel. 584-34-97. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo za zakol in bikce ter teličke mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Oddamo tri mesece staro mešanko šar- Prodam krožno žago - cirkular z enofaznim elektro motorjem; tel. 583-40-10 ali 041/ 423-786. Prodam savinjski želodec; gsm 041/783-421____ VOZILA IN OPREMA Prodam opel astro, letnik 1992, cena 500 eur, možna menjava za les; tel. 584-53-54. Prodam R5, vozen, neregistriran, cena 50 eur; gsm 041/266-656. Prodam fiat punto, I. 1999, reg. do. 10/09, rdeč; gsm 041/489-310. Prodam motorno kolo - aprilia pegaso 650, lahko z vso motoristično opremo; gsm 041 / 324-409. Prodam novo gorsko kolo - balance, 26 col, 21 prestav; gsm 031/661-097. Prodam lepo ohranjeno otroško kolo na prestave, 16c.,cena 100eur;gsm041/783-528. NEPREMIČNINE Kupim manjšo posest - parcelo ali zapuščeno kmetijo v okolici Ljubnega; gsm 031/723-126. ŽIVALI - PRODAM Lepo teličko, staro 14 dni, prodam; tel. 583-52-05. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 5t, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s:p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek, pri Šport center Prodnik, za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticeluiitno masažo + vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/ 564-470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. PRODAMO gradbeno parcelo v Nazarjah (Prihova); gsm 041/742-012. Albina Lichtenegger, Gotovlje 57,3310 Žalec. POSLOVNI PROSTOR na Ljubnem ob Savinji oddam v najem; gsm 070/859-830. Sem Dominik s.p., Cesta v Rastke 26,3333 Ljubno ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. v_____________________________/ Boljša, lepša in še varnejša od predhodnice Mazda je z novim modelom »trojke« naredila pomemben korak naprej in tako ponudila potencialnim kupcem veliko razlogov za razmišljanje o nakupa sedanjim lastnikom pa še več razlogov, da ostanejo zvesti tej japonski blagovni znamki. Napredekje očiten ne le pri hišnem dizajnu, ki temelji na dinamiki, ampak tudi na področju sodobne tehnike, kjer nova mazda3 (odvisno od izbranega paketa opreme) ponuja od sistema za samodejno ustavitev in zagon motorja »i-stop«, sistema za nadzor spreminjanja voznega pasu in prilagodljivih projektorskih žarometov vse do inovativnih zadnjih luči, ki so svetlejše in hitrejše kot pri predhodnici. Z oblikovnim konceptom sprednjega dela avtomobila so pri mazdi3 sledili liniji, ki sojo začrtali z novo tako zelo drugačen od prejšnjega modela, karvelja za obe karoserijski izvedenki - štirivratno limuzinsko in petvratno, ki sliši na ime »sport«. Slednjo so nam v kombinaciji z 1,6- i/ ., ; predstavlja pa primerno rešitev za varčne in manj zahtevne voznike. Petstopenjski menjalnik odlično opravlja svoje delo, kar je še posebej pomembno, če si voznik kljub (foto: Franci Kotnik) litrskim motorjem in bogato opremo TX Plus za krajšo testno vožnjo posodili v salonu AS Avtomobili Sko- pomanjkanju konjev pod motornim pokrovom vendarle zaželi nekoliko bolj dinamično vožnjo. malen položaj tudi nekoliko višjim voznikom in potnikom, prostornina prtljažnega prostora pa ne izstopa v primerjavo s konkurenco. Testni avto je bil, kot že omenjeno, bogato opremljen, pri čemer naj navedem samo šest varnostnih blazin, samodejno dvopodročno klimatsko napravo, gretje prednjih sedežev, opozarjanje na mrtve kote (lučki na bočnih vzvratnih ogledalih), samodejno zatemnjevanje notranjega ogledala, gretje vetrobranske šipe, tempomat in volan z gumbi za prostoročno telefoniranje in upravljanje odličnega avdio sistema Bose. Vtisi z vožnje z novo mazdo3 so prijetni. Zdi se, da »trojka« svojo pravo vrednost - zanesljivost in uporabnost - v polni meri (do)kaže šele po določenem času, če seveda nimate ambicije, da bi bili najhitrejši na cesti. V tem primeru so »šestico«, kar pomeni zajetne reže za zrak, visoko stopnjo aerodi- rnšek v Velenju. Omenjeni bencinski štirivaljnik s Notranjost nove mazde3 je vizualno privlačna, barvno skladna in za na voljo tudi močnejši agregati iz palete Mazdinih bencinskih in dizel- Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 13.7. ob 17.00 Okonina 2, 3333 Ljubno ob Savinji TGL: 03 838 11 67 iRELAX'AWOSOI Sipi Šmihelska 2, Mozirje vabila zahvale konfetki naprsni šopki info@unigraf.si www.unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 namike in agresivno podobo. Zadn- 105 konjskimi močmi in 145 Nm ta avtomobilski razred vrhunsko skih motorjev, ji del nove mazde3, z izjemo luči, ni navora sicer ne razganja od moči, izdelana. Sedeži omogočajo opti- UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! iščemo pomoč www.avtosoIa-relax.si Celje - skladišče Oglasi ^ Tutela ) S KAMINI BAZENI s s* i—► c PEČI IN VSA DODATNA OPREMA fD 031 / 393 - 545, Oobriša vas 18, 3201 Petrovče OJ V) smer okna in vrata MODRA ŠTEVILKA ((C» 080 10 27) www.simer.si Odprite svoje okno v svet! Verjetno najbofjša okna in vrata na svetu! D-Per ■ 7/2009 PRVI transakcijski račun vam brezplačno vodimo eno leto, če se zanj odločite v paketu še z vsaj dvema dodatnima storitvama: • brezplačno elektronsko ali telefonsko bančništvo, • polovični stroški odobritve stanovanjskega ali potrošniškega kredita,* • brezplačni hitri limit do višine 150 % priliva že ob prvem prilivu, • brezplačni enomesečni najem sefa, • brezplačna enoletna članarina za plačilno kartico z odloženim plačilom že ob prvem prilivu, • ugodnejši depozit, • ugodna sklenitev nezgodnega zavarovanja, • 10-odstotni popust ob sklenitvi premoženjskega zavarovanja. Z izbiro celotnega paketa prihranite NAJMANJ 96 evrov.** Ponudba velja do konca leta. Več na www.banka-celje.si. * Kredit vam odobrimo že ob prvem prilivu. Ponudba ne velja ob zavarovanju pri zavarovalnici. ** Izračun na dan 1. 7. 2009, brez upoštevanja sklenitve depozita, nezgodnega in premoženjskega zavarovanja. JfW 10 % spomladanski popust za pohištvo iz rednega programa (dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, pisarne, predsobe). Do odprodaje zalog akcijske cene do -SO % za opuščene izvozne programe. Industrijska prodajalna programa Pohištvo • Lesarska cesta 10 • 3331 Nazarje • Tel: (03) 839 3138 • www.gorenje-no.si • Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00, ob sobotah zaprto AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA gorenje www.gorenje-no.si POPUST DO -50 % : OSREDNJO KNJ. CELJE