Leto XI
Ravne na Koroškem, junij 1974
Št. 6-7
Izdaja odbor za splošne zadeve Železarne Ravne
Ureja uredniški odbor
Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska: CGP Mariborski tisk Maribor
16.	maja je bila v Domu železarjev konferenca sindikata železarne Ravne. Objavljamo referat in povzetek razprave.
POROČILO O DELU
Celotna sindikalna aktivnost v enoletnem obdobju (občni zbor sindikalnih organizacij je bil 16. maja 1973, torej natanko Pred enim letom) je bila vsebinsko in akcijsko podrejena:
1. sklepom in smernicam rednega občne-> §a zbora 16. maja 1973,
2. programu dela sindikalnih organizacij 1 2a obdobje enega leta,
3. sklepom in stališčem 1. zasedanja sin-, likalne konference 29. oktobra 1973,
4. razreševanju tekočih problemov, ki so ( nastajali in smo se jim morali v prid član-\ stvu posvečati,
,	5.	skupnim družbenim akcijam, ki so
t ne ob sprejemanju nove ustave in orga-i niziranju celotne akcije »volitve 74« tetinega pomena za preobrazbo našega ‘ sarnoupravnega sistema, j 6. uveljavljanju »sindikalne liste«, ki po j Ramenu in vsebini pomeni urejevanje kon-1 retnih, do sedaj neenotnih kriterijev za r P°samezne odmere osebnih prejemkov, ob-P ®nem pa tudi utrjevanje sindikalne vloge ji hioči po določilih nove ustave, j
I.	Samoupravljanje
f
i
( pravnem socializmu ne morejo in ne J' j, °jo ostati eksponatna teorija, ki uteme-t ra ^fegatska razmerja. Naša skrb moji r,9 posvečena našemu človeku, ki mora ■ in * razgfedan, objektiven upravljalec 't da/astnik dobrin, ki so rezultat lastnega
it (V i D
S
tf
p'
f It it it it lit siv
a1 p;
K1’
IZ VSEBINE
Medobčinski svet ZKS za Koroško Predlaga program dela — Organizirano 0 novih stanovanj za delavce — Seminar za mlade delavce — Vzgoja in •Zobraževanje — Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu — S seje zbora tegatov — Proizvodnja' jekla v svetu P pri nas — Odstopil bom od sindikata — s sej kolegijskih izvršilnih organov — Iz naših TOZD — Lekarna ffevne 1953—1973 — Livarski peski — ;Jružbeno izobraževanje delavcev — P°goj za uresničevanje samoupravnega •stema — Iz železarne Jesenice — Kul-Prna kronika — Športne vesti — Gibanje zaposlenih — Branje
Znanstveno raziskani odnosi
v samo-
osnovana komisija za samoupravljanje v enem letu še ni sestala, tolmačil kot nedopustno malomaren odnos do samoupravljanja. Zagotovimo pa lahko, da so osnovne organizacije budno spremljale delovanje delovnih skupin in da smo se za veliko naših akcij posluževali predvsem aktivnosti delovnih skupin.
Volitve v organe upravljanja konec lanskega leta pa so nas doletele skoraj nepripravljene, pri čemer pa moramo povedati,
V sadovnjaku
S konference sindikata
Delovne skupine sicer niso priznana samoupravna telesa, kar je zaradi harmoničnega usklajevanja stališč, da ne govorimo o enotnosti odločanja, povsem razumljivo, pač pa so zaenkrat najustreznejša oblika za usposabljanje in življenjsko izobraževanje naših delegatov. Marsikdo bi lahko ugotovitev, da se pri svetu sindikata
da smo kljub objektivnim težavam tudi to akcijo dokaj uspešno končali, saj smo neposredno po volitvah tudi v delovnih skupinah izvolili vodje delovnih skupin, kar do sedaj ni bil običaj.
Za funkcioniranje samoupravljanja sta v TOZD metalurške proizvodnje in mehanske obdelave imenovana sekretarja, ki bosta prav gotovo pripomogla, da bo samoupravljanje res postalo stvar nas vseh. V organizaciji skupnih služb pa bo potrebno temu problemu posvetiti več pozornosti. Ugotavljamo, da ni zadosti, če so posamezni vodilni delavci zadolženi za aktivnost organov upravljanja, morali bodo biti tudi odgovorni. To je tudi ena izmed nalog organov delavske kontrole, ki jih prinaša predlog poslovnika za te organe, ki je ravno sedaj v razpravi. Ne moremo mimo tega, da se ne povrnemo na delovne skupine. Za uspeh si lahko štejemo uspešen seminar za vodje delovnih skupin, katerega pobudniki smo bili. Seminarska oblika izobraževanja s celodnevnim programom zagotavlja visok odstotek prisotnosti, obenem pa je strnjena oblika predavanj zagotovila precejšnjo aktivnost navzočih pri razgovorih. Te oblike se bomo morali poslužiti tudi za izobraževanje naših delegatov za upravna telesa, organe interesnih skupnosti in občinske uprave. Samoupravno sporazumevanje zahteva pedantno uresničevanje za to še veljavnih predpisov. Samoupravni akti pa so osnova in kažipot za pravilno sporazumevanje. Samoupravna sporazuma o združevanju v podjetje Železarne Ravne in ZP Slovenske železarne sta bila predmet širokih razprav in nato po demokratičnem postopku tudi sprejeta. Veliko časa smo posvetili tudi samoupravnemu sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev. Z gotovostjo lahko trdimo, da je ravno v ta sporazum vključenih precej naknadnih, upravičenih zahtev delavcev.
II.	Kadrovanje
Vedno in znova ugotavljamo, da je kadrovanje v vse zvrsti družbene aktivnosti vse bolj boleče. V tako širokem in hitrem postopku preobrazbe naše družbe zahteva vsaka funkcija širše razumevanje družbene razgibanosti. Veliko tega se zainteresirani lahko naužijejo iz sredstev javnega informiranja, vendar je tudi za to potreben danes tako dragoceni čas, pa tudi pripadnost. Da nam pripadnosti manjka, ne bi mogli trditi, pač pa lahko trdimo, da nam vsem skupaj primanjkuje časa. Ravno to nas je prisililo, da smo 28. in 29. septembra preteklo leto organizirali kvaliteten seminar za sindikalne delavce, ki se ga je udeležilo 47 članov iz sveta sindikata, izvršnih odborov osnovnih organizacij in sindikalnih podružnic. Smatramo, da pa je bil to le prvi uspešen poizkus širšega izobraževanja sindikalnih kadrov in da se bomo morali za izpopolnjevanje sindikalnih pa tudi drugih kadrov oprijeti še drugih oblik. Ravno pri kadrovskih vprašanjih pričakujemo izdatno pomoč pri organizaciji ZK. Skupno načrtovanje potrebnih kadrov je ena izmed naših trajnih nalog, če bomo hoteli obdržati kontinuiteto in izboljšati kvaliteto in kvantiteto dela vseh subjektivnih sil. Ob tem pa ne smemo pozabiti na mlade, sveže kadre, ki pa jih lahko že danes načrtujemo v aktivih
mladih delavcev. Žalostna je namreč ugotovitev, da v sedanjem svetu sindikata ni nikogar iz vrst mladih (čeravno se vsi počutimo mlade) in da bomo morali to pomanjkljivost v svetu pa tudi konferenci takoj odpraviti. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da je sedanja kadrovska zasedba v sindikalnih podružnicah, osnovnih organizacijah in svetu sindikata zelo dobra, kar so potrdila tudi zasedanja konference osnovnih organizacij. Najšibkejši smo pravzaprav v organizaciji skupnih služb, kjer pa predvsem zaradi specifične razdrobljenosti vseh vrst dejavnosti ni prave harmonije in občutnejše aktivnosti.
Prav to in pa tudi premalo pestra dejavnost v sindikalnih podružnicah ostalih osnovnih organizacij nas bo prisililo, da bomo najbrž morali do jesenskega, to je tretjega zasedanja konference pripraviti novo organiziranost osnovnih organizacij, ki naj bi v svoji sredini včlanjevale zaposlene v bodočih TOZD. S sedanjo podjetniško usmerjenostjo TOZD nismo zadovoljni, zato naj bo prav sindikalna organizacija pobudnik doslednejše organiziranosti podjetja po načelih ustave.
Vse večja vloga in odgovornost sindikatov v vseh smereh družbenega razvoja, ki ju jasno uzakonjuje nova ustava, pa nalagajo voljenim funkcionarjem taka bremena, da jih ob redni zaposlitvi na delovnem mestu dostikrat ne morejo več prenašati. Polovičarstvo pa tako na eni kot na drugi strani ne vodi nikamor. Čeravno je svet sindikata le koordinativni organ sindikalnih organizacij, pa je jasno, da kot organ mora obstajati, ker mora načrtovati in usmerjati sindikalno aktivnost v osnovnih organizacijah, obenem pa tudi predstavljati osnovne organizacije navzven. V sistemizacijo delovnih mest bomo morali vnesti tudi delovno mesto tehničnega sekretarja ali plačanega predsednika sveta sindikata ali njemu podobno delovno mesto. Mogoče bo o tem še kdo kaj posebej spregovoril.
III.	Socialna varnost
Neustavljiva inflacijska gibanja, ki danes razburjajo ves svet in zaradi katerih padajo vlade zahodnih držav kar po tekočem traku, puščajo globoke brazde tudi pri nas. Začarani krog inflacije (saj bi kot proizvajalci jekla imeli radi najvišje cene, kot potrošniki za prehrambene artikle in za življenje nam potrebnih storitev pa najnižje) nas iz dneva v dan prisiljuje v akcije, ki pa sindikatu ne bi smele biti osnovni namen. Vseeno nas še vedno nekateri ocenjujejo po tem, koliko smo sposobni kot trgovci za sadje, krompir, zelenjavo, premog, čevlje, tekstil, nogavice in podobno. Po »štimungi« med članstvom sicer ne moremo trditi, da nam vse te akcije niso uspele vsaj delno, vendar pa se zavedamo, da je za socialno varnost našega delavca to le kapljica v morje. Osebni dohodek mora biti tisti, ki bo varoval delavca in njegovo družino pred nenehnim naraščanjem cen. Kaj pomeni delavcu to, da ga oskrbimo z ozimnico, če si jo lahko kupi le na kredit! Kako se naj vseli v novo delavsko stanovanje, če mora samo za sodobno oljno kurjavo plačati 500 din mesečno! Kako bomo letos lahko naše sodelavce oskrbeli s premogom, če ga za drobno potrošnjo ni dovolj, če pa že bo, ga bomo
morali plačati po 500 in več dinarjev za tono. Najbrž se bomo morali poslužiti našega računalnika, ampak ne zato, da bomo zvedeli, koliko bomo zaslužili, temveč zato, da bomo izvedeli, koliko bomo potrebovali, da bomo lahko spodobno živeli. To ni povedano iz neskromnosti, ampak iz potrebe, da bomo lahko naše inštrumenta-rije o nagrajevanju prilagajali tudi socialnim razmeram in potrebam oziroma preprosto, da se bomo proti razmeram znali obnašati. Sindikalna lista, ki je bila od decembra lanskega leta predmet premlevanj na sejah strokovnih in sindikalnih organov, zagotavlja precejšen premik predvsem tudi na področju socialne varnosti. Uveljavitev najnižjega osebnega dohodka, ki mora biti 60 % od poprečka republike v preteklem letu, in uveljavitev 90% (do sedaj 80 %) nadomestila za čas trajanja bolezni do 30 dni, sta precejšnje varovalo za najbolj ogrožene kategorije. Vemo pa, da so socialno ogroženi predvsem tisti, ki zaradi bolezni nad 30 dni izgubljajo več kot 35 odstotkov svojih prejemkov, ko so v sta-ležu. Zato ni čudno, da je ravno komisij3 za socialna vprašanja pri svetu sindikata tista, ki jo problemi prisiljujejo v največjo aktivnost. Preskopo odmerjena sredstva za te namene pa povzročajo težke odločitve pri dodeljevanju pomoči. Ce pri tern še upoštevamo prepotrebna zdraviliščna zdravljenja naših delavcev, ki so v večin' primerov zboleli v podjetju, se ne smem0 čuditi, če je komisija že prekoračila odmerjena sredstva.
Socialnim problemom bomo morali namesto pomanjkljive sindikalne skrbi p°' svetiti več upravno socialnih prizadevanj-seveda obogatenih z denarnimi sredstvi-
IV. Letovanja
Na današnji konferenci želimo dati našemu počitniškemu domu v Portorožu dokončno obliko in jo tudi zahtevamo. PoV°j dati moramo mnenje večine zaposlenih, k’ se je izražalo na minulih zasedanjih konferenc osnovnih organizacij sindikata, d3 postaja dom v Portorožu primer, kakše11 ne sme biti počitniški dom. Žalostno je, d3 nas bo morala najbrž piranska skupščin11 prisiliti v to, da bomo dom uredili tak0 j kot se to spodobi za delovni kolektiv ; j prek 4300 zaposlenimi in kakršen tudi '	,
tisti okolici mora biti. Sreča naša, da zi&' ( zeleni park zakriva, kaj v parku stoji oZr c roma da stene skrivajo notranjost. Niti s' j upravnik samoiniciativno ne briga za ur° s jevanje in vzdrževanje notranjosti niti 5‘ j, v podjetju za to odgovorni ne pobrigajo ,f £ njegovo aktivnost oziroma popolno adaf y taci j o doma. Prvomajski obiskovalci nap0 ^ vedujejo vse prej kot prijetno letovanj0 ^ tako imenovanem našem domu v Portor0 žu, ki pa ni naš, ker ne znamo ali nočel'1 z njim upravljati.	s
V.	Rekreacija in izletništvo
Ker ste material za to vsebino sindik3 ne dejavnosti dobili že pred zasedanj0’ ^ konference, bi želel opozoriti predvsem 11 ^ novo kategorijo, to je izletništvo. Zelja 3 ^ to obliko dejavnosti je bilo na pretf ■ Spodbujene pa so bile še posebej za^ tega, ker je izletništvo v precejšnjem °. je segu že vpeljano v železarnah Jesenice ’ Store. Strokovno pripravljen in za n3' ^ potrebe v pravem obsegu planirani P’1 c
sveCan sprejem novih Članov v zk
Komite občinske konference ZKS Ravne Ha Koroškem je 28. maja tl. priredil svečano sejo v počastitev X. kongresa ZKJ. Udeležili so se je komunisti z nad 30-lct-n,m stažem, člani političnega aktiva obči-He, sekretarji organizacij ZK in člani občinskega komiteja.
Clan CK ZKS tov. Edo Pogorevc je v slavnostnem govoru orisal zgodovinski po-aien X. kongresa za naš nadaljnji družbeni razvoj ter naloge zveze komunistov pri razvijanju našega samoupravnega sistema. Poudaril je tudi, da se mora ZKS krepiti tako vsebinsko kot tudi kadrovsko, da bo opravljala svojo vlogo avantgarde delavnega razreda.
Sledil je svečan sprejem 86 novih članov v ZK. Razveseljivo pri tem je, da so med njimi predvsem mladi iz vrst neposrednih Proizvajalcev, pa tudi mladi strokovnjaki s fakultetno izobrazbo.
Ob koncu so udeleženci poslali pozdravno brzojavko kongresu ter se sproščeno Pogovorili z najstarejšimi komunisti v občini.	K.
gram rekreacije bo moral zaradi preskopo odmerjenih sredstev biti, tako kot tudi druga dejavnost sindikata, skrčen, a vseeno si bomo prizadevali, da bi vsaj četrtino kolektiva lahko usmerili na izlete, ki Pa bodo morali biti povezani z rekreativno aktivnostjo. V prilogi Delavske enotnosti sindikat 11. maja 1.1. so nam predočena stališča republiških sindikatov, ki so bila sPrejeta na plenarni seji 2. aprila in ob-ravnavajo delavski turizem in športno rekreacijo. Široko obdelana problematika 2ahteva dodelavo za naše razmere, obenem Pa obveznost za korenite spremembe, ki pa Ph naš program rekreacije že v precejšnji ‘Pari zajema.
VI.	Družbena prehrana
V predkonferenčnih materialih so delov-P® skupine obravnavale tudi že dolgo časa . °leč problem družbene prehrane v naši ^dilnici. Kritika, ki v večini primerov leti Pa oskrbovalca naših delavcev s toplim in pdnim obrokom — gostinsko enoto trgov-
do
ega podjetja Merx Celje, je pripeljala
tega, da smo pravzaprav današnje zase-
J	O«)	UlliO	UU^lUUlljV.	tlMOO
t anje konference po vsebini namenili temu r r°blemu. Povedati pa moram, da je bil ;i lep o šij-gi obravnavi tega problema spre-f ^1 že na lanskem občnem zboru 16. maja. y eWnim skupinam smo posredovali nekaj V > ai'iantnih predlogov rešitev v zvezi z druž-
eUo prehrano. Njihova stališča in današ-
o razprava pa naj izoblikujejo pametne, 0( v.P°kovne odločitve, ki jih je treba vklju-1 v program dograditve podjetja tudi ega aspekta.
VII. Delo sveta in organov sindikata
. Svet je imel v dosedanjetn trajanju man-ffte dobe 14 rednih in štiri izredne seje, a katerih je bila poprečno 88-odstotna .hotnost. Neopravičenih izostankov ni i°> kar je dokaz resnosti. V 12 primerih j^10 se sestajali dopoldne, 6 sestankov pa kilo v popoldanskem času.
^ faradi nujnih in konkretnih akcij so se dilni funkcionarji sindikata sestali osem-
krat na delovnih sestankih. Člani sveta so se redno udeleževali zasedanj zbora delegatov, delavskih svetov in drugih sestankov, na katere so bili vabljeni.
Svoj delež smo prispevali tudi pri organizaciji proslave 1. maja, ki je bila 30. aprila na Ravnah. V delovniku sveta sindikata je vpisanih več kot 980 raznih aktov, dopisov, sporazumov in naših odgovorov, po katerih je zaslediti precejšnjo razgibanost.
Sedmemu kongresu ZKS smo posvetili precej pozornosti, saj smo aktivno delovali že v predkongresni dejavnosti. Po končanem kongresu pa smo prvo sejo sveta posvetili razgovoru z našim delegatom na kongresu.
Komisija za socialne pomoči se je sestala 14-krat in pri tem obravnavala 678 prošenj in predlogov. Iz blagajniškega pregleda je razvidna njena dejavnost, pa tudi uspešnost. Komisija za šport in rekreacijo se je sestala 12-krat in s svojim programom zelo široko zasnovala rekreativno in športno dejavnost. Realizacija programa pa je v veliki meri odvisna od nas vseh. Komisija za probleme zaposlenih žena je dokaj aktivna, čeravno se je le štirikrat sestala, je pa vedno obravnavala specifično problematiko. Ostale komisije niso imele delovnih sestankov, čeravno je komisija za prošnje in pritožbe obravnavala tri primere v sodelovanju s tajnikom sveta, pa tudi komisija za kulturo je delovala aktivno pri organiziranju slikarske razstave amaterjev, zaposlenih v podjetju, sedaj pa pripravlja razstavo fotografij. Velik odmev je bil tudi na sklep sveta sindikata, da prevzame patronat nad osnovno šolo na Strojni in na sklep izvršnega odbora OOS metalurške proizvodnje za patronat nad posebno osnovno šolo na Ravnah. Pri tem pa velja poudariti, da bomo morali problemom na teh šolah posvetiti več pozornosti.
Na koncu sem dolžan vsem funkcionarjem sindikata zahvalo za dosedanje sodelovanje z željo, da bi naša skupna prizadevanja za uresničevanje določil ustave rodila užitne sadove za našega delovnega človeka.
Konference se je udeležilo 48 stalnih delegatov (od skupno 65) in 66 delegatov delovnih skupin.
2e v poročilu je bila nakazana vsebina in usmerjenost razprav. Predsednik komisije za družbeno prehrano pri odboru za splošne zadeve Franc Pori je v svoji razpravi o prehrani v naši jedilnici osvetlil probleme, ki tam nastajajo iz obeh strani. Tako kot je iz delne analize zapisnikov delovnih skupin razvidno, tudi komisija stoji na stališču, da je sedanja jedilnica nefunkcionalna in premajhna in da je potrebna takojšnja adaptacija, čimprej pa je treba pripraviti vso dokumentacijo in solidarnostno združena sredstva za izgradnjo nove jedilnice.
Alfonz Polajner je dejal, da je prehrana delovnega človeka tisti del pogonske energije, ki ji posvečamo sicer precej pozornosti, samo da premalo ukrepamo v smeri teženj njenih potrošnikov. Samostojni obrat družbene prehrane po vzorcu večjih podjetij v Sloveniji bi gotovo prispeval k večjemu zadovoljstvu v podjetju. Istočasno je prenesel ugotovitev, da je upravnik našega počitniškega doma v Portorožu najmanj pol leta brez prave zaposlitve in da bi ga v matičnem podjetju lahko zaposlili prav pri družbeni prehrani. Na ta način bi bil dan že eden od pogojev za formiranje lastnega obrata družbene prehrane, ki bi vključeval tudi počitniški dom.
Razprave po delovnih skupinah so izoblikovale mnenje, da je potrebno slehernemu zaposlenemu omogočiti uporabo 100 din mesečnega regresa za malico. Razprava na konferenci je tudi izoblikovala tako stališče, vendar se v nobenem primeru ne smemo odločiti za gotovinsko izplačilo, ker je to nedopustno. Odgovorna služba mora pripraviti ustrezen predlog, ki pa ne bi v preveliki meri smel vplivati na zmanjšanje števila tistih, ki uživajo topli obrok.
Mirko Novinšek iz OOS II je poudaril, da bomo morali pri brezplačnem letovanju v predsezoni in po njej upoštevati tudi dolgoletne in zaslužne delavce kolektiva (to je bila že težnja pri letošnji izbiri), ker
Rojstvo irozdne ceste nad Žmnlnlinm
je veliko primerov, da nekateri naši delavci še sploh niso letovali na morju, so si pa z dolgoletnim delom to zaslužili.
Rekreacija delovnega človeka je ena izmed pomembnih oblik vzdrževanja delovnih sposobnosti in fizične kondicije. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri svetu sindikata Matej Smrtnik je opozoril, da je program, s katerim je seznanjena celotna delovna skupnost, prilagojen skoraj slehernemu sodelavcu. Realizacija programa pa je odvisna od vključevanja slehernega posameznika. Program vsebuje tudi izletništvo, ki pa bo zaradi zmanjšanja denarnih sredstev dostopen le približno četrtini kolektiva.
Rajko Ledinek iz OOS II je dejal, da je treba čimprej narediti program in razdeliti razpoložljivo število avtobusov za izlete. Obenem je opozoril na težave, ki so verjetno posledica neobveščenosti, pri uporabi prostorov in naprav za rekreacijo v DTK. O urejanju in izboljševanju delovnih pogojev sta spregovorila Ivan Žunko in tov. Pepevnik. Žunko je opozoril, da je odpra-ševanje v topilnici II vzrok negodovanja, predvsem pa tudi boleče fluktuacije delavcev, ki se sedaj v veliki meri kaže tudi v topilnici I. Neprimerni osebni dohodki za težka fizična dela pa fluktuacijo samo še pospešujejo. Težko že vsi skupaj pričakujemo novi samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki bo moral prinesti kvalitetne premike prav za taka delovna mesta. Pepevnik pa je dejal, da moramo zaposlovanju invalidov in ostarelih delavcev na primernejša delovna mesta posvetiti več skrbi. Obrat industrijskih nožev smo gradili tudi s to motivacijo, struktura tam zaposlenih pa ne kaže, da smo to tudi uresničili.
Sekretar sveta zveze komunistov Rado Jelerčič je dejal, da nas ustava zavezuje pri nadaljnji krepitvi samoupravljanja. Oblikovanje TOZD po ustavnih načelih je naša obveznost in dolžnost. Delegatska razmerja v TOZD bodo omogočila tehtnejše in konkretnejše odločitve pri razdeljevanju sredstev in tako neposredno vplivala na večjo produktivnost dela. Ta pa bi morala biti naš osnovni motiv za novo organiziranost podjetja, pri čemer pa ne smemo pozabiti na solidarnost med TOZD. Veliko skrb bomo morali tudi v bodoče posvetiti delovnim skupinam, ki so z dosedanjim poseganjem v samoupravne odnose opravičile to skrb in svoj obstoj.
Predsednik komisije za stanovanjska vprašanja pri OSS Tone Kolmančič je dejal, da moramo pri dokončnem oblikovanju določil samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih biti vsi prisotni, saj bodo določila odmerjala naše pravice. Omenil je, da je široko zasnovana gradnja stanovanj pohvale vredna, vendar pa je gradbena operativa nesposobna zgraditi zadostno število stanovanj. Zato je treba angažirati več podjetij, da bomo čimprej prebrodili sedanjo stanovanjsko stisko.
Direktor kadrovsko splošnega sektorja Adi Cigler je dejal, da bo samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih nova pridobitev za uresničevanje delavčevih pravic in je razprava ter dopolnjevanje predloga pomembna akcija. Poudaril je, da gradnja res ne poteka tako, kot bi želeli, da pa si bo uprava prizadevala, da se
bo gradnja na tak ali drugačen način pospešila.
Vsa prizadevanja tako sindikata kot drugih subjektivnih sil kakor tudi uprave podjetja so odvisna od naših proizvodnih rezultatov, je v svoji razpravi poudaril glavni direktor Franc Fale. Razprava je pokazala, da je v podjetju precej problemov, ki jih bomo morali reševati na področju socialne varnosti, delovnih pogojev, letovanja, rekreacije, stanovanj itd. Pri vsem tem pa je direktor obljubil lastno prisotnost in angažiranost pri razreševanju teh problemov.
Organizacijske spremembe v organih sindikata na nivoju podjetja, ki vključujejo tudi pripojitev TRO, je predlagal
Edo Pogorevc
Na tretji razširjeni seji je medobčinski svet ZKS za Koroško obravnaval svoj program dela. Člani sveta so v razpravi menili, da je program pravilno zastavljen, da pa bi ga še kazalo tu in tam dopolniti. Sklenili so, da ga dajo v javno razpravo, saj bo tako dana možnost vsem, da se tvorno vključijo pri oblikovanju zastavljenih nalog na medobčinski ravni.
Da bi se zainteresirani kar najbolj seznanili z njim ga objavljamo v celoti.
Predlog delovnega programa
medobčinskega sveta ZKS za Koroško
Na podlagi že sprejetih nalog in usmeritev medobčinskega sveta ZKS ter kongresnih dokumentov ZKS in Jugoslavije opredeljujemo poglavitne smeri družbene akcije in delovanja medobčinskega sveta ZK za prihodnje obdobje. Medobčinski svet ZK bo svoje delovanje usmeril na uresničevanje naslednjih aktualnih nalog:
1.	Nadaljnja graditev socialističnih samoupravnih, družbeno-ekonomskih odnosov na temeljih nove ustave bo tudi v prihodnje osrednja naloga medobčinskega sveta ZK. V dosedanji borbi za samoupravne odnose so bili nedvomno doseženi pozitivni rezultati pri uveljavljanju ustavnih sprememb, spreminjanju položaja delavcev v združenem delu ter pri uveljavljanju novih odnosov v celotni družbeni reprodukciji. Izhajajoč iz že doseženih rezultatov bo aktivnost Zveze komunistov v koroški regiji usmerjena v oblikovanje in spreminjanje odnosov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Z oblikovanjem TOZD, OZD, SIS in KS na temelju nove ustave bo treba doseči resnično spremembo položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovo samoupravno vključevanje v celotnem sistemu odločanja v družbeni reprodukciji v boju za uveljavitev novih proizvodnih odnosov ter za dejanske spremembe položaja delovnega človeka. Zveza komunistov bo morala stalno spremljati in analizirati obliko, vsebino in dosežene rezultate samoupravne organiziranosti ter zahtevati, da dosegamo ob formalnih tudi dejanske spremembe, v katerih bo delavec odločal o svojem položaju
predsednik sveta sindikata Tone Polanc. Spremembe pomenijo vključevanje članov TRO, šolskega centra in članov ZM v konferenco in svet sindikata. Te spremembe bodo gotovo vplivale na še prodornejše uveljavljanje sindikata.
Drugo zasedanje konference je potrdile poročilo o realiziranih in nerealiziranih sklepih I. zasedanja konference z dne 29-oktobra 1974.
»Objektivna razprava in tehtna presoja problemov, ki tarejo delovno skupnost, dajejo novo spodbudo za skupna prizadevanja,« je v zaključnem pozdravu naglasil predsednik občinskega sindikalnega sveta Ciril Vidrih.
Lojze Janežič
in rezultatu dela. Da bodo ti odnosi zaži' veli v TOZD, SIS in KS, se bo morala Zveza komunistov zavzemati, da bo postalo družbeno dogovarjanje in samoupravna sporazumevanje temeljna oblika usklaje' vanja interesov delavcev v združenem de' lu, v občini in KS, skratka, na vseh pod' ročjih gospodarskega in družbenega žiV' ljenja.
2. Nadalje si bomo prizadevali za kre* pitev materialne osnove gospodarstva, ta je za hitrejšo gospodarsko rast in večja stopnjo zaposlenosti.
Z aktivnim sodelovanjem bo treba se naprej ustvarjati ustrezno klimo za inte' gracijska povezovanja v regiji kakor tud1 izven nje za naslednja področja dela:
a) razvojne možnosti kmetijstva in p°' dežel j a v koroški regiji s posebnim p0' udarkom na horizontalno in vertikalno p°' vezanost kmetijstva z organizacijo združb nega dela LIP — GG Slovenj Gradec.
Rok: junij 1974.
b) Analiza razvojnih programov koroS' kih občin s posebnim poudarkom na uskla' j jen bodoči družbeno-ekonomski razvoj k°' , roške regije.	t
Rok: september 1974.	f
c) Analiza ekonomskih gibanj v regiji1 c utrjevanje stabilizacije.	j
Rok: september 1974.	1,
č) Družbena in ekonomska ocena iol* gracije gradbeništva v regiji.	d
Rok: oktober 1974.	h
d) Pregled začrtanih rezultatov integrf c cijskih gibanj na območju koroških obČj( d in izven njih, na področju gospodarstva Sf drugih služb.
Rok: november 1974.	^
3. Organizacijska vprašanja v ZK b od J predmet neprestanega spremljanja medo*1 činskega sveta ZK tako glede izpopolni1 ^ vanja organiziranosti in obnavljanja h ^ aktivnosti in učinkovitosti.	^
4. Idejno politično izobraževanje čD*1 Sq stva ZK je pomembna naloga vseh or$ ^ nizacijskih oblik. Medobčinski svet ZK ^ L organiziral ustrezne oblike usposablja^ tlQ članov Zveze komunistov prek predava*1 ^ seminarjev in drugih oblik izobraževal
Medobčinski svet ZKS za Koroško predlaga program dela
NAGRADE OBČINE RAVNE ZA LETO 1974
Ob začetku letošnjega občinskega praznika so bile 12. maja v Mežici na slavnostni seji občinske skupščine podeljene občin-ske nagrade za leto 1974. Prejeli so jih: Jože Borštncr, dipl. inž., f ranc Fale,
Boris Feldin,
Edo Mauhler,
Milka Pogačar in Ivan Strmčnik.
Najvišja občinska priznanja so predvsem javna zahvala za predano in angažirano delo na področju gospodarstva, socialnega varstva, šolstva, kulture in telesne kulture v daljšem obdohju. Čeprav je namreč po eni strani povsem jasno, da so danes, v °bdobju kolektivnega dela in samouprav-nega odločanja, zasluge posameznikov težko izmerljive, pa je po drugi strani prav lako neizpodbitno res, da je uspeh na kateremkoli področju premnogokrat odvisen Prav od osebne zavzetosti, volje in energije pa še od sposobnosti vztrajati pri iz-vedbi sprejetih načrtov kljub še tako velikim težavam, dokler se ne pokaže uspeh.
Delo nagrajencev je vgrajeno v našo ''sakdanjo realnost in za boljši jutrišnji dan vseh občanov.
Iskrene čestitke in zahvala!
M. K.
P° predhodnih dogovorih s komiteji občinskih konferenc ZKS.
Reševanju kadrovske politike bomo povečali posebno skrb in pozornost. Naša Prizadevanja bodo usmerjena v to, da bo delovni človek imel odločilen vpliv na kadrovsko politiko na vseh področjih dela lri družbenega življenja.
5. Medobčinski svet bo obravnaval razmere v kulturi in prosveti. Prizadevali si bomo za usklajen razvoj kulture in kulturnih institucij v regiji ter za še večjo ustvarjalnost amaterske kulture. Naša prizadevanja bodo usmerjena tudi v ustrezno izpopolnjevanje in odpiranje mreže poklicnih in srednjih šol v regiji ter za ustrezno vrednotenje marksistične vzgoje in izobraževanja.
6. Spremljali in analizirali bomo informativno propagandno dejavnost na našem območju. Posebno skrb bomo namenili celovitemu in tekočemu informiranju delovnih ljudi in občanov tako znotraj delovne organizacije kot v občini in regiji. Še posebej bomo uredili vse potrebno za povečanje slišnosti in kvalitete lokalnega radijskega programa.
7. Med letom bomo spremljali in ocenjevali učinkovitost delovanja inšpekcijskih služb, upravnih in pravosodnih organov ter komisij za ugotavljanje izvora premoženja, si prizadevali za ustrezno kadrovsko zasedbo delovnih mest ter ustrezno organiziranost in racionalnost.
8. Aktivno bomo reševali odprta vprašanja socialnega razlikovanja.
9. Razvijali in utrjevali bomo koncepta SLO in DS.
10. Utrjevali in razvijali bomo obmejno sodelovanje tako na kulturnem kot političnem področju, zlasti z zamejskimi Slovenci v Avstriji.
11. Aktualna vprašanja mladine in njeno uveljavljanje.
Rok: maj 1974.
Glede na to, da na območju regije deluje več medobčinskih družbenopolitičnih organov in institucij, bo naše delo usmerjeno v koordinacijo dela vseh družbenopolitičnih organov in regionalnih institucij.
Organizirano do novih stanovanj
za delavce
9- maja je bila na Ravnah skupna seja ’°miteja občinske konference ZKS in ob-c'nskega sveta ZSS, na kateri je bilo ocetno uresničevanje politike ZK in ZS o j ^jTjdnji stanovanj za delavce v ravenski °cini ter sprejet akcijski program za na-,r«i- Objavljamo referat tov. Toneta Po-ahca ter predloge sklepov.
S-dol; fui
Snovalci stanovanjske zakonodaje so go časa nihali, kako naj opredelijo ^kcijo in pomen stanovanja. V resolu-° stanovanjski izgradnji je zapisano,
J6 stanovanje dolgoročna dobrina s po-
\1	•
tie,
dol
n'mi socialnimi značilnostmi in poseb-
ga pomena za dejansko enakopravnost
(],, °Vncga človeka v združenem delu in v V tUŽbi nasPl°h- To izhaja tudi iz ugoto-^ Pt-Ve’ ba Pravica d° stanovanja ustavna ]e avica, ki jo realizirajo delovni ljudje ob ;° O0Či (*ru^:,e- Stanovanje je obravnava-he le kot rezultat živega, ampak tudi Sq nulega dela. Iz teh družbenih izhodišč p ^ lzPeljane vse temeljne rešitve tako v t> i. _ayi Socialistične republike Slovenije
/ l
i kak,
b^Van^s^' skupnosti in še nekaterih družili e,1ih dogovorih in zakonih.
°r tudi v zakonu o samoupravni sta-
Stanovanjska izgradnja v naši občini je po višini namenjenih sredstev prav gotovo ena izmed največjih investicij. Za to izgradnjo smo v lanskem letu namenili tri milijarde starih dinarjev. Vsa naša prizadevanja morajo iti v to smer, da bomo v celoti realizirali zastavljeni finančni načrt, ki ima za posledico zgraditi čim več družbenih stanovanj. Uvodoma moramo ugotoviti, da smo na prvem resnejšem preizkusu padli, da smo sredstva v letu 1973 samo polovično angažirali, da bi lahko zgradili polovico več stanovanj. Vemo, da podražitve rastejo za približno 20 odstotkov v gradbeništvu in zato je škoda zaradi neporabljenih sredstev še večja.
Kljub nepopolni angažiranosti sredstev smo v letu 1973 zgradili 10 stanovanj manj (113 družbenih in 24 zasebnih), kot v letu 1967, ki je bilo rekordno. Kot vidimo, so tu le uspehi in celotni družbeni proces gradnje stanovanj bo zaživel v letošnjem letu. Opozoriti želim na zmanjšanje sredstev za gradnjo stanovanj za letošnje leto, ki je posledica nižjega bruto osebnega dohodka (prispevna stopnja 30,11, lansko leto 33,67).
Po 7-odstotni stopnji smo zbrali v lanskem letu 2,72 milijard din, letos pa ob 18-odstotnem povečanju osebnih dohodkov
3,05	milijarde din ali dosegli povečanje za dobrih 10 odstotkov proti lanskemu letu. (To so samo sredstva, ki se zberejo po občinskem odloku.)
S sprostitvijo cen v gradbeništvu lahko računamo, da bo stal 1 m2 stanovanjske površine 3500 do 4000 dinarjev. Družbeno stanovanje s 60 m2 bo stalo torej 240.000 din. Za 180 družbenih stanovanj, ki naj bi jih letno gradili, in 40 zasebnih (poprečje zadnjih 11 let) skupaj torej 220 stanovanj, pri ceni 4000 m2 potrebujemo 4,3 milijarde din. Ob povečani stopnji od 7 do 10 nekaterih organizacij združenega dela, z bančnimi sredstvi in sredstvi skladov posameznih TOZD se bomo približali številki 4 milijarde S din, ampak še vseeno bomo morali na področju gradbeništva iti samo v usmerjeno stanovanjsko gradnjo, skrajno varčevanje s sredstvi, gradbenim materialom, opremljanjem stavbenih zemljišč in kot logična posledica s prepovedjo sleherne luksuzne gradnje, pa četudi so za to zagotovljena sredstva.
Površen prikaz potreb sredstev in plana stanovanj nam narekuje, da posamezne TOZD izdelajo, kolikor še niso, plane potreb stanovanj do leta 1976, ki pa morajo vsebovati tudi finančni načrt. SSS ali ustrezna strokovna služba pri SO zbere potrebe in izdela občinski plan, ki ga naj potem javno objavi. Ti programi morajo biti med seboj usklajeni, vsebovati morajo programe izgradnje mesta ali kraja v celoti, urbanistični program mora biti tudi usklajen s planom etapnega urejanja zazidalnega zemljišča. Takšno usklajevanje je možno doseči le s trajno koordinacijo vseh dejavnikov v občini. Tudi pomen in mesto SSS mora v tem primeru odigrati pomembno vlogo. Z našim deležem stanovanj se bomo tudi mi vključili v republiško akcijo 26.000 stanovanj v dveh letih.
Konec nekega drevesa
V materialu za današnjo sejo je zapisano, da gradbena operativa kljub razdrobljenosti, saj v štirih regijskih občinah imamo kar pet gradbenih podjetij, ne more zgraditi ustreznega števila stanovanj. V razgovoru s tremi direktorji GP nihče nima bistvenih pripomb za integracijo, hkrati so pa zaskrbljeni in ugotavljajo, da nimamo dovolj lastnih kapacitet za dovršit-vena finalna dela. Nadalje se postavlja problem kritičnih materialov, moderna tehnologija zahteva več železa in cementa. Ali bo tega osnovnega materiala za vse dovolj, če ga že sedaj primanjkuje?
Na vprašanje glede vseh potrebnih materialov za gradbeništvo bo morala odgovoriti skupna komisija sekretariata CK ZKS in RS ZSS za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za gradnjo stanovanj za delavce. Glede finalistov v gradbeništvu pa smatram, da je zadnji čas, da se v občini pogovorimo o močnem obrtnem podjetju, ki bo opravljalo najrazličnejša dela. Vse pogostejše so kritike, da stanovanja niso zgotovljena zaradi obrtnikov.
Gradbena podjetja od 300 do 500 zaposlenih, ki so v naši regiji, si prav gotovo ne morejo razdeliti dela, obrtna dela naroča vsak po svoje. Skrajni čas je, da gradbeniki vsaj v naši občini, če že ne sosednji, sklenejo sporazum o združevanju dela in sredstev. Delitev dela in obenem čedalje večja stopnja združevanja lahko poteka postopno. Kaj pa želimo z integracijo doseči, seveda mora biti v sporazumu jasno zapisano. Vključiti oziroma razširiti moramo integracijo tudi na področju obrtništva. Močno gradbeno podjetje mora biti sposobno graditi stanovanja ceneje, zato moramo stremeti za tem, da se gradbeni delavci združijo v takšno delovno organizacijo, ki bo dala večje gospodarske učinke.
Še na nekaj želim opozoriti. Gradbeni standardi so sprejeti tudi v naši občini, stanovanja bomo gradili standardna. Ali ti ustrezajo po velikosti in funkcionalnosti tistemu, kar rabimo oziroma če je pripravljen delavec financirati takšen način gradnje? Pri vsem moti to, da smo predpisali normative, ki jih nismo predhodno preverili. S samoupravno stanovanjsko skupnostjo bomo realizirali del ustavnih načel, ki govorijo o nadaljnjem razvijanju samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva, povezujejo se delovni ljudje in občani v KS ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
V stanovanjsko skupnost se lahko vključijo organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo in urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge organizacije (iz zakona o SSS). Stanovanjska skupnost mora biti tudi glavni nosilec organiziranega družbenega vpliva na celotnem stanovanjskem področju.
Samoupravni sporazum je podpisan za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, osnutek statuta je prav tako pripravljen. Iniciativni odbor ni sklical skupščine predvsem iz razloga, ker še ni teoretično razčiščeno na nivoju republike, ali bodo v stanovanjski skupščini stalni ali nestalni delegati. Te nejasnosti bodo razčiščene do konca maja in v juniju lahko skličemo skupščino. Seveda pa lahko ini-
ciativni odbor pripravlja vse ostalo, kar je potrebno za boljše delo stanovanjske skupnosti. Zakonski rok za ustanovitev je 30. junij.
Zakon o stanovanjski skupnosti določa samo osnove organiziranosti ter način ustanavljanja. V stanovanjskem gospodarstvu gremo v globoke vsebinske premike. Vsebino novih odnosov pa določijo ustanovitelji skupnosti sami s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi. Poleg delegatov temeljne organizacije združenega dela bodo v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti še delegati samoupravne komunalne skupnosti, poslovne enote bank, delegati vlagateljev poslovnih prostorov, delegati pričakovalcev stanovanj, ki jih delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti, ZMS v občini. Namen te določbe je, da se morajo uveljaviti interesi pričakovalcev stanovanj, mladih družin in podobno ter udeleženci narodnoosvobodilne borbe, upokojenci in invalidi. V SSS lahko pristopijo in v njej uveljavljajo svoje pravice in obveznosti organizacije:
— ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejujejo zemljišča;
— ki stanovanja vzdržujejo;
— stanovanjske zadruge itd.
Zasebno gradnjo moramo še nadalje
spodbujati in sprejeti takšna merila pri dodeljevanju kreditov, da bo delavec videl smisel varčevanja in vlaganja lastnega denarja in dela v svoje stanovanje. Velikokrat smo priče, da so nekateri okoliši zazidani vse preveč samosvoje in ne dajejo videza urbanistično urejenega naselja (Gonje), da pa tam, kjer gradimo nekoliko dražje individualne hiše za trg in je izvajalec del gradbeno podjetje, teh problemov ni (saj jih tudi ne sme biti). Ta trditev ne drži. Zasebnemu graditelju moramo ob izdaji gradbenega dovoljenja predpisati višino prve plošče, barvo in izvedbo fasade, streha je lahko samo v takšni barvi in podobno, določi se nadzorni organ za celotno parcelo, ki ga plačajo graditelji itd. Na področju individualne gradnje se bodo prav gotovo uveljavile stanovanjske zadruge, ki bodo ob dobri organiziranosti kljub manjšim sredstvom zgradile večje število stanovanj.
Kar 399 zasebnih hiš v naši občini je načetih, to je skoraj toliko, kot smo v zadnjih 11 letih zgradili. Kvalifikacijska struktura sedanjih graditeljev je znana. V glavnem se odločajo za zasebno gradnjo kvalificirani delavci in zato morajo vsi kreditni pogoji za individualno gradnjo biti tako usmerjeni in sprejeti takšni pravilniki v TOZD, ki bodo omogočali tej strukturi gradnjo.
Čas gradnje je izredno dolg, saj znaša v naši občini dobrih pet let in smo od skupnega števila načetih gradenj 423 zgradili v letu 1973 samo 24, je vsekakor malo. Dolgi čas gradnje je neekonomičen, veže gradbeni material, sredstva in nazadnje je tudi nesmotrno tak način gradnje podpirati. Kreditna politika mora vsebovati elemente hitrejše gradnje.
S široko zasnovano akcijo vseh odgovornih dejavnikov za gradnjo stanovanj lahko zasebni graditelji v letu 1974 zgradijo od 50 do 100 stanovanj. Seveda ob sprejemljivi kreditni politiki.
Za zaključek predlagam naslednje predloge sklepov:
V občini Ravne na Koroškem se kaže določen napredek na področju stanovanjske izgradnje. V letu 1973 smo zgradili skoraj rekordno število stanovanj in v letošnjem letu je vseljenih že skoraj 100 stanovanj. Ti rezultati so posledica spremenjenega odnosa do stanovanjske politike vseh struktur. Ugotavljamo, da Železarna Ravne daje kar 10 odstotkov, da je sprejeti občinski odlok 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov za stanovanja. Z vsemi sredstvi, stanovanjskim fondom, mora o vseh vprašanjih odločati delavec, ki uporablja in ustvarja sredstva.
1. Samoupravno stanovanjsko skupnost smatramo kot eno od elementarnih oblih samoupravljanja — saj je stanovanje elementaren pogoj za življenje in delo. Nadalje mora biti glavni nosilec organiziranega družbenega vpliva na stanovanjskem področju. V naši občini mora biti ustanovljena najpozneje do 15. junija. Stanovanjsko podjetje se vključi v SSS kot strokovni organ. Do tega roka morajo biti ustanovljeni zbori stanovalcev po krajevnih skupnostih. Skupnost ima enotno skupščino, za posamezna področja so predvideni posebni zbori delegatov, ki vodijo delo samoupravne enote (za družbeno pomoč, za graditev stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom). Takšno organizacijo pri' pravi obstoječa strokovna služba s sodelovanjem z iniciativnim odborom in koordinacijsko komisijo.
2. TOZD morajo izdelati plane stanovanjske izgradnje, ki morajo vsebovati tudi finančni načrt. Izdelati morajo pravila 0 načinu in vsebini kompleksnega samO' upravljanja delavca ter pravila o način*1 razdeljevanja stanovanj, kreditiranja družbene in individualne gradnje. Na noV<* ustanovljena SSS mora poenotiti in uskladiti ta merila.
3. Z gradbenimi podjetji se morajo sklepati pogodbe za stanovanja za vnaprej Z5 vsakega uporabnika. Ne gradimo večjih kompleksov, a vseeno moramo graditi P° načelih usmerjene stanovanjske gradnje Varčevanje mora biti še bolj prisotn5 j v vseh fazah graditve. Proces povezovanj5 gradbenih podjetij in finalistov v gradbeništvu mora hitreje napredovati. Gradben1 delavci morajo spoznati, da pošteno tehnie' J no sodelovanje da večje ekonomske učinki
4. Individualno gradnjo moramo še na' . prej vzpodbujati, prepovedati vsako W ksuzno gradnjo, sprejeti takšna merila kreditno politiko, da bo neposredni proizvajalec videl smisel v varčevanju.	^
Kreditna sredstva morajo biti oplojen*1 tudi z lastnim delom interesentov. Stanovanjske zadruge se morajo uveljaviti tun v naši občini.
Zakonodajalec je predpisal za individn' ^ alnega graditelja novost, da mora javn1 izobesiti, kdo je izvajalec del. (Ne samo ^ ^ tretje faze.) Odprto je vprašanje, kako ^ mo dokončali štiristo začetih individualn1 * objektov.	d
5. Glede na zmanjšano prispevno stoP, r njo od bruto OD naj ustrezna služba Pf skupščini izdela izračun, koliko bo sredstn' r za stanovanjsko izgradnjo za letošnje 1^ 0 Nato predlaga ustrezno korekturo procC1 i ta, katerega dajemo za stanovanja.
obstoj tega oddelka. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi se moralo storiti vse potrebno, da se pogoji ustvarijo in da bi se vpis kljub vsemu lahko izvršil.
Šola za kmetovalce v Radljah ob Dravi izobražuje samo drugi razred s 17 učenci. Zaradi zaostrenih kriterijev ni bilo zadostnega vpisa v prvi razred in je šolski center v Celju odpovedal delovanje prvega razreda. Torej bodo kmetijska posestva spet prevzemali mladi, ki ne bodo imeli ustrezne izobrazbe. Tudi o tem problemu bi morali razmišljati širše, predvsem pa kaj storiti.
Možnosti za razvoj srednjega šolstva v koroški regiji obstajajo. Tako na področju metalurških in kovinarskih poklicev kakor tudi na področju gozdarskih in lesnih poklicev ter drugih smereh. O tem bi bilo Ireba pripraviti analizo in ugotoviti, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo najbolj smotrno za regijo.
Zaradi zelo obsežne problematike, ki jo bo treba pričeti reševati, je medobčinski svet ZKS za Koroško izvolil komisijo, ki bo pripravila akcijski program, na podlagi katerega bi pristopili organizirano in rešili tisto, kar se rešiti da. MS je nato izvolil še komisijo za druga področja.
Člani medobčinskega sveta ZKS so z obravnavo na področju vzgoje in izobraževanja že pričeli uresničevati resolucijo 7. kongresa o vzgoji in izobraževanju, v kateri je zlasti poudarjeno, da je stališča treba spremeniti v dejanja. Tega pa se bomo morali zavedati vsi, če bomo hoteli, da se bo na tem področju kaj premaknilo.
Piknik
On jo je vprašal, če bi šla z njim na majhen piknik.
»Rada,« je rekla, »samo prej bi še kaj malega pojedla.«
Smisel banketov
Neki cinik je rekel: Smisel banketov je v tem, da zaslužnikom povečajo prostor za pripenjanje odlikovanj.«
Vsa naša prizadevanja morajo biti ^Srherjena v to, da letno zgradimo 9 sta-' J3Var*j na 100 prebivalcev. Iz tega podatka „.°ra izhajati tudi celotna finančna kon-
' S>kc rožb,
J: 3°
hzbene gradnje.
f, dr Tc*ia- Naj večje možno razmerje med
^Uzbeno in zasebno gradnjo mora biti
j : 30 na število stanovanj letno v korist i 'kir-
f 6	oj
( p Zavzemati se moramo, da bomo čim-’ eJ prešli na ekonomske stanarine in za--°vili socialno varnost družinam z nizki-f j.1 °sebnimi dohodki. Iz stanarin moramo ^Prej izločiti obratovalne stroške.
Edo Pogorevc
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Medobčinski svet ZKS za Koroško je na svoji tretji razširjeni seji razpravljal o Problematiki vzgoje in izobraževanja, o srednjem šolstvu in možnosti za njegov razvoj ter analiziral stanje na področju saposlovanja kadrov in perspektivno reše-vanje te problematike. Gradivo za razpravo sta pripravila Zavod za šolstvo SR Slovenije — organizacijska enota Dravograd M KZZ Velenje.
Nekaj značilnih ugotovitev v gradivu selo nazorno podaja globino in celovitost le problematike:
V predšolsko vzgojo je vključenih na koroškem območju 1192 otrok, starih od 3 do 7 let, ali 23,2 %>. To je odločno premalo, saj zaradi pomanjkanja prostorov — vrtcev morajo še vedno odklanjati otroke, in 1° zlasti tam, kjer je zaposlenost mater večja. Torej, kaj storiti, da bi predšolskega varstva bilo deležnih več otrok? Ali se ktorda tega pomembnega vprašanja starši Premalo zavedamo? Tega si ne bi upal tr— 'liti, saj se vsi starši po svojih možnostih Irudijo, da bi nudili svojim otrokom boljšo Prihodnost, kot pa so jo imeli sami.
Mnogo več pa bi lahko storili s skupni-1111 močmi, če bi se dogovorili za skupno akcijo. Prepričan sem, da rezultati skupnega prizadevanja ne bi izostali.
Priprava otrok na šolo — mala šola, teh Je deležna večina predšolskih otrok. Ana-lza pa nam vendar pove, da so otroci v odmaknjenih krajih deležni le nekaj ur etno male šole in da na tem področju še obstajajo precejšnje razlike med razvitej-olmi področji in manj razvitimi ter odmaknjenimi okoliši. Vzrokov je seveda v®5, vendar ne toliko, da se jih z načrtnim Prizadevanjem na tem področju ne bi dalo odpraviti ali vsaj zmanjšati.
Osnovne šole. Šolska mreža še v nobeni občini ni ustrezna zaradi pomanjkanja šol-kih prostorov. Najtežje stanje je v po-ružničnih šolah, ki imajo v kombiniranih oddelkih učence vseh osmih osnovnošolcih razredov (Ojstrica, Libeliče, Trbonje, jmpla, Brezovec, Planina, Strojna, Paški °zjak, Završe in Zarazbor). Zato so učen-Cl teh šol posebno v višjih razredih močno Prizadeti, saj jim njihove šole iz objektivih vzrokov ne morejo dati ustrezne iz-dražbe. To pa seveda pomeni jasno izrabo socialno diferenciacijo, saj je tem r°kom šolanje na srednji stopnji skoraj Pernogočeno.
tiazpravljalci so dali tudi velik poudarek daljšanemu bivanju otrok v šolah, idejni
usmerjenosti vzgoje in izobraževanja ter dali nekaj konkretnih predlogov za reševanje nakazane problematike.
Problematika srednjega šolstva in možnosti za njegov razvoj. Značilno za koroško območje je, da kažejo zaposleni velik interes za izobraževanje ob delu, da pa njihove delovne organizacije združenega dela ne kažejo takega zanimanja, saj si slušatelji v večji meri plačujejo šolnino sami. Seveda so tu tudi izjeme. Nekatere OZD vedo, da je tako vložen denar dobra naložba, da je znanje kapital prvega ranga. Zal pa je malo takih, ki bi se zavedale tega izrednega pomena. Zato so razpravljavci menili, da bi vsaka TOZD morala imeti izdelan program, v katerem bi bilo razvidno, kakšne bodo kadrovske potrebe v naslednjih letih, kakšna bo potreba kadrovske strukture, kvalifikacije in kakšne bodo potrebe po usposabljanju ob delu. Tu je sedaj prisotna določena nenačrtnost, kar ima za posledico, da se za nekatere smeri in poklice izobražuje preveč, za druge pa odločno premalo.
Za gimnazijo na Ravnah je značilno, da se vanjo vpisuje precej več deklet kot fantov (že skoraj 70 °/o). Taka struktura se seveda ne ujema s strukturo gospodarstva v regiji. Podobno je tudi pri vpisu v pedagoško gimnazijo, kjer tudi prevladujejo dekleta. V šolah pa potrebujejo otroci tudi učitelje. Kaj je torej narobe, da se fantje neradi odločajo za učiteljski poklic?
Tudi o tem bo treba razmišljati in ustrezno ukrepati.
Zdravstvenih delavcev na Koroškem primanjkuje, posebno s srednjo izobrazbo. V ta namen je začel delovati v šolskem letu 1973/74 oddelek šole za zdravstvene delavce v Slovenj Gradcu. Sedaj pa, kot vse kaže, preti nevarnost, da se ne bo smel izvršiti nov vpis, ker niso izpolnjeni vsi pogoji. MS ZKS se je izredno zavzel za
_______________ informativni	fužinar
S seje zbora delegatov
Na seji, ki je bila meseca aprila, je zbor delegatov razpravljal:
— o poročilu o ugotovitvah ponovne inventure in o pregledu po SDK v TOZD TRO Prevalje,
— o predlogu plana naložb v osnovna sredstva za leto 1974,
— o predlogu za odpis sredstev družbenega standarda — stanovanjskih hiš,
— o predlogu za najetje dolgoročnega kredita za gradnjo stanovanj v družbeni lasti,
— o predlogu za odpoklic člana skupnega odbora za gospodarjenje in izvolitvi novega člana.
V razpravi je bilo povedano, da je zbor delegatov na seji meseca februarja, ko je razpravljal o zaključnem računu za lansko leto, med drugimi sprejel tudi sklep o ponovni izvršitvi inventure vseh sredstev in virov v TOZD TRO Prevalje po stanju na dan 28. februarja letos. Člani centralne komisije za inventuro so sodelovali vse dni fizičnega popisa zlasti kot nadkontro-lorji in izvršili tudi številne kontrole popisanih sredstev ter se tako prepričali o vestnosti ter prizadevnosti in natančnosti vseh popisnih udeležencev.
Pri inventuri je bil ves čas angažiran celotni vodstveni team, ki je z direktorjem na čelu večkrat obiskal popisne komisije pri popisu. Velike zaloge, zlasti pri pilah, silijo k dvomu o nekurantnosti vseh zalog. Po mnenju komisije bi bilo treba obračanju teh zalog ob izdelavi sanacijskih ukrepov posvetiti vso pozornost. Vzorno urejena skladišča in prizadevnost popisovalcev pa so omogočila ugotovitev dejanskega premoženja ob minimalnih inventurnih razlikah.
Zbor delegatov je bil tudi seznanjen s kratkim poročilom SDK o pregledu zaključnega računa v TOZD TRO Prevalje, o katerem pa ni odločal.
V zvezi s predlogom plana naložb v osnovna sredstva za leto 1974 je bilo povedano, da je bil predlog pripravljen v sektorju za tehnični razvoj in nato dan v obravnavo delavskim svetom TOZD, kjer pa ni bilo bistvenih pripomb. Na seji zbora delegatov je bilo v razpravi poudarjeno, da naj bi se o prioriteti novih naložb v osnovna sredstva dogovorili na strokovnem svetu, predlog pa bi bil nato dan v potrditev odboru za gospodarjenje ter da naj bi se izdelalo čim več projektov. Kolikor ne bi bilo možno vsega pripraviti v železarni, naj bi se angažiralo tudi zunanje projektantske organizacije.
V pojasnilo predloga za odpis stanovanjskih hiš je bilo povedano, da smo morali zaradi bližine tovarniških objektov (valjarne) meseca januarja 1973 izseliti stanovalce iz stanovanjske hiše na Koroški cesti 19. V zvezi z izgradnjo trgovske hiše NAMA na Ravnah pa bo treba porušiti stanovanjski hiši Prežihova 5 in Prežihova 7. Stanovalce iz ene od navedenih hiš smo že preselili, preseliti pa je treba še tri družine. Njihova preselitev bo izvršena ob dograditvi 30 stanovanj na Javorniku, katerih gradnja je zdaj v zaključni fazi. V vseh navedenih stanovanjskih hišah je razpolagalno pravico do stanovanj in hiš
imela železarna. Predlagano je bilo, da zbor delegatov odobri odpis in porušitev navedenih stanovanjskih hiš, s tem da se za neodpisani del vrednosti stanovanjskih hiš povečajo sredstva družbenega standarda oziroma se za neodpisano vrednost poveča vrednost doma telesne kulture.
V zvezi s predlogom za najetje kredita za družbeno gradnjo stanovanj je bilo navedeno, da smo se v železarni odločili za pospešeno gradnjo družbenih stanovanj. Na podlagi odločitve, ki je bila že sprejeta, vsak mesec vročamo pri banki sredstva, ki jih za stanovanjsko izgradnjo v višini 10 % odvajamo od bruto OD. Na vročena sredstva nam banka po času, ki je določen, v obliki kredita doda 75 %> svojih sredstev. Lastnih sredstev za začrtovani obseg gradnje družbenih stanovanj letos nimamo dovolj, zato je bilo predlagano, da se pri Ljubljanski banki na račun vročenih sredstev najame kredit v znesku 14,000.000 din. Anuitete za najeti kredit bi odplačevali iz sredstev sklada skupne porabe, in sicer iz tistega dela, ki se formira iz stanovanjskega prispevka.
Na predlog družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta TOZD TRO Prevalje je bila na seji zbora delegatov 4. februarja letos za člana skupnega odbora za gospodarjenje iz TOZD TRO Prevalje poleg drugih izvoljena tudi tovarišica Darinka Kranjc. Imenovana pa je naslovila na delavski svet TOZD TRO in zbor delegatov železarne prošnjo, da se jo razreši dolžnosti člana skupnega odbora za gospodarjenje. O njeni želji je razpravljal tudi delavski svet TOZD TRO in predlagal zboru delegatov, da se njena želja upošteva, istočasno pa predlagal, da se namesto nje v skupni odbor za gospodarjenje izvoli tovariša Vlada Petriča.
Po razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Na podlagi poročila centralne komisije za inventuro o poteku izredne inventure v TOZD TRO Prevalje po stanju na dan 28. februarja 1974 se dovolijo naslednja knjiženja:
— knjiženje ugotovljenih viškov pri zalogah surovin in materiala v znesku 97,80 din v dobro drugim dohodkom;
— knjiženje ugotovljenega manjka pri zalogah surovin in materiala v znesku
43,05	v breme izrednih stroškov;
— knjiženje ugotovljenih viškov pri zalogah nedokončane proizvodnje v znesku 2.792,10 din v dobro drugim dohodkom;
— knjiženje ugotovljenih manjkov pri zalogah nedokončane proizvodnje v znesku 414,25 din v breme izrednih stroškov;
— knjiženje ugotovljenih viškov pri zalogah gotovih izdelkov v znesku 310,65 din v dobro drugim dohodkom in
— knjiženje ugotovljenih manjkov pri zalogah gotovih izdelkov v znesku 239,50 din v breme izrednih stroškov.
2. V programu sanacijskih ukrepov v TOZD TRO Prevalje je treba posebno skrb posvetiti akciji za znižanje zalog kakor tudi izločitvi nekurantnih zalog.
3. V predlaganih postavkah in za namensko navedene namene se potrdi plan naložb v osnovna sredstva za leto 1974.
Zbor delegatov se strinja, da se za pokritje po planu manjkajočih sredstev najamejo ustrezni komercialni in bančni krediti.
Zadolžujejo se odgovorne strokovne službe, da uredijo vse potrebno, da se krediti najamejo z najugodnejšimi pogoji.
4. Strokovni svet se mora dogovoriti za prioriteto novih naložb in predlog posredovati v potrditev odboru za gospodarjenje.
5. Izdelati se mora čim več projektov, i'1 kolikor ni dovolj domačih strokovnih kapacitet, je treba angažirati tudi zunanj2 projektantske organizacije.
6. Odobri se porušitev in odpis stanovanjske hiše Koroška cesta 19, parcelna št. 486, katere sedanja vrednost znaša 346.403,16 din, s tem da se za sedanjo vrednost (neodpisani del) poveča vrednost osnovnih sredstev družbenega standarda — doma telesne kulture.
7. Odobri se porušitev in odpis stanovanjske hiše Prežihova 5, parcelna št. 345, katere sedanja vrednost znaša 35.634,44 din, s tem da se za sedanjo vrednost porušene hiše poveča vrednost osnovni!1 sredstev družbenega standarda — doma telesne kulture.
8. Odobri se porušitev in odpis stanO' j vanjske hiše Prežihova 7, parcelna št. 345, katere sedanja vrednost znaša 99.987,8!! din, s tem da se za sedanjo vrednost sta' novanjske hiše poveča vrednost osnovni!1 sredstev družbenega standarda — dom3 telesne kulture.
9. Odobri se, da se za potrebe družben2 gradnje stanovanj pri Ljubljanski banki * običajnimi pogoji najame kredit v znesk3 14,000.000 din. Sredstva za odplačevanj2 anuitet za odobreni kredit se bodo zag°' ; tovila v skladu skupne porabe, in sicer : sredstev, ki se zbirajo iz prispevka za st3' j novanjsko izgradnjo.	|
10. Upošteva se želja	tovarišice Darink	?
Kranjc in se jo razreši	kot članico	skup'	j
nega odbora za gospodarjenje 2elezarnc Ravne, namesto nje pa	je bil v ta	org311	F
izvoljen tovariš Vlado	Petrič iz	TOZP
TRO Prevalje.	-mp
SLANA ABECEDA
Večerna obleka — oblačilo, ki je ena^ primerno za opere in operacije.	{p
Razoroževanje je kot veselica — vsak ^	St,
rad bil zadnji.
Alkohol je edini sovražnik, ki	se	ga il ^
človek naučil ljubiti.
Star noče nobeden biti, pa vsi postati-	, 1
j 9]
Starost pogosto spoštujemo samo 11	aij
vinskih steklenicah.	I
Apatija je razmerje do razmerja po raz j® merju.	rpe.
Astrolog je človek, ki prebere iz zvet" kar je napisano na obrazu.	^la.
Ateist je človek, ki izhaja brez nevid1” podpore.	n
Bankir je človek, ki ob lepem vreme3	£
posoja dežnike in jih ob slabem tem	ž
nazaj.	^
Bar je banka, v kateri dobiš za	svoj	d* je
nar 60 % namesto 6 %.	1k,
A Vi
Bilanca je prešuštvo s številkami.	st0r(
Šampanja je dežela, v kateri mrgoli P' nečih vin.	:
Milan Marolt
Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu 1974
Redukcije električne energije so glavni vzrok, da ni bila dosežena načrtovana proizvodnja jekla. Okoli 700 delovnih ur zastojev olektro peči pomeni celo več kot zaostanek 3784 ton za linearnim načrtom meseca aprila. ” lanskem letu je bil mesec april eden od najuspešnejših, letos bistveno zaostajamo za dosežki meseca marca.
Obratovanje visokih peči na Jesenicah je še vedno zelo dobro in so tudi sorazmerno visoko Presegli mesečni proizvodni načrt ter v skupni Proizvodnji surovega železa pokrili zaostanek Proizvodnje v Štorah, ki je zopet posledica r®dukcij. v mesecu marcu so na jeseniških Plavžih dosegli rekordno proizvodnjo, v mesena aprilu pa doslej najnižjo porabo koksa.
Proi
izvodnja surovega železa (v tonah)
m
E
ra
N
ra
■J3
M
ra
S S
03
£ O
>
S.2
03 00
B"£,
3 >
03 tP
3 ^ S12
3 >
M
ra
■o
a
Jesenice
Store
Skupno
12.667	13.633	108	46.254	51.368	111
3.917	3.190	81	14.546	13.928	96
16.584	16.823	101	60.800	65.296	107
Linearni načrt proizvodnje surovega železa ?a prve štiri mesece znaša približno 65.000 ton n znaša presežek proizvodnje skoraj 300 ton.
Proizvodnja jekla je za 7.426 ton nižja kot JUeseca marca. Na Jesenicah so pri proizvodni SM jekla celo presegli načrtovano proiz-. °dnjo, presežek pa ne zadošča za pokrivanje aostanka v proizvodnji elektro jekla. V Zele-arni Ravne je zaostanek še večji in v Zele-arni štore niso izvršili načrta niti pri SM pri elektro jeklu pa še niso uspeli uve-ll kontinuiranega obratovanja in je skupen aostanek za linearnim načrtom proizvodnje Jekla 17“/».
Proizvodnja surovega jekla (v tonah)
ra
E
ra
N
ra
73
■N
c
OJ
n JI
kr-< ^
A C
a3 > C <13
‘O
O >w
S > S.a
rt co
3 ^
B’ S2
3 >
03 Tt«
3
E«
p >
M
TJ
d
J,
^Senice
^avne
Store
Sk
41.250 39.921	97	162.207	164.730	102
16.250 14.993	92	65.305	68.267	105
7.084 5.886	83	11.079	21.758	196
uPno 64.584 60.800 94 238.591 254.755 107
l Načrt za prve štiri mesece znaša 258.333 ton, .,®r je za 3.578 ton več, kot je bila proizvodnja 1 zaostanek znaša 1,4®/®.
Rlagovna proizvodnja je bila meseca aprila ‘ 1-254 ton višja, kot je bilo poprečje lanske-leta, vendar je za 1.106 ton za poprečnim ®sečnim načrtom.
^Sovna proizvodnja — železarne
S		CO > c o		CO CO p—i K.	C0 f—* t—
■8 C/1	M	>o OJ >C/)		3 . B12	3 . B -S
<D	>o	& >	o	3 >	3 >
'S,	C	S.a	o"		
hce
,«Vne 11.213
31.235 31.859 10.532 13.412 12.363
102
94
92
127.336 124.830 43.519	44.802
49.443 48.447
ra
T3
c
98
103
98
*uPno 55.860 54.754 98 220.298 218.079
V prvih štirih mesecih letošnjega leta bi morali izdelati 223.440 ton proizvodov, izdelali smo pa 5.361 ton manj ali 2,4 “/o. Čeprav ni bilo doseženo načrtovano mesečno poprečje, smo odnos proti lanskemu letu popravili in zaostajamo samo še za 1®/®. Odprema je v prvih štirih mesecih na Jesenicah za 4.987 ton manjša od ikumulativne proizvodnje, na Ravnah 1.202 ton in v Štorah za 520 ton večja.
Kot vidimo, se je samo na Jesenicah zaznavno povečala zaloga gotove proizvodnje.
Blagovna proizvodnja — predelovalci
1 Delovna organizacija | Mesečni načrt	Mesečna 1 izvršitev	% Kumulat. j izvrš. 73	Kumulat. izvrš. 74	! 1 j Indeks 74 73 1 1
Veriga 1.100	1.125	102 4.143	4.370	105
Plamen 750	664	94 2.630	2.823	107
Tovil 130	148	114 441	491	111
Žična 1.135	871	77 3.465	3.638	105
Skupno 3.115	2.808	90 10.679	11.322	106
Blagovna proizvodnja (v tonah)		»Slovenske železarne«		
Železarne 55.860 Prede-	54.754	98 220.298	218.079	99
lovalci 3.115	2.808	90 10.679	11.322	106
Skupno 58.975	57.562	98 230.977	229.401	99
Kot vidite iz podatkov tabele, rezultati dela predelovalcev praktično komaj kaj vplivajo na skupni rezultat. Točne številke bi bile, da je mesečna izvršitev blagovne proizvodnje 97,6 % in v primerjavi z lanskim letom, da je izvršitev 99,3 %.
Predelovalci so v aprilu izdelali 27 ton manj kot marca ali približno je bila proizvodnja enaka. Veriga in Tovil sta rezultat nekaj popravila, v Plamenu in v Žični pa je bila proizvodnja nižja kot pretekli mesec.
Pri izvozu se stanje praktično ni menjalo. Železarna Jesenice zaostaja še naprej za načrtovano količino in vrednostjo. Železarna Ravne, nasprotno, svoj naskok še nadalje povečuje, vendar močneje po količini, kot po vrednosti. Po rezultatih izvoza pa ima najboljše dosežke Železarna Štore, ki izvršuje načrt izvoza v prvih štirih mesecih po količini s 145 °/o in po vrednosti s 113 '°/o. Letošnji dosedanji izvoz Železarne Štore je po vrednosti skoraj enak kot v Železarni Ravne in za okoli 1 milijon dolarjev večji, kot v Železarni Jesenice. Pri predelovalcih se v izvozu zaostanek še nadalje veča.
V eksterni realizaciji je Železarna Jesenice mesečni načrt izvršila s 114®/®, načrt prvih štirih mesecev pa z 121%. Železarna Ravne je mesečni načrt dosegla, v kumulativi pa presegla za 1 «/o, Železarna Štore je pri mesečnem načrtu 4% zaostala in v kumulativi zaostaja za 9 “/o.
Pri predelovalcih sta Veriga Lesce in Tovil Ljubljana dokaj visoko presegla mesečno načrtovano realizacijo in presegata tudi zbirni načrt, medtem ko Plamen Kropa zaostaja in enako tudi Žična Celje.
Podatki o medsebojnih menjavah niso zadovoljivi in vse tri železarne zaostajajo v izpolnjevanju obveznosti. Takšno stanje je bilo obravnavano na vodstvu SZ. V teku so analize izvrševanja obveznosti in po ponovni obravnavi se bodo v vodstvu tudi dogovorili za ukrepe, da bi stanje izboljšali.
PROBLEMATIKA PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH
V Železarni Jesenice so dosegli pretekli mesec najugodnejše rezultate. Načrt skupne in blagovne proizvodnje so kljub večjim redukcijam električne energije presegli.
TOZD talilnica
Z dobrim delom kolektiva visokih peči in dobro kvaliteto vsipa se nadaljujejo tudi dobri proizvodni rezultati. Posebno pomemben dosežek je v nizki specifični porabi koksa.
V proizvodnji jekla so imeli težave s slabo kvaliteto vložka in dolgimi zakladalnimi časi pri SM pečeh. Kljub temu so načrt proizvodnje SM jekla presegli. Elektro peči so imele 200 ur zastoja zaradi redukcije električne energije in so zato izgubili 2000 ton proizvodnje.
TOZD valjarna je tudi izpolnila svojo proizvodno nalogo v skupni in blagovni proizvodnji. V začetku meseca so imeli večje težave na napravah valjarne za vroče valjanje trakov. Pogoste okvare so bile tudi na »bronx« Škarjah za razrez trakov in na ravnalnem stroju. Valjarna »Steckel« svoje programske naloge ni izvršila. Žična valjarna je kljub
■h
12-urni redukciji električne energije izvršila načrtovano proizvodnjo. V valjarni debele pločevine je od 20. aprila redni remont in so imeli proti koncu obratovanja zaradi iztroše-nosti naprav veliko zastojev.
TOZD — predelava je programske obveznosti presegla v vseh obratih, razen pri hladno oblikovanih profilih. Vzrok za to je veliko menjav orodja in pomanjkanje vložka zaradi zastojev na Škarjah za razrez trakov. Rekordno proizvodnjo je dosegel obrat za proizvodnjo elektrod.
Železarna Štore je izvršila skupno proizvodnjo, ki je znašala v aprilu 26.447 ton, s 97 "in načrtovane. Operativni načrt blagovne proizvodnje so presegli za 2,7 %, pod linearnim mesečnim načrtom so pa ostali za 8 9/o. Poprečna cena prodanega blaga je znašala 5.016 din t.
Elektro jeklarna je zaostala 139 ton za operativnim načrtom, delajo pa še vedno na tri izmene. Pozitivno je, da okoli 94 °/o proizvodnje odlijejo na napravi za kontinuirano vlivanje.
Valjarne so operativni plan presegle.
V vseh obratih jim občutno primanjkuje delovne sile. V obeh valjarnah bi lahko izvajali več, če bi imeli več vložka. Delajo praktično le z lastno proizvodnjo jekla, dobave gredic zaostajajo od vseh predvidenih dobaviteljev.
TOZD II
TOZD I
Proizvodnja je 860 ton pod operativnim planom. Pretežni vzrok je v redukciji električne energije, zato je tudi elektroplavž pod planom.
V livarni II je druga indukcijska peč tudi ta mesec stala, ker nimajo rezervne tuljave. Ta zastoj se odraža predvsem na kvaliteti izdelkov. Kvaliteta seveda vpliva na delo obde-lovalnice odlitkov, kjer so imeli zaradi tega velike težave za dosego načrta. Ker načrtovano žarjenje odlitih valjev v aprilu ni bilo izvršeno, je tudi proizvodnja obdelovalnice valjev ostala za 28 ton pod načrtom.
S sej kolegijskih izvršilnih organov
Odbor za gospodarjenje
Odbor je bil na seji meseca maja seznanjen z zasnovami nadaljnje investicijske izgradnje v železarni in s predlogom za uskladitev in povečanje amortizacijskih stopenj za posamezne skupine osnovnih sredstev. Razpravljal pa je tudi o predlogih za službena potovanja v inozemstvo in o odpisu razlik, ki so iz raznih vzrokov nastale pri uvozu materiala iz inozemstva. Seznanjen pa je bil tudi z dopisom Jugobanke o delitvi dohodka banke po zaključnem računu za leto 1973. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
— Odbor se strinja, da se sprememba plana amortizacije za leto 1974 posreduje v razpravo in sprejem delavskim svetom TOZD.
— Jugobanka s sedežem v Ljubljani naj delež, ki pripada Železarni Ravne, nakaže na žiro račun železarne.
— Odobri se odpis pozitivne razlike v znesku 154.800 Lit. pri firmi Ambrosioni Ottavio, Bresso, ki je nastala med plačilom in uvoženo vrednostjo blaga.
— Odobri se odpis pozitivne razlike v znesku 120 $ pri firmi Strojimport Praga, ki je nastala med uvoženo in plačano vrednostjo blaga — rezervnih delov.
— Odobri se odpis negativne razlike v znesku 12.700 Sch. in odpis razlike 30.000 Sch. od firme Siemens AG, Dunaj, ki je nastala zaradi spremembe naših naročil in stroškov, ki so zaradi tega nastali.
— Avgustu Krivogradu, zaposlenemu v transportnem obratu na delovnem mestu delovodja garaž in kurilnice, se z veljavnostjo od 1. maja 1974 dalje odobri 10-odstotni dodatek za pripravljenost.
Na predlog vodstev TOZD in sektorjev so bila odobrena službena potovanja v inozemstvo, kot sledi:
— fnž. Franju Mahorčiču in inž. Alenki Ro-dičevi enodnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer se bosta v Leobnu udeležila simpozija s področja izdelave in predelave jekla. Potovanje bo opravljeno s službenim osebnim avtomobilom. Istočasno je bilo odobreno, da železarna plača letno članarino za Eisenhiitte Osterreichs v znesku 300 šilingov.
— Ivanu Mesarcu 12-dnevno potovanje v Avstrijo, kjer bo pri firmi Schmidt delal na popravilu še neobdelanih ulitkov, ki smo jih dobavili temu podjetju. Potovanje bo opravljeno z vlakom. V razpravi pa je bilo tudi sklenjeno, da je treba odgovorne v TOZD I opozoriti, da je treba v bodoče popravila po možnosti opraviti v železarni.
— Inž. Milanu Dobovišku in inž. Jožetu Rodiču 6-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo z nalogo, da se v Dusseldorfu udeležita mednarodnega kongresa metalurgov. Potovanje bo opravljeno z vlakom. Ker je za prijavnino na kongresu treba za vsakega udeleženca plačati po 500 DM, je bilo sklenjeno, da se plačilo prijavnine lahko izvrši.
— Inž. Mirku Pikalu 4-dnevno službeno potovanje v Anglijo z nalogo, da se udeleži letne konference združenja nemških strokovnja-
cu Faletu, inž. Jožetu Borštnerju, Borisu Florjančiču, Angeli Gracijansky in inž. Milanu Dobovišku, medtem ko je bilo za isti predlog za Alojza Breznikarja in Jožeta Matica sklenjeno, da se dnevnice vnaprej ne odobrijo.
Odbor za splošne zadeve
kov za defektoskopijo, ki bo letos v tej državi. Potovanje bo opravljeno z avionom.
— Francu Meznerju in Francu Hirtlu 38-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo k firmi Heidenriech & Harbec, kjer bo železarna nabavila stroj za globoko vrtanje in programsko revolversko stružnico. Polovico stroškov službenega potovanja, to je 19 dni, krije naša železarna, polovico pa omenjeno podjetje.
— Antonu Radušniku in Ivanu Pokeržniku 4-dnevno službeno potovanje v Zahodno Nemčijo z nalogo, da pri firmi Herdecke & Schwer-te rešita vprašanje reklamacije gredic in valjanega jekla za verige. Potovanje bo opravljeno z vlakom.
— Inž. Jožetu Borštnerju in Marjanu Blažiču 6-dnevno službeno potovanje v Vzhodno Nemčijo, kjer bosta v Freitalu obiskala tamkajšnjo železarno zaradi medsebojne menjave izkušenj s področja kovanja na avtomatičnem kovaškem stroju ter adjustaže valjarne vključno s termično obdelavo in novostmi v jeklovleku. Za potovanje se jima odobri 5 vzhodnonemških in 1 avstrijska dnevnica. Potovanje bo opravljeno z vlakom.
je na seji meseca maja razpravljal o predlogu samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih in predlogu srednjeročnega programa reševanja stanovanjskih potreb za obdobje 1972—1976 ter o predlogu cen dnevnega penziona v počitniškem domu v Portorožu za leto 1974. Sprejeti so bili naslednji s k 1 e p i:
— sprejme se osnutek predloga samoupravnega sporazuma o stanovanjskih razmerjih in predlog srednjeročnega programa reševanja stanovanjskih potreb za obdobje 1972—1976 in se ju daje v javno razpravo v TOZD in delovno skupnost skupnih služb;
— sprejme se predlog cen dnevnega pen- ' ziona v počitniškem domu v Portorožu za leto 1974 z dopolnitvijo, da se pri določanju cen za delavčeve ožje družinske člane upošteva tudi nezaposleni otrok v starosti nad 14 let.
Splošna služba kadrovsko-splošnega sektorja izvede razpis in zbira tudi prijave ter ureja vsa potrebna administrativna dela v zvezi z letovanjem v Portorožu.
-mp
SEMINAR ZA MLADE DELAVCE
11.	in 12. maja je bil na Rimskem vrelcu seminar za mlade delavce, ki ga je pripravilo predsedstvo KMD z namenom, da dobi več usposobljenega kadra za delo v ml°' dinski organizaciji. Vključno s TRO Prevalje je bilo na seminarju okoli 60 udeležencev. Povabili smo tudi dva vojaka s karavle na Sonjaku. Predavali so: tov. Nerad iz Ljubljane o zastopanosti mladih delavcev v družbenopolitičnih organizacijah, 0 nalogah mladih delavcev pred kongresoh' ZMS in o pomembnosti organiziranja mla' dih v osnovnih celicah — TOZD na podlag1 nove ustave.
— Inž. Ferdu Vizjaku dvodnevno službeno potovanje v Romunijo, kjer bo urejeval reklamacije nožev, ki smo jih izvozili v to državo. Ker bo potovanje opravljeno z osebnim avtomobilom železarne, je bilo tudi šoferju službenega osebnega avtomobila Janezu Bo-žanku odobreno dvodnevno potovanje v to državo.
— Inž. Evi Permanovi in Alfonzu Pavšerju 9-dnevno	službeno	potovanje	v	Vzhodno
Nemčijo,	kjer bosta	v železarni v	Freitalu
opravila strokovno prakso s področja rentgenske kvantometrije oziroma elektronskega vzdrževanja. Potovanje bo opravljeno z vlakom.
— Rudolfu Hovniku in Jerneju Novaku 4-dnevno	službeno	potovanje	v	Zahodno
Nemčijo z	nalogo, da	si ogledata	sejem obde-
lovalnih strojev in orodja ter se seznanita z najnovejšimi dosežki na tem področju. Potovanje bo opravljeno z vlakom.
— Ireni Ježevi in Cirilu Čegovniku 3-dnev-no službeno potovanje v Francijo z nalogo, da pri firmi Batenca uredita reklamacije pil, ki so bile dobavljene temu podjetju. Potovanje bo opravljeno z avionom.
— Inž. Božu Cimermanu in Antonu Potočniku 6-dnevno službeno potovanje na Madžarsko, kjer si bosta ogledala sejem tehnike v Budimpešti in sklepala pogodbe za izvoz naših izdelkov v to državo. Potovanje bo opravljeno z vlakom in osebnim avtomobilom.
Franc Fale, glavni direktor železarn6 Ravne, nas je seznanil z gospodarskim1 razmerami v železarni, s problemi nabaV6 reprodukcijskega materiala in surovin te> z vplivom energetske krize, spregovoril P3 je še o skrbi za življenjsko raven delavci Direktor Adi Cigler je predaval o sam0' upravljanju v TOZD, kje so začetki in kak' šna je bodočnost samoupravljanja, od kog3 in česa je odvisna.
Direktor Boris Florjančič je govoril 0 SLO, družbeni samozaščiti in o narod3' obrambi.
— Inž. Franju Mahorčiču za naslednje obdobje 3 italijanske dnevnice za nujna operativna službena potovanja v to državo. Odobreno število dnevnic bo uporabil na podlagi opravljenih službenih potovanj v to državo.
— Za nujna operativna službena potovanja v Avstrijo je bilo za naslednje obdobje odobrenih po 5 avstrijskih dnevnic, in sicer: inž. Franju Mahorčiču, glavnemu direktorju Fran-
Inž. Sead Karadja, sekretar ZK, je pre' daval o oblikovanju družbene zavesti ml3' dega delavca, o socialistični usmerjenost mladih in o liku komunista.
Ob koncu je mladim govoril še Gi^ Krauberger, kako in kje zastopati interes1 delavske mladine, o realizaciji programa o nalogah vsakega posameznika, ki del* v združenem delu.
Na kraju je komisija za sklepe sprejel celo vrsto zaključkov, ki smo jih posred3' vali drugim družbenopolitičnim organih cijam v železarni.
Seminar je bil v celoti kljub manjŠ^ spodrsljajem dobro organiziran in je tu3 uspel.
Začela se je borba za uresničevanje S3 moupravnih odnosov ter nove ustave \ mladi se zavedamo, da je jutrišnji dan n3'’
Z. S-
Pa
Pit
Pr,
Soc
dr.
‘P : lila
Iz naših
POL LETA SAMOUPRAVLJANJA V TOZD MEHANSKE OBDELAVE
Mineva pol leta, odkar smo izvolili nove organe delavske samouprave. Sicer kratka doba, vendar njen prerez že lahko pokaže, kako so zaživeli in prebrodili prve težave. Po konca mandatne dobe so pred njimi že štiri enako dolga obdobja, ki jih bodo morali bolj ali manj uspešno prestati. Uspeh njihovega dela bo odvisen od stopnje angažiranosti delegatov v samoupravnih organih, zlasti pa še od pomoči in sodelovanja vseh delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.
Opozorili bi radi, da ne mislimo nič hva-liti — zakaj dobro se samo hvali — pa tudi nič grajati, temveč samo podati kratek pregled dela organov in se dotakniti nekaterih aktualnih problemov s tem v zvezi. Pri tem bi opozorili na nekatere probleme oziroma težave v razvijajočem se samoupravljanju — vse dobronamerno.
_ Glede na dejstvo, da posamezni delavci ■ščejo kontakt s svojimi predstavniki v določenih organih, pa jih še premnogi slabo ali sploh ne poznajo, bomo poleg vsakega °rgana navedli tudi njegovo sestavo. Organi sami pa si po drugi strani prav tako Zelijo predlogov, opozoril in mnenj delovne skupnosti. Znano je, da ustni kontakti ve-cmi članom naše delovne skupnosti še zmeraj bolj »ležijo« kot pismeni.
DELAVSKI SVET TOZD MO
Delavski svet TOZD mehanske obdelave steje 29 članov. Njegov predsednik je Edo Kričej, zaposlen v orodjarni — obrat strojev in delov.
Doslej se je delavski svet sestal petkrat. Obravnaval je sprotno aktualno problematiko. O obravnavanih temah ne bi kazalo govoriti, ker so delavci o tem dobro obvezni. Sklepi z zasedanj se objavljajo na °glasnih deskah. Posebnih težav delavski ®vet ni imel. Bile so pa, kot npr. nepravo-casna dostava materiala članom DS ali pa Primer, da se delavskemu svetu na seji Predloži konkreten predlog v obravnavo, Pasiravno je bilo prej zadosti časa za pripravo pismenega predloga, ki bi ga član Sveta prej lahko v miru in sistematično Preštudiral. V bodoče bodo morali predlagatelji določenih sklepov računati s tem, a delavski svet na hitro pripravljenih Predlogov ne bo obravnaval. Na dnevnih j^dih se bo ukinila točka — RAZNO — in 0 član DS, ki bo hotel sprožiti določen Problem, moral to storiti pred sprejetjem ■revnega reda. Prav tako je potrebno, da ■an DS oz. kolektivnega izvršilnega orga-i a opraviči izostanek s seje predhodno ali Vsaj naknadno. Ne sme se dogajati, da za-I radi ležernosti nekaj članov organ ne bo Mepčen. Delavci v samoupravnih organih ^a se morajo zavedati, da članstvo ne po-er>i samo določene izkazane časti, pač pa f s‘edvsem ogromno odgovornost nasproti j ^delavcem, ki so jih izvolili. Seveda so še ruge težave, toda o njih kdaj drugič.
v Komisija za varnost pri delu
J . ^lani so: Maks Kragelnik, predsednik,
'' Dranc Ferk, Ivan Zorman, Janko Peter, aks Peruš, Rihard Čas in Franc Turjak.
TOZD
Doslej so se sestali štirikrat. Komisija tesno sodeluje s službo za varnost pri delu. To sodelovanje je nujno potrebno, vendar bi radi opozorili tudi na bojazen, da postane ta služba edini iniciator dela komisije.
KOMISIJA ZA STANOVANJSKE ZADEVE
Komisijo sestavljajo: Maks Haber, predsednik, in Ferdo Petek, Silvo Ošep, Ivan Franc, Avgust Razgoršek, Miha Hribernik in Vlado Marksl.
Doslej se je stanovanjska komisija sestala trikrat. Glede na to, da je glavno delo komisije razdeljevanje stanovanj, bi želeli, da se v tej mandatni dobi še mnogokrat sestane. Seveda pa razdeljevanje stanovanj ni edino področje delovanja komisije, ki bo morala s tem v bodoče tudi računati.
Z novim samoupravnim sporazumom o stanovanjskih razmerjih je dana komisiji osnova za delo na bolj objektivni podlagi kakor doslej. Naloga članov komisije je, da se z določbami sporazuma v najkrajšem času čimbolj dosledno seznanijo.
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI IN IZREKANJE UKREPOV
Ta komisija je sestavljena iz treh članov in njihovih namestnikov. Predsednik komisije je Franc Kešpret, člana pa Ivan Zorman in Vinko Javornik. Namestniško garnituro sestavljajo: Vinko Čibron, Ivan Komerički in Marija Vogler.
Člani komisije so svoje delo vzeli zelo resno — kar je hvale vredno — ker se zavedajo odgovornosti svojega poslanstva. Vse primere poskušajo reševati sproti, kar je edino pravilno, ker vsaka kršitev po določenem času izgubi težo, poleg tega pa je tak način obravnavanja tudi predpisan v naših samoupravnih aktih. Na javnih, ustnih obravnavah poskuša komisija ustvariti tako vzdušje, da delavec — kršilec delovne dolžnosti — ne dobi vtisa, da je pred vsemogočno disciplinsko komisijo, ki ga predvsem želi kaznovati.
(Ne)popularni izraz »disciplinska komisija«, moramo za vselej odpraviti — tudi iz naših misli. Komisija sicer izreka ukrepe, ki so v bistvu kazen za neizvrševanje samoupravno dogovorjenih norm, vendar je namen tega organa predvsem dokazati delavcu, da ne ravna pravilno, ko krši delovne dolžnosti in da je izrečeni ukrep prej prijateljsko opozorilo kot stroga sankcija. Seveda mora tako opozorilo na delavca pozitivno delovati. Kolikor ukrep ne pade na plodna tla in nekdo še naprej stalno ponavlja iste napake, se bo moral pač prej ali slej, po svoji ali proti svoji volji posloviti od nas. Če smo pri stanovanjski ali kateri drugi komisiji ugotovili, da želimo, da bi bila čimbolj aktivna, je pri komisiji za ugotavljanje kršitev in izrekanje ukrepov ravno nasprotno. Zelja vseh članov komisije je, da bi se vsi sodelavci zavedli svojih dolžnosti in odgovornosti ter poskušali zgraditi take medsebojne delovne in druge odnose, da se jim sploh ne bi bilo treba sestajati.
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE
Komisijo sestavljajo: Franjo Haramija, predsednik, in Rado Rebernik, Stanko Tušek, Ivan Tratnik, Ivan Erjavec, Tomo Stefanovič, Ivan Gradišek in Albert Potočnik.
V tej mandatni dobi se je komisija trikrat sestala. Ker je gospodarjenje še zlasti delikatna zadeva, je delo komisije težko in odgovorno in se zato tudi še ni uspela do kraja vživeti v svojo vlogo oziroma začeti uspešno delovati. To ji bo uspelo Je ob splošnem sodelovanju članov vse delovne skupnosti. Še posebno so tu mišljeni odgovorni delavci obratov in služb, pa tudi drugi delavci po delovnih skupinah, ki bodo s svojimi konkretnimi predlogi veliko prispevali k nadaljnjemu uspešnemu delu komisije.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA V ZDRUŽENEM DELU
V komisiji so: Anton Štern, predsednik, ter člani: Ivan Strmčnik, Pavel Stropnik, Jožica Vinkovič, Jože Libnik, Milra Hribernik, Zvonko Škegro in Marjan Vešligoj.
Komisija je zelo aktivna. Sestala se je že petkrat. Ta aktivnost je seveda pogojna z veliko fluktuacijo delovne sile in drugo kadrovsko problematiko, ki je včasih zelo boleča. Prav tako so nanjo naslovljene pogoste prošnje, katerih reševanje ravno tako ne trpi odloga. Komisija aktivno sodeluje s kadrovsko službo Železarne Ravne, ki je kot strokovna služba odgovorna za pripravo materiala, ki se potem obravnava na sejah, in za realizacijo sklepov. V dosedanjem delu so se pojavljale določene težave. Tako nekateri člani komisije ne ločijo popolnoma pristojnosti komisije kot voljenega organa in kadrovske službe kot strokovnega organa. Po drugi strani pa material za seje ni bil vedno najbolje pripravljen, kar pa se bo s popolnejšo zasedbo kadrovske službe (kadrovnik, psiholog itd.) vsekakor izboljšalo. Manjših nesporazumov pa spet ne smemo jemati preveč tragično, ker kdor dela, tudi greši, na napakah pa se učimo.
KOMISIJA DELAVSKE KONTROLE
Komisijo delavske kontrole TOZD mehanske obdelave sestavljajo: Vlado Novin-šek, predsednik, zaposlen v oddelku montaže pnevmatičnih strojev, ter člani: Pavel Krivograd, Vinko Košutnik, Viktor Oder in Mirko Škrobar.
Konferenca OOS — TOZD I
Osnovna organizacija sindikata TOZD metalurške proizvodnje je v maju imela svojo letno konferenco. Njen namen je bil pregled enoletnega dela izvršnega odbora in finančnega stanja organizacije ter priprave na problemsko konferenco sindikalne organizacije železarne Ravne.
Predsednik izvršnega odbora tov. Peruš je na kratko prikazal delo in težave, s katerimi se je odbor srečeval na začetku svoje mandatne dobe. Sindikalna organizacija je prav tedaj doživljala svojo preobrazbo — reorganizacijo. S požrtvovalnim delom smo le prebrodili krizo in konec preteklega leta so uspehi postali vidni. Od izvolitve do formiranja sveta sindikata železarne 16. maja lani je bilo zatišje, ker ni bilo koordinatorja sindikalnega dela in nobene povezave med novo ustanovljenimi osnovnimi organizacijami. Da bi se podobni primeri ne dogajali več, je že sedaj treba misliti na nove kadre za sindikalno delo. Kljub vsem težavam smo uspeli izvršiti veliko nalog, ki se vrstijo druga za drugo pred sindikalno organizacijo.
Angažirano smo izvedli vse volilne postopke, vendar s tem naše delo še ni končano. V praksi je treba izvesti načelo, da bo vsak delavec prisoten pri vseh odločanjih gospodarskega ali družbenopolitičnega pomena.
Problemov je veliko, od tehničnih po vseh obratih TOZD, do nezadovoljstva z obračunavanjem OD po zastarelem tarifnem pravilniku in do reševanja stanovanjskih vprašanj. Močno se je sindikat angažiral pri nabavi ozimnice, vendar tega dela v prihodnje ne kaže nalagati funkcionarjem, sicer ne bodo kos drugim svojim nalogam.
Doslej so se sestali trikrat. S posebno agilnostjo se ne moremo pohvaliti, sicer pa je to splošen problem, ne samo v TOZD
II.	O nečem si moramo biti na jasnem. Organ delavske kontrole ni ne policaj ne vohljač niti posebna oblika disciplinske komisije, kot si nekateri predstavljajo, temveč je samo eden od načinov uresničevanja samoupravne delavske kontrole. Ti načini pa so naslednji (citiramo 107. člen ustave SFRJ):
1. neposredno,
2. po organu samoupravljanja,
3. po posebnem organu (pri nas je to komisija oziroma odbor na ravni podjetja).
Poudariti je treba, da sta ravno prva dva načina najpomembnejša, organ sam pa brez močnejše podpore vseh članov delovne skupnosti nikakor ne bo mogel opravičiti svojega namena. Komisija pričakuje predloge delavcev, ki v svoji delovni sredini — pa tudi izven nje — opažajo določene negativne pojave, vendar nanje premalo ostro reagirajo.
Kakor vidimo, je delo v novih samoupravnih organih steklo, ponekod boljše, drugod slabše. Začetne težave so prebro-dene in upamo, da bo v bodoče — ob izdatni podpori vseh delavcev TOZD — še boljše.
Janko Dežman
Finančno poročilo izkazuje saldo 75.579,50 din, pri čemer je nadzorni odbor kritiziral prevelika odstopanja posameznih podružnic med planiranimi in porabljenimi sredstvi.
Pri obravnavi gradiva za problemsko konferenco sindikata železarne je pokazala analiza zapisnikov delovnih skupin, da delavci niso zadovoljni s sedanjo organizacijo prehrane ter zahtevajo zgraditev nove jedilnice, adaptacijo obstoječe in organizacijo družbene prehrane v lastni režiji. Prav tako se je večina izrekla za regresiranje vseh zaposlenih ne glede na to, ali uživajo topli obrok ali ne. Izražena je bila podpora vodstvu sindikata, naj nakazane probleme zadovoljivo reši. Pri tem je zelo zgovorna dobesedna želja, povzeta iz zapisnika neke delovne skupine:
»Naj se uredi tako, kot predlaga sindikat!«
Na koncu so navzoči izvolili poleg stalnih članov še 30 delegatov konference ter komisijo za izdelavo sklepov, ki naj bodo izvršnemu odboru vodilo za nadaljnje delo.
-ca
Iz železarne Jesenice
Inventivna dejavnost
Ni potrebno posebej poudarjati, da so gospodarske organizacije glavne nosilke tehničnega napredka, vendar ni mogoče trditi, da je to dovolj upoštevano pri gospodarskih snovanjih. Tu je mišljena inventivna dejavnost kot eden odločilnejših faktorjev pri uresničevanju razvojnih prizadevanj. Težnje po doseganju boljših delovnih in poslovnih uspehih še vedno niso
dovolj organizirane in povezane s spoznanjem, da pomeni v sodobnem gospodarstvu novo znanje, ki se ga da uporabiti v gospodarskem procesu kot najproduktivnejši gospodarski faktor in najučinkovitejše konkurenčno orožje. Čeprav imajo za to v železarni Jesenice že nekaj konkretnih dokazov, programiranje inventivne dejavnosti še ni postalo ena od osnovnih podjetniških funkcij, niti še ni prodrlo v zavest pravilno vrednotenje te dejavnosti. Se zmeraj se pojavlja miselnost, da avtorji inventivnih predlogov zažirajo v osebne dohodke drugih članov delovnega kolektiva.
Prvi pogled kaže, da je na Jesenicah vse v najlepšem redu. Imajo pravilnik, ki ureja inventivno dejavnost. Kljub temu pa je učinek, s katerim se enkrat ponašajOi drugič spet zaskrbljujoče sprašujejo, zakaj ni večji, v primerjavi s svetom zelo majhen. Strokovnjaki delijo razloge za takšno stanje na dva dela. Prvi je po njihovem mnenju v predpisih in v splošni družbeni klimi izven podjetij, drugi pa v neorganiziranosti in neurejenosti znotraj podjetja.
Ena od ugotovitev iz jeseniške železarno je tudi ta, da so neposredni proizvajalci p1'1 uresničevanju idej zelo zavzeto sodelovahi medtem ko so bili vodilni delavci zelo indiferentni, čeprav se je izboljšava nanašala na njihov obrat, na njihove gospodarske koristi. Zavlačujejo ocenjevanje izboljšav, invacije in racionalizacije. Imajo mlačen odnos do različnih idej, predlogov, dajejo neustrezno pomoč pri realizaciji teh idej itd.
To sicer kaže na nekatere značilne človeške slabosti, na drugi strani pa, kar je bolj pomembno, da v njihovo miselnost šo ni prodrlo spoznanje, da so zaradi slabo razvite inventivne dejavnosti delovni procesi manj učinkoviti in manj gospodarni, kot bi lahko bili.
Uspešno zmanjševanje stroškov pri remontu
V jeseniški železarni so po zaslugi im špektorja za industrijske peči v zadnjeH1 obdobju posvetili večjo pozornost temu, se še uporabna ognjeodporna opeka vgra' juje nazaj, saj na ta način pomembn0 zmanjšujejo proizvodne stroške. Tudi Prl drugih popravilih proizvodnih naprav bo' do odslej bolj gledali na zmanjševanj stroškov, in sicer tako, da bodo z boljs0 organizacijo dela skrajševali čase popravil, na drugi strani pa z večjo pozornosti0 proizvodnih delavcev podaljševali obratovalne čase posameznih strojnih naprav.
Z. S.
Človek lahko osreči sam sebe, če ima ne' kaj samoodpovedi, ljubezni do dela in P0" sebno, če ima čisto zavest.
(Maurois)
Pri ženskah ima največ uspeha tisti, ^	^
se jim najbolj trdovratno upira.
Lodge
.. ^
Zenska je kot senca — če bežiš od n j: gre za teboj — če greš ti za njo, ona b^ ^ od tebe.	sj
Ne boj se počasne hoje, ampak stanja.
Kitajski pregovor c
SINDIKALNE VESTI
Proizvodnja jekla
Kako bo s prodajo in proizvodnjo jekla v letu 1973, so bila v pričetku lanskega leta dokaj deljena mnenja. Pravzaprav •liso obetali nič izjemnega. Konjunktura na tržišču naj bi bila na enaki ravni kot leto poprej in proizvodnja naj bi se povečala tudi v približno enakem odnosu. Po jeh pričakovanjih naj ne bi svetovna proizvodnja v lanskem letu presegla 670 milij. ten. Leta 1973 je znašala svetovna proiz-v°dnja jekla 695,8 milij. ton in je precej Presegla pričakovanja.
Na svetu so trije veliki, ki daleč vodijo v Proizvodnji jekla in tako bo ostalo še Precej časa. V letu 1973 so vsi trije proizvedli vsak zase več kot 100 milij. ton jekla. Združene države Amerike prednjačijo s
136,5	milij. ton in so zopet prevzele vodstvo pred Sovjetsko zvezo, kjer so izdelali 131 milij. ton. Leta 1972 je namreč vodila Iteisija s proizvodnjo 126 milij. ton pred ZDA za 5,3 milij. ton. Japonci so na tretjem mestu in so se s 119,3 milij. ton že 'ttočno približali vodečima. Delež »treh velikih« v svetovni proizvodnji je 386,8 ton aU 56 %. Lanskoletna svetovna proizvodnja je za 100 milij. ton ali za 86 % višja °d proizvodnje leta 1970, in za 66 milij. ton ah za 9,5 % večja kot leta 1972.
V železarnah, članicah Združenja jugo-slovanskih železarn, je znašala lani proizvodnja jekla 2,62 milij. ton. Za druge prodajalce še nimamo točnih podatkov, več kot 50.000 ton je verjetno ne bo. Jugoslovansko proizvodnjo jekla navajajo svetovji statistični podatki za leto 1973 z 2,8 milj. ten, kar je nekam visoko, bolj realna ocena Je 2,7 milij. ton, kar predstavlja v svetovni Proizvodnji delež 0,4 %.
Proizvodnja jekla v Slovenskih železar-nah je bila leta 1973 tudi doslej najvišja 'j je znašala 695.485 ton, kar je približno četrtina jugoslovanske proizvodnje ali “il % svetovne proizvodnje. Lansko leto štetejo za visoko konjunkturno in računate) da se bo svetovna proizvodnja jekla v tetu 1974 še dvignila. Napovedujejo, da bo teašala 719,5 milij. ton in se bo povečala 2a 3 %>, kar pomeni proti povečanju v zadnjih petih letih precejšnje nazadovanje.
rugi zopet gledajo bolj optimistično na Potrebe po jeklu na svetovnem trgu. Vsi s° si pa edini, da bo dosegla svetovna pro-dodnja jekla leta 1980 okoli 1.000 milij. ten in ieta 1935 okoli 1.150 milij. ton. Jugoslovanska proizvodnja je za leto 374 načrtovana v višini 2,900.000, leta ^30 bo 7 milij. ton in leta 1985 po pred-videvanjih 9 milij. ton, po individualnih nartih železarn pa naj bi bila celo okoli , rnilij. ton. V Slovenskih železarnah na-dujemo za leto 1974 proizvodnjo 775.000 .0n) leta 1980 bo predvidoma 920.000 ton te leta 1985 naj bi dosegla 1 milij. ton. De-02 jugoslovanske proizvodnje v svetovni Proizvodnji jekla bo torej precej višji kot tedaj
in bi znašal leta 1980 skoraj dvakrat kot lani, tj. 0,7 do 0,8% in leta 1985 Približno 1 °/o.
Hitra rast proizvodnje jekla in spre-ornbe v deležu proizvodnih agregatov, spremembe tehnologije ter cen energiji in hnološkim gorivom so privedle na svetnem trgu do situacije, ki bistveno vpli-
v svetu in pri nas
va na proizvodne stroške jekla odnosno ekonomiko proizvodnje.
Cene premoga za koksanje se stalno dvigajo. Za povečano produkcijo surovega železa potrebujejo več koksa in grade nove koksne baterije. V sodobnih visokih pečeh z dnevno proizvodnjo 8 do 10.000 ton surovega železa so znižali z raznimi ukrepi porabo koksa pod 500 kg na proizvedeno tono, dosegajo celo rezultate pod 400 kg. Metalurški koks skušajo nadomestiti s tako imenovanim form koksom. Industrijski poskusi o uporabnosti form koksa, dobljenega iz slabih vrst premogov, so v teku na Japonskem, v Zahodni Nemčiji, Italiji in drugje.
Cene staremu železu so se v enem letu dvignile skoraj za trikrat. ZDA, doslej najmočnejši izvoznik starega železa, so ustavile izvoz. V nekaj letih je v Ameriki zraslo 44 mini železarn, vsaka z letno kapaciteto pod 300.000 ton jekla, ki pokupijo staro železo iz svoje bližje okolice in na približno istem terenskem območju prodajo svoje proizvode. V ZDA so računali s tem, da bodo že leta 1975 porabili vse svoje staro železo. Sedanjo prepoved izvoza opravičujejo s štednjo starega železa in energije. Zagovorniki prepovedi izvoza namreč pravijo, da pri proizvodnji jekla iz starega železa potrebujejo samo okoli 31 % energije, katero potrebujemo sicer po klasičnem postopku prek priprave zasipa in proizvodnje surovega železa ter jekla. Pri izvozu starega železa izvozijo pri vsaki toni tudi 69 % energije, ki jo potrebujejo za proizvodnjo ene tone jekla prek surovega železa.
S prepovedjo izvoza starega železa iz ZDA bodo posebno prizadete Japonska, ki je uvažala okoli 5 milij. ton letno, in Španija ter Italija, ki tudi uvažata vsaka po nekaj milijonov ton letno. Prav v zadnjih
mesecih so svoje tržišče starega železa, če že ne docela zaprle, pa vsaj omejile države evropske gospodarske skupnosti.
V letu 1973 smo morali uvoziti v Jugoslavijo za potrebe proizvodnje jekla 299.000 ton starega železa. Letos bi ga potrebovali še več, in to blizu 0,5 milij. ton. Pri sedanji izredni ekspanziji svetovne proizvodnje jekla bo nastal velik problem, kako nabaviti staro železo iz uvoza.
V Ameriki računajo, da bo znašal pri njih delež proizvodnje jekla v elektro pečeh že v nekaj letih okoli 30 %. Podoben odnos bo tudi v drugih industrijsko visoko razvitih deželah. Večinoma bodo lastno staro železo porabili sami v elektro pečeh v sestavu železarn ali pa v mini železarnah, ki ob takih pogojih ter nizkih stroških investicij opravičujejo ekonomiko svojega nastajanja in dela.
V letu 1973 je znašal delež kisikovega procesa v svetovni proizvodnji jekla 403 milij. ton ali 58%.
Razvojne težnje napovedujejo, da se bo v svetovni proizvodnji jekla dvignil delež kisikovih procesov precej nad 60 %, elektro jekla na 20 do 30 %, preostanek bo pa še nekaj časa pripadal SM jeklu in drugim postopkom.
Energija je drug problem, ki bistveno vpliva na stroške proizvodnje jekla. Tehnologi na svetu si močno prizadevajo, da bi zmanjšali porabo in našli nadomestila. V teku je več poskusov o uporabnosti koksa, dobljenega iz slabših vrst premoga. Ameriška komisija za atomsko energijo je izdelala priporočilo, naj bi država v naslednjih petih letih dala 11 milijard $ za raziskave, kako bi z uporabo premoga, sončne energije in zemeljske toplote postali manj odvisni od uvoza nafte. Vsekakor bodo pa na svetu podvojili težnjo z nuklearno energijo nadomestiti v industriji nafto, premog in plin.
Vprašanje vložka za proizvodnjo jekla po kisikovem procesu je rešeno s proizvodnjo surovega železa. Osnova za masovno
Do kod sega megla
proizvodnjo in velike proizvodne enote bo do novih tehnoloških odkritij ostal še naprej klasičen način proizvodnje jekla prek visoke peči in po kisikovem procesu.
Direktna redukcija železne rude s proizvodnjo železne gobe ni samo pot za čist vložek elektro peči, temveč enostavno tudi dopolnilo za pomanjkanje starega železa. Proizvodnja železne gobe ali kot tudi rečemo, metaliziranih peletov, je danes že industrijsko dognana stvar po več postopkih in težko je dati kateremu od njih bistveno prednost. Pri procesih s trdnim reducentom je nekaj manj uspeha zaradi težav z regulacijo in žveplom v reducentu. Procesi s plinastim reducentom so na pohodu in samo po Korf-Midland Ross-po-stopku obratuje in je v gradnji že toliko naprav, da bo njihova letna proizvodnja v prihodnjih dveh letih presegla 10 milij ton. Gotovo je, da bo pot direktne redukcije železne rude in predelave gobe v elektro pečeh v prihodnjih letih pridobila na pomembnosti. Vse več projektov predvideva gradnjo naprav za predredukcijo pri viru reducenta (zemeljski plin) še bolje pa pri rudniku železne rude, predvsem če je v bližini reducent. Poraba energije v procesu direktne redukcije je zelo visoka in praktično enaka porabi energije v visoki peči ter je cena železne gobe močno odvisna od cene reducenta oziroma tehnološkega goriva. Japonci so že namenili 24 mili-
„Odstopil bom
»Odstopil bom od sindikata, če ne bom dobil mesta v počitniškem domu v Portorožu!« Ta grožnja se je na dan vpisa za Portorož večkrat ponavljala iz ust delavcev, ki so čakali v vrsti ves popoldan, da bi si po napornem celoletnem delu lahko zagotovili oddih na morju. In ko so v vrsti čakali tako dolgo, so končno prišli na vrsto in verjeli, da zdaj vendar morajo dobiti svoje mesto v počitniškem domu. Pa je bilo razočaranje na višku, ko so ugotovili, da je bilo čakanje zastonj, da so mesta v času, ko je hotel posameznik izkoristiti z družino svoj dopust, zasedena, in da je šel tako težko pričakovani dopust na morju po vodi.
In kdo je kriv za to, da ni mogoče priti do mesta v Portorožu? Vsak najprej strese svojo jezo na sindikat. Sindikat je kriv, ker ni preskrbel dovolj mest za letovanje svojih članov na morju. V jezi in ogorčenju je bil vsakdo zmožen misliti samo do tu, da je nekdo kriv, nič drugega, in zato se mu bo maščeval, s tem da bo odstopil, potem mu bo lažje. Pa četudi ne bo mogel odpeljati svoje družine na tako želen dopust na morje. Taki so trenutki razočaranj in jeze. Potem, ko se vse to poleže in pozabi, pa je vse po starem, čeprav bi se moralo pričeti razmišljati drugače.
Kdo je sindikat, ki ga obsojamo, da ni priskrbel dovolj mest v počitniških domovih? Ali je sindikat posamezen funkcionar ali svet ali smo mi vsi, ki smo člani sindikata? Nadalje, ali smo člani sindikata samo zato, da plačujemo svojo članarino vsak mesec? Ali zato, da v organizaciji sindikata združeni krojimo svojo politiko, da od svojih izvoljenih predstavnikov
jonov $ za pilotno napravo za proizvodnjo železne gobe, ki bo obratovala z 50 MW nuklearno centralo, katera bo dajala toploto, potrebno za ogrevanje. Naprava naj bi pričela z delom leta 1977.
Poleg velikih investicijskih del za povečanje kapacitet v železarstvu je v teku tudi vse več gradenj velikih naprav, ki nadomeščajo obstoječe. Tako ustavljajo po 3 do 4 visoke peči z dnevno proizvodnjo 1.000 do 1.500 ton in več ter grade eno peč s kapaciteto 8.000 do 10.000 ton na dan. Ustavljajo SM jeklarne z milijonsko letno proizvodnjo, katero nadomešča proizvodnja v 200 in več tonskih kisikovih konver-torjih.
Mini železarne na bazi starega železa in mini železarne na podlagi postopka pred-redukcije železne rude bodo povečale sicer svoj delež v svetovni proizvodnji jekla zaradi omejitve v kapaciteti (saj ne presegajo 0,5 milij. ton letno), pa zaenkrat ne bodo prevzele prevladujoče vloge.
Skratka, ekonomika proizvodnje je tisto, kar iščejo vsi železarji, vsak na svoj način in po svoji poti, odvisno od specifičnih pogojev. Osnovni problemi so za vse, če že ne docela isti, pa vsaj zelo podobni in tako tudi za nas. Na naš jutri v proizvodnji jekla je vezano predvsem vprašanje rešitve problema oskrbe z energijo in rešitve problema vložka.
Milan Marolt, dipl. ing.
od sindikata !“
zahtevamo, da zastopajo interese članov — nas, in če jih ne, da jih odpokličemo in izvolimo take, ki bodo svoje funkcije opravljali tako, kot to mi želimo? Torej smo krivi sami, da ni mogoče na morje in ne sindikat. Vedno, ko je šlo za delitev sredstev v razne namene, smo bili lepo tiho. Vse drugo je bilo prioritetno, le počitnice nas vseh so bile vedno na repu potreb, če so sploh bile. Predstavniki sindikata, ki so bili vedno pri delitvi sredstev po zaključnem računu navzoči, so bili vedno preveč popustljivi in premalo spodbujeni od nas vseh članov, da bi lahko zagovarjali prioriteto, potrebe po sredstvih za možnosti letovanja.
Vodilni delavci pa očitno sami niso imeli interesa za ureditev več in boljših mest za letovanje delavcev ob morju in so vedno znali upravičiti sredstva za druge »bolj važne zadeve, kot je letovanje in dopust delavcev. In nazadnje, kdo je kriv, da Železarna Ravne zaostaja za Železarno Jesenice in Železarno Štore pri možnostih za letovanje in družbenem standardu? Res je tudi to, da gredo v Jesenicah in Štorah zasluge za dober družbeni standard predvsem sindikatu, ki ima vse to v svojih rokah.
Še važnejši od sindikata so tu seveda organi samoupravljanja, ki polnomočno odločajo o delitvi sredstev. So tudi ti bili do sedaj gluhi za letovanje delavcev ob morju?
In nazadnje najbolj ugleda vredni predstavniki ZK tudi niso smatrali za potrebo po razširitvi počitniške dejavnosti za delavce proizvajalce. Strokovna razvojna služba, ki skrbi za razvoj podjetja in
Me imate radi?
družbeni standard, tudi do sedaj še ni j smatrala za potrebo, da bi po vrstnem re- ! du dala prioriteto za razširitev počitniške-mu domu v Portorožu, kljub temu da so ( potrebe vedno večje.
Iz vsega razmišljanja sledi, da je p° j vsej verjetnosti bila politika gospodarjenja s sredstvi pravilno zastavljena, čeprav se zlasti pri odločanju, kam na dopust, vsa leta jezimo na sindikat in na vodstvo pod' ! jetja, ker se problem letovanja vleče kol j rdeča nit in ga ni ne konca ne kraja in ! tako bo še naprej, če ne bomo enkrat le ; rekli: »Letos pa je ureditev počitniškega | doma na prvem mestu.«	F.	K.
ZLOBA PO ŠČEPCIH
Biograf je mojster šminkanja.
Škof je minister za najnotranješnje zadeve.
Knjige imajo iste sovražnike kot ljudje — ogenj, vodo, čas in lastno vsebino.
Šansa je priložnost isto napako naredit1 še enkrat.
Karakter je sposobnost biti sam sebi napoti.
Zbor je združenje propadlih solistov.
Jazbečar — pol psa višine, ena in p°^ psa dolžine.
Deficit — če imaš več ali manj kot nič
Dekolte je optična samopostrežnica.
Demagog je človek, ki zaguga čoln ^ j vsakogar prepričuje, da je vihar.	,
Spomenik je kraj, kjer traktor še A’ spodrinil konja.	i
Diplomat je človek, ki mora znati mol' c čati najmanj v treh jezikih.
Diplomacija je umetnost psa tako dolg0 l božati, dokler ni izdelan nagobčnik.
Končno vsi skupaj
Foto: F. Kamnik
Ob 30-letnici službe varnosti
Ob jubileju službe varnosti smo bili na Postaji milice na Ravnah. Pogovarjali smo se s komandirjem tov. Antonom Lapanja in njegovim namestnikom tov. Ivanom Drakslerjem. Zanimalo nas je, kako je z varnostno službo v občini Ravne, kakšne so značilnosti njenega dela, težave in uspehi.
Oba tovariša sta ljubeznivo odgovarjala na naša vprašanja.
Če pogledamo v preteklost, je imela naša služba varnosti dosti dela z ljudmi, ki so Prišli z juga dežele v našo dolino na delo. Seveda je to bila le začasna zaposlitev ali nekakšna odskočna deska za pobeg prek državne meje. Danes tega ni več in ljudje so sploh bolj disciplinirani.
Glede prometa moti naše miličnike, da nimajo ustrezne opreme za kontrolo hitrosti. Nujno so potrebni radarji, ki bodo lahko dokazali voznikom prekrške. Prav tako Manjka primerna oprema za reševanje ob Prometnih nezgodah. To naj bi bil nekakšen tehnični avtomobil, ki bi bil opremljen z Vsem potrebnim. Imeli so že primere, da niso mogli hitro rešiti ponesrečenca iz jeklenega objema. Takšen avtomobil naj bi imeli gasilci.
Naši občani naj bi bolj upoštevali prometne predpise. V bodoče pa bi bilo tudi Prav, da bi na osnovnih šolah ustanovili tečaje o prometu. Po drugih mestih v Sloveniji taki krožki že obstajajo. Razveseljivo je, da pri nas upadajo smrtne žrtve pri Prometnih nesrečah. Leta 1971 je bilo pri nas kar 12 smrtnih nesreč, leta 1972 štiri |n leta 1973 samo tri. Večini nesreč botrujeta alkohol in neizkušenost voznikov, vetja pa nasploh za naše območje vse tisto, a čemer dan na dan beremo v dnevnem casopisju po kronikah prometnih nesreč. Vse premalo je še zavesti in premišljenosti.
v V vzgoji in izobraževanju se mora odracati družbeno bitje človeka naše družbe. J°t splošni cilj moramo postaviti človeka, kakršnega narekujejo zahteve družbenega Samoupravljanja. To pa je delovni človek, k' je istočasno proizvajalec, upravljalne in miturna osebnost s širokimi interesi in kar Najbolj vključen v celotno družbeno življenje kot vsakodnevni graditelj samoupravama socializma.
, Naš sistem je naravnan tako, da še pose-ej potrebuje človekovo zavest in njegovo Službeno pripadnost ter tako pospešuje rUžbeno integracijo nasploh, saj morajo Judje vedno bolj upoštevati tudi javne 'Uterese in družbene potrebe, ne le svoje astne. Njihove odločitve pa morajo izvidi iz splošnih družbenih ciljev.
Naša družba je prav gotovo najbolj dinamična v svetu. Gradimo tako razvejan rUžbenoekonomski in politični sistem, da j'a bomo lahko uresničili le, če bodo vsi JUdje sodelovali in da bodo na visoki s’-°Pnji družbene zavesti. Pri tem pa je
Sicer pa so Korošci znani kot delovni ter disciplinirani ljudje, zato je pri nas manj klasičnega kriminala kot drugje. Tu in tam pa se pojavljajo prekrški, ki jih varnostna služba večinoma hitro in uspešno reši.
Zadnje čase se pri nas pojavljajo razni ljudje, ki niso prišli z dobrim namenom. Prav bi bilo, če bi občani bolj sodelovali z milico in javljali razna dogajanja po dolini. Predvsem naj ne nasedajo potujočim trgovcem, ki ponujajo najrazličnejše blago. To se več ali manj dogaja višje v hribih, kjer vedo, da ni miličnikov.
Našim miličnikom oz. uslužbencem javne varnosti želimo pri njihovem nadaljnjem delu še dosti uspehov.
F. Rotar
nujno, da poleg rednega šolskega sistema razvijamo še drugega, to je sistem stalnega družbenega izobraževanja. Priznati moramo, da je bilo to izobraževanje v preteklosti razdrobljeno, precej nesistematično in dokaj priložnostno, pogojeno tudi s subjektivnimi težavami in odkloni. Res pa je, da se je prav v zadnjem času odnos delovnih organizacij do družbenega izobraževanja bistveno spremenil. Delavska univerza Ravne je na podlagi drugačnega odnosa in razumevanja sistematično izvajala določene izobraževalne oblike, skozi katere je šlo veliko delovnih ljudi in občanov. Če upoštevamo še vse delegate vseh organizacij združenega dela v občini Ravne, potem je število udeležencev različnih oblik družbenega izobraževanja vsaj v prvi fazi zadovoljivo in predstavlja velik korak naprej, po drugi strani pa v veliki meri zagotavlja realizacijo in konkretizacijo začrtanega ekonomskega in političnega sistema.
Veliko različnih oblik usposabljanja in izobraževanja so se udeležili tudi delovni
ljudje iz vseh štirih koroških občin. Poleg naše delavske univerze pa so tudi občinske družbenopolitične organizacije organizirale in izvedle več seminarjev, posvetov in občasnih predavanj, v prvi vrsti pa občinski komite ZKS.
Kratek pregled udeležbe delovnih organizacij v občini Ravne pa je naslednji:
Seminarji za člane samoupravnih organov
Stavbenik Prevalje
Gradis Ravne
GG Ravne
GG Črna
Pralnica Ravne
KZSZ Ravne
Storitve Ravne
Dimnikarsko podjetje Ravne
Inštalater Prevalje
KZ Prevalje
Tovarna hlačnih nogavic Prevalje Merx Ravne Koloniale Ravne Stanovanjsko podjetje Ravne Krajevna skupnost Ravne
Seminarji za vodenje delovnih skupin
Železarna Ravne
Seminarji za vodilne v gospodarstvu
Železarna Ravne
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje
Rudnik Mežica
Viator Pr„evalje
Merx Ravne
Gradis Ravne
Seminarji o medsebojnih razmerjih delavcev v ZD
Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna
Krajevna skupnost Ravne Krajevna skupnost Mežica Skupščina občine Ravne Rudnik Mežica Železarna Ravne GG Črna Zaga Mušenik
Seminar o statutarni ureditvi in samoupravnih sporazumih delovnih organizacij
Krajevna skupnost Ravne Krajevna skupnost Mežica
Družbeno izobraževanje delavcev pogoj za uresničevanje samoupravnega sistema
Merx Ravne Inštalater Prevalje Storitve Ravne Stavbenik Prevalje Mesnina Ravne Rudnik Mežica Železarna Ravne
Seminar za predsednike organov samoupravne delavske kontrole
Tovarna lesovine in lepenke Prevalje
Rudnik Mežica
Inštalater Prevalje
Tovarna hlačnih nogavic Prevalje
Občinska skupščina Ravne
Osnovna šola Ravne, Prevalje, Mežica,
Crna
Dimnikarsko podjetje
Kmetijska zadruga Prevalje
KZSZ Ravne
Lekarna Ravne
Stavbenik Prevalje
Krajevna skupnost Ravne in Mežica
Koloniale Prevalje
Gradis Ravne
Tovarna pohištva Prevalje
Merx Ravne
Storitve Ravne
Šolski center Ravne
Železarna Ravne
Posebna šola Ravne
Lekarna Ravne je lani imela svojo 20. obletnico ustanovitve in 10. obletnico združitve z drugimi koroškimi lekarnami. Če se ozremo nazaj, se je prvi lekarni na našem Koroškem iz leta 1926 na Prevaljah pridružila leta 1951 lekarna v Črni, na Ravnah pa so začutili potrebo po lekarni v letu 1953 in tako jo je bivši OLO Slovenj Gradec tudi ustanovil. Z delom je pričela v privatni hiši tov. Lajnarja — skromno, a z naglim porastom dela in prometa; tako da se je začetna sistemizacija: farmacevt — lekarniška delavka morala kmalu dopolniti še s farmacevtskim tehnikom in kasneje še z dvema farmacevtoma. Fluktuaci-ja ne moremo reči, da ni bila majhna, saj se je poprečno na dve leti zamenjal po en delavec v lekarni. Dve leti po ustanovitvi beleži lekarna 7 milijonov din prometa letno in 1,7 milijona zaloge.
Po 10 letih sta se na pobudo občinske skupščine pripojili lekarni Ravne lekarna Prevalje in lekarna Crna. To leto beležimo že realizacijo 80 milijonov (27-odst. marža), nove zaposlitve (dva farmacevtska tehnika in stalni računovodja) — skupno 13 zaposlenih. V letu 1964 je bil dograjen novi zdravstveni dom na Ravnah, v katerem je dobila prostore tudi lekarna. Za mali kolektiv je bilo odplačevanje opreme za to lekarno težko breme, prav tako tudi takrat visoka najmenina ZD. Vendar smo z racionalnim gospodarjenjem tudi to odpla-čali.
Ko nam je po dveh letih občinska skupščina dodelila stavbo lekarne Črna v upravljanje, smo to staro stavbo renovirali (okna, streho, fasado) in opremili z opremo iz lekarne Ravne.
Ze leta 1968 pa smo bili prisiljeni zapreti lekarniško postajo v Mežici, ker je ZD v Mežici potreboval naš edini prostor. Kljub težki finančni situaciji v času gospodarske reforme pa je naš kolektiv pričel misliti na novogradnjo v Mežici, ki je bila realizirana že čez dve leti z velikimi napori, pritrgovanjem pri osebnih dohodkih, s prodajo edinega stanovanja itd.
Odplačevanje anuitet je bilo naslednja leta sicer olajšano zaradi razumevanja farmacevtskih tovarn do lekarniške službe, ki so nam pomagale z rabati in kasaskonti, prav tako na tudi z bliskovitim porastom prometa, ki
Prikazani pregled pove, da se vse organizacije združenega dela sicer vseh oblik niso udeležile, vendar je njihova udeležba nasploh zadovoljiva. Izjema so le nekatere, ki pa jih tukaj nimam namena izpostavljati.
Splošna ocena vseh udeležencev o kvaliteti in organizaciji izobraževalnih oblik je bila zelo dobra. Prav gotovo pa je taka ocena rezultat vsebinsko dobro zasnovanega programa kot kvalitetnih predavateljev. Pri tem pa je bil glavni cilj in namen sestavljavcev programov in predavateljev:
— doseči splošno družbeno razvito osebnost,
— razvijati zavest in osveščenost,
— pripraviti ljudi za konkretno družbeno udeležbo pri akcijah,
— v ljudeh razviti nove potrebe.
Pri tem pa je izrednega pomena moment vzgoje in prevzgoje. Kajti naš delovni človek mora imeti svoje lastno stališče, za tem pa mora stati s svojim znanjem, prepričanjem in s svojo osebnostjo. Naš sistem ne potrebuje nevtralnega človeka, pač pa družbeno čim bolj angažiranega.
Rudi Krenker
je v letu 1972 že narasel na 618 milijonov letno. Lekarna je vseskozi gospodarila racionalno, vedno se je zavedala, da brez skladov ni njenega napredka in je stalno dajala v sklade od 20—40 odst.
Tudi v letu 1972 smo na novo opremili ofi-cino in klet v lekarni Ravne — kar je bilo nujno glede na močan porast prometa. Leto 1973 smo zaključili s 709 milijoni prometa, s 36 milijoni osnovnih sredstev in 132 milijoni obratnih sredstev.
Zal so se lani tržne razmere zelo spremenile za lekarne, saj smo izgubili 2 odst. marže (16 odst.), 2 odst. kasaskonta in rabate, tako da smo leto 1973 zaključili ob 96 milijonih več prometa s samo 3 milijoni več dohodka kot leta 1972.
Če se ozremo še enkrat nazaj, je lekarna Ravne pričela s 7 milijoni prometa letno in po 20 letih zaključila s 709 milijoni. Kljub prisotni inflaciji je tudi ogromen porast dela v lekarni, ki pa so ga delavci lekarne Ravne obvladovali skozi vseh 10 let v istem številu.
Naštela sem naša stalna prizadevanja za napredek službe in bolj sodobno in praktično poslovanje, da bi tudi naša širša skupnost imela vpogled v delo tako majhnega kolektiva, ki pa ni bil nikoli deležen podpore širše skupnosti, niti občine niti zavoda za socialno zavarovanje.
Ob izredno slabi situaciji v letu 1974, ko promet ne narašča več z odstotki prejšnjih let in nam 16-odst. marža ne bo zadostovala niti za pokritje materialnih stroškov in osebnih dohodkov — družba pa nam nalaga (odločba verifikacijske komisije SRS), da moramo na novo zgraditi in opremiti lekarni v Prevaljah in Črni, ker sedanji prostori ne ustrezajo več — se sprašujemo, ali bo širša skupnost — sedaj naša interesna skupnost za zdravstvo še naprej gluha za naše probleme, za naš napredek in obtsoj.
Mislimo, da si je naš mali ženski kolektiv, ki je vse napore službe in investicij premagoval z minimumom zaposlenih, z izredno vztrajnostjo in voljo do življenja, ki je verjetno moški kolektivi ne bi zmogli tako tiho in skromno doseči, zaslužil večje priznanje in razumevanje naše širše skupnosti.
dipl. pharm. Meta Kolar
ČLANI AMD RAVNE SO ZBOROVALI
Redna skupščina avto-moto društva Ravne je 10. maja izvolila v plenum 38 svojih članov. Za svojega predsednika so člani izvolili tovariša Franca Hrastnika. Volitve so potekale v dobrem vzdušju.
Na prvi seji plenuma teden dni kasneje so bili izbrani v upravni odbor: inž. Anton Letonja kot predsednik,
Ernest Mežnar kot sekretar,
Anton Rutar kot blagajnik,
Jože Gerold kot predsednik STK Alojz Rebernik kot predsednik ŠK,
Ivan Čegovnik kot predsednik propagandne komisije,
Jožef Doberšek kot predsednik gospodarske komisije,
Jože Cesnik kot predsednik disciplinske komisije,
Milan Rose iz Črne, Ivan Grubelnik iz Mežice, Ivan Strmčnik in inž. Miro Kostanjevec kot člani.
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen tovariš Herman Lesjak.
Šolsko tehnično komisijo poleg predsednika sestavljajo še: Anton Ažnik, Rudi Blatnik, Dominik Jelen, Ivo Mlakar, Jakob Drevenšek iz Mežice in inž. Alojz Knez iz Črne.
V športni komisiji so poleg predsednika inž. Franc Lončar, Jože Tevž, Alojz Cigale, Janez Kurnik iz Črne, Ivan Grubelnik iz Mežice, Franc Kobolt iz Črne, Simon Pernek iz Mežice in Janko Torej.
V propagandni komisiji so poleg predsednika Milan Rose iz Črne, Ludvik Oder, Anton Skalič, Ivo Mlakar, Slavko Strmčnik, Avgust Šteharnik, Stanko Strmčnik in Ludvik Gra- 1 šič.
Gospodarsko komisijo poleg predsednika sestavljajo Peter Vogel, Avgust Krivograd, Vido Ratej in Niko Kralj.
Člana disciplinske komisije sta poleg predsednika še Drago Brodnik in Stanko Matvoz, v nadzornem odboru pa sta poleg predsednika še Alojz Janežič in Anton Kamenik.
Novi odbor in komisije v mandatni dobi, t. )■ v sezoni 1974/75, čaka precej težka naloga, če hočejo zadovoljiti vse zahteve in potrebe članstva, predvsem gradnja društvenih prostorov, povečanje včlanjevanja vseh lastnikov motornih vozil v občini, želje kandidatov, da pridejo do vozniških izpitov itn.
Upravni odbor bo na svoji junijski seji sprejel in potrdil program dela po komisija'1 in sprejel tudi finančni plan za obdobje svoje mandatne dobe, s tem da bo poskušal realizi' rati vse naloge, ki jih je članstvo na skupščini in plenumu sprejelo v svoje programe.
Nalog ni malo, vendar je ob prizadevnosti članstva upati, da bodo tudi te ovire prema' gane in dosežen uspeh, da bodo tehnični pregledi na Ravnah, da društvo dobi svoje lastne prostore, pa da bodo testirna vozila AM^ Slovenije čim večkrat pri nas.
M. E.
pol za Salo — pol zares
Direktor je človek, ki je lahko več d' odsoten, ne da bi ga kdo pogrešal.
Zakon je dolg banket, na katerem servirajo najprej sladice.
Zakon je maksimum skušnjav plds maksimum priložnosti.
Zakonolom je, kadar napačni ljudje delajo pravo stvar.
Zakonski mož je ljubimec, ki so mu uničili živec.
Vnema je četrtina pridnosti in tri trtine neumnosti.
Ljubosumnost je strah pred primerjav0
Nečimrnost je zahteva po retuširanj11 rentgenskih posnetkov.
Elektronski možgani — popoln idiot posebnim talentom za računstvo.
Dobra vzgoja obstaja v prikrivanju te ga, kako lepo mnenje imamo o sebi in ko slabo o drugih.
LEKARNA RAVNE 1953-1973
LIVARSKI PESKI
Ustanovljena je poslovna interesna skupnost proizvajalcev in porabnikov kremenčevih
livarskih peskov
Dne 10. maja so podpisali pogodbo o formiranju poslovne interesne skupnosti prodajalcev in porabnikov livarskih peskov naslednje delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela: Slovenske železarne, Termit Domžale, Salonit Anhovo, Litostroj Ljubljana, Titan Kamnik, Belt Črnomelj, Ferralit Žalec, Torpedo Rijeka, ETA Cerkno, Elektroko-vina Maribor, Gorenje Muta, 3. maj Rijeka, Vulkan Rijeka, ATMOS Hoče, IMF Ivančna Gorica, Kremen Novo mesto in Exoterm Kranj ter Uljanik Pula. Skupno torej 17 podpisnikov, ki zajemajo okoli 90 o/, porabe in nad 90 °/o proizvodnje kremenčevih livarskih peskov na področju Slovenije.
Novo ustanovljena poslovna interesna skupnost ima tudi svoje ime: »Kremenčevi livarski peski« oziroma s kratico KLP.
Livarski peski so že dolgo vrsto let problem, ki tare livarje zaradi nezadostnih količin, neprimerne kvalitete, pri čemer je Se posebno boleča neenakomernost kvalitete. Težave iz preteklih let in skrb za prihodnost so nas združile, da bomo uskladili svoje želje in zahteve, da bi ob tem optimalno izkoriščali naravne zaloge livarskih Peskov s področja Slovenije. Znane zaloge mso posebno bogate in tudi dosedanja eksploatacija ni bila najprimernejša. Naš mteres je, da pomagamo proizvajalcem, da Oam bodo lahko dobavljali zadostne količine na sodoben način pripravljenega kremenčevega livarskega peska, da bo ustreli potrebam livarn v vseh vidikih kvalitetnih zahtev.
Zato pogodba tudi odreja osnovne nadene ustanavljanja poslovne interesne skupnosti, ki so:
— proizvodnja in oskrba z livarskimi Peski v zadostni količini, ustrezni kvaliteti, P° dogovorjenih ekonomskih cenah in v ^ogovorjenih rokih,
■— optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti,
— izpopolnjevanje tehnološkega postopka,
— rentabilnejše poslovanje.
Nadalje je dogovorjeno, da bodo podpisniki koordinirali podatke tržnih raz-iskav, razvojne programe, pripravljali standarde za svoje potrebe in skupno opravljali z vloženimi sredstvi.
Solidarno bodo združevali sredstva za Obotavljanje novih nahajališč kremenčevih farskih peskov za gradnjo tehnološko in o°nomsko optimalnih proizvodnih kapa-Cltet na podlagi skupno sprejetega programa. Združevali bodo tudi sredstva za do-§raditev in rekonstrukcijo obstoječih ka-^Ocitet, za posodobljenje proizvodnje in jpgotovitev kvalitetnih zahtev porabnikov.
odpisniki bodo tudi za zagotovitev ciljev 9°godbe enotno nastopali pri predstavniš-m organih, denarnih zavodih in drugih stitucijah. Ob podpisu pogodbe so se do-K°Vorili, da bo administrativne in finanč-® posle zaenkrat opravljala organizacija ^Pnih služb Slovenskih železarn.
Skupščina poslovne interesne skupnosti, ki bo izvolila tudi izvršilni odbor, se bo sestala zadnji teden v juniju ter potrdila program dela za svoje mandatno obdobje. Razumljiva je na novo ustanovljena poslovna interesna skupnost pobudnik in nosilec nadaljnjega integracijskega povezovanja, dokler ne bodo zajeti vsi proizvajalci kremenčevih livarskih peskov v Sloveniji in tudi vsi porabniki, ki na to področje gravitirajo.
KERMAUNER O SODOBNI PROZI
17. maja je v ravenski študijski knjižnici predaval publicist in kritik Taras Kermauner o sodobni slovenski prozi. Poslušalci so bili zvečine prosvetni in kulturni delavci ter dijaki.
Sodobna slovenska proza je seveda dosti preveč raznoroden pa tudi preobsežen pojem, da bi jo mogel celo človek takih improvizacij skih sposobnosti, kakršne Kermauner nedvomno ima, v enournem predavanju podati celovito. Ker se je predavatelj tega zavedal in ker mu tudi sicer dosti bolj »ležijo« literarni problemi kakor sistemizacija, je predvsem dokaj poljudno razložil delitev sodobne slovenske proze na »avantgardno« in »tradicionalistično«, pa tudi svoje simpatije do prve ter svoj odnos do druge.
Čeprav se s Kermaunerjevimi stališči da polemizirati z več načelnih vidikov, saj je popolnoma očitno, da vrednoti literaturo zgolj z estetske pozicije in še tu zoženo na stilne novitete, pa žal v Sloveniji še nismo pričakali znanstvenika, ki bi znal ocenjevati književnost sicer prav tako moderno in spretno kot Kermauner, vendar v nasprotju z njim bolj kompleksno, zajemajoč predvsem še vsebinsko plat literarnega
Po podpisu pogodbe je generalni direktor Slovenskih železarn tov. Klančnik zaželel na novo ustanovljeni skupnosti uspešno delo, ki bo v korist predvsem nam, zainteresiranim podpisnikom. Nalog je dovolj, ker je podpis pogodbe šele začetna stopnja, ki zahteva še vrsto izpopolnitev in dopolnil.
Najboljši kazalec za uspešnost dela poslovne interesne skupnosti proizvajalcev in porabnikov kremenčevih livarskih peskov bo pa v tem, da bo oskrbovanje s peski in kvaliteta peska iz leta v leto boljša. Uspešno delo je odvisno od dobre volje in prizadevnosti vseh podpisnikov, da se bomo tudi ravnali po določilih podpisane pogodbe.	Milan	Marolt, dipl. ing.
sporočanja. Torej ne samo kako, ampak tudi k a j kakšna knjiga pove, pa v kakšnem medsebojnem razmerju je to dvoje.
Tudi ravenski razgovor po predavanju se zato ni dvignil nad separatna vprašanja, vseeno pa je bil večer lepo doživetje. Soočanje svojih stališč z živim avtorjem je vse kaj drugega kot branje njegovih del in zato je študijska knjižnica nedvomno na pravi poti, ko prireja takšne žive stike z besednimi ustvarjalci.
Pogovori o knjigah spadajo med knjige in eden na mesec v sezoni branja ne bi bil preveč. Morda pa velja tudi razmisliti, ali ne bi mogli biti prav redni stiki s književniki logična nadgradnja sedanji akciji za bralno značko, ki je dobro poskrbela za šolarje osnovnih šol, za bolj zahtevne na srednjih šolah pa precej manj. V vsakem primeru pa je takšne vrste nevsiljiva propaganda za razmišljajoče branje vredna priznanja.
n. r.
RAZSTAVA SLIKARJEV AMATERJEV
Umetniška izpoved, sposobnost izraziti svoje notranje bogastvo, predstavlja bistveno razliko med mislečim človekom in drugimi bitji, vendar ta sposobnost, naj bo
KULTURNA KRONIKA
v obliki besedne, glasbene ali pa likovne umetnosti, ni privilegij ljudi, ki so se šolali za umetniški poklic, temveč je lastna v večji ali manjši meri vsemu človeškemu rodu. Preplet neštetih življenjskih silnic, mnogokrat odvisen od slučajnosti, odloča o načinu in pomenu ustvarjalnosti. Včasih se ustavi pri zahtevah vsakdanjega dela, drugič pa se razraste in privre na dan ter zaživi v neštetih, vedno istih ali nikoli enakih oblikah. Namen take izpovedi ni niti v tekmovanju s trenutno veljavnimi umetniškimi dogmami niti v mondeni naklonjenosti potrošniške družbe, temveč v možnosti dialoga med človekom in njegovim sočlovekom. Ravno v tem dialogu s pomočjo umetniške, čeprav še tako preproste in nerodne izpovedi, je dragocenost in poslanstvo človeške ustvarjalnosti. Kdor bo jasno čutil to edino pravo poslanstvo umetniške dejavnosti amaterjev, ga konjunktura in modnost te umetnosti ne bo zanesla do njenega nekritičnega poveličanja in do enačenja primarnih spontanosti in iskrenosti s premišljeno in umetno doseženo primitivnostjo.
Za enajst umetnikov — amaterjev žele-zarjev, ki se predstavljajo s svojimi slikarskimi, grafičnimi in kiparskimi deli, je značilno, da ustvarjajo daleč od vseh pravil likovne teorije in je njihovo vodilo predvsem čustvo. Čustvo je tisto, ki se odziva na značilnosti sveta, v katerem umetnik živi, predvsem pa na medsebojne odnose ljudi, ki ta prostor napolnjujejo s svojo prisotnostjo. Tako nam platna, risbe, lesorezi in plastike govore o vsakdanjiku njihovih avtorjev in o njihovi ljubezni do narave.
Če se ustavimo prvo ob krajinskih motivih, vidimo, da je umetnike pritegnila predvsem barvita slikovitost motiva. Stanislav Bricman, Ferdo Bodner, Franc Joh-man ter Matevž Šumah slikajo domače kraje in njihovo značilno, žal propadajočo arhitekturo.
Izstopa Franc Johman, ki s strogo natančnostjo risbe in malce nevsakdanjimi barvnimi harmonijami daje svojim delom nekaj skrivnostnega, kar je blizu smeri
magičnega realizma. Silvo Kresnik, Roman Pori in Drago Steki pa s pomočjo strogih črno belih efektov grafike oz. risbe grade svojo pripoved o življenju in delu koroškega človeka. Porijeva topilnica je delo, ki zaradi svoje čiste likovnosti zasluži našo pozornost.
Milanu Višinskemu in Ivanu Večku je od konkretnih oblik predmetov oz. figur bližja simbolika barvne abstrakcije. Če je Višinski še obdržal fragmente predmetnega, pa so Večkove kompozicije čista barvna abstrakcija. Ko gledamo ta dela, se nam nehote vsiljuje primerjava z glasbo, poteza s čopičem nas vodi od bleščečega vibrata k prefinjenim barvnim prehodom, ki bi jih lahko označili »dolce e moderato«.
Rajko Marzel in Alojz Potočnik pa sta našla možnost umetniške izpovedi v tridimenzionalnih oblikah skulpture. Marže-love moderne konstrukcije, spominjajoče na večno in anonimno prisotnost strojev v človekovem življenju, se ostro ločijo od po materialu težjih, a dosti bolj optimistično učinkujočih varjenih skulptur Alojza Potočnika v skrbno nizanje posameznih členkov skulpture v pretehtano ogrlico celote, tam brezčutnosti simbioze detajlov, katerih povezava je nasilna, daleč od organske rasti prirodnega.
Skope besede o vsakem izmed razstavljajočih nimajo namena ovrednotiti pomena njihovih del, ki je predvsem v ustvarjalnem naporu, temveč opozoriti na njihove najočitnejše značilnosti, na žalost merjene z merili, namenjenimi profesionalni umetnosti. Čeprav so si ravno izredno številni slovenski likovniki — amaterji že oblikovali svojo lastno umetnostno govorico, pa so merila vrednotenja te govorice še povsem neprilagojena in odvisna od večjega ali manjšega posluha človeka, ki o njeni vrednosti piše ali govori. Zato ostanimo pri tej shematični opredelitvi in raje ponovno poudarimo pomen umetniške ustvarjalnosti, ki se poraja v monotonem vsakdanu delovnega človeka in predstavlja dragocen most sporazumevanja med njim in njegovim okoljem. Želim, da bi vsakdo
od ustvarjalcev čutil družbeno potrebnost svojega dela in iz zavesti o tem črpal moč za nadaljnje delo.
Meta Gabršek-Prosenc
SREČANJE V PIVKI
V aprilu je bilo v Pivki 2. srečanje vokalnih oktetov združenja lesne industrije Slovenije. (1. srečanje je bilo v aprilu 1973 na Prevaljah.) Sodelovali so okteti: »Javor«, Pivka, »Jelovica« Škofja Loka, »KLI« Logatec, »Marles« Maribor, »TRISO« Slovenj Gradec in oktet »TRO« Prevalje.
Od sprejema, ogleda Postojnske jame, razstave slikarjev samorastnikov, tovarne za izdelavo furnirja, obeh koncertov — prvi v Postojni, drugi v Pivki, do zaključka smo se vsi udeleženci počutili nadvse prijetno.
Sklep vseh sodelujočih je, da se srečanja nadaljujejo tradicionalno. Tretje srečanje organizira oktet »Jelovica« Škofja Loka.
Organizator srečanja v Pivki je bil oktet »Javor« Pivka, ki je ob tej priložnosti pros-ljavljal jubilej, to je 10. obletnico svoje ustanovitve. V desetletnem prepevanju p° raznih krajih Slovenije in v zamejstvu je j sklenil mnogo prijateljskih stikov. Zato ni ! naključje, da si je oktet izbral za svoj jubilej ravno srečanje oktetov lesne industrije Slovenije.
Branko Ramšak
VRESOVA TRETJA POMLAD
Ko se na pomlad z vresom pobarvajo naše jase, takrat nam zapoje Vres — letos tretjič zapored. Predstavili so se zvestim poslušalcem na Prevaljah in Ravnah, ponovno so obiskali navdušene ljubitelje pesmi onstran meje v Pliberku. Kulturna skupnost občine Ravne se bo z Vresovim nastopom udeležila stote obletnice rojstva Frana Ksaverja Meška v Tomažu pri Ormožu — to bo delež naše Koroške v programu, dolg našemu pisatelju, ki je večino let prebil pri nas. Pred temi nastopi pa se nam je Vres predstavil v TV oddaji Naši zbori — na predvečer pred osmim marcem in v ponovitvi oddaje dvanajstega majal razveseljiva pa je bila novica, da je oddajo o Vresu izbrala tudi žirija za predstavitev TV oddaj na letošnjem festivala jugoslovanske televizije v Portorožu.
Kvalitetna rast zbora je posledica neprekinjenega dela in zavzetosti Vresovih pevcev ter njihovega vodje Jožka Kerta. Dosedanji nastopi po domačih koncertnih odrih in na televizijskih zaslonih zadajaj0 zboru odgovorno nalogo za nadaljnjo kvalitetno rast, kar pa je v današnjih razmerah množičnosti zborovske kulture na Sl°' venskem še posebej zahtevna naloga.
Vres je edini zbor v naši občini, ki od ustanovitve naprej pripravi vsako sezon0 samostojen koncertni program, vsako let° nov. Hkrati pa že tretjič zapored tudi koncertno knjižico — pismeni dokument 0 delu zbora.
Delovanja zbora smo lahko veseli pevci sami in vsi tisti, ki budno sprem' ljajo delo naših zborov. Ob podpori kulturnih, gospodarskih in družbenih ustano^ bo delovanje naših kulturnih skupin š° aktivnejše in kvalitetnejše — to pa mor3 biti cilj nas vseh.	-ot
Oktet iz TRO, ki ga vodi tov. Monika Plesternjak
S knjižne police
DOMAČA dela	prevodi
ne pozna razkola med duhom in telesom, med čutnostjo in skrivnostjo. Enako dojema lepote sveta in človeka, in je pripovednik, ki s kritičnim realizmom, včasih s humorjem, včasih z vzgojno težnostjo pripoveduje o vrenju in iskanju Indije na njeni trnovi poti k svobodi in napredku.
Wladiyslaw Stanislaw Reymont, Kmetje I—IV, roman v zbirki Nobelovci. Lj. CZ. 1128 str.
Kmetje so nastali na temeljih kritičnega realizma, ki se je hkrati oplajal z Zolajevim naturalizmom in s prvinami poetičnega realizma, torej iz tiste literarne smeri, ki jo Reymont nadaljuje v slovenski inačici v dvajseto stoletje. Pisatelj vodi pred nas zapleteno gmoto socialnih in narodnih človeških težav in konfliktov, ki so resnični in težki, kot je težka in resnična zemlja.
Heinrich Bohi, In ni rekel niti besede, Hiša brez varuhov, romana v zbirki Nobelovci, Lj. ZC. 471 str.
Obe deli združuje sorodna tematika: dediščina vojne v vsej njeni neizprosni usodnosti, prikazana ob usodi različnih nemških družin in napisana v žarkih kritičnih tonih.
Romana predstavljata najznačilnejše pisateljske poteze H. Bolla, hkrati s tem pa seveda literaturo, ki sodi v sam vrh sodobne evropske proze.
Heinz G. Konsalik, Padec velikega kirurga, roman, Kp. ZL. 349 str. 85 din.
Pripovedna zvrst zdravniških romanov je po pravilih zaznamovana s človekoljubnimi ideali, z borbo za poklicna etična načela, s spopadi za človeška življenja in s podobnimi determiniranimi cilji, ki seveda vodijo k črno beli karakterizaciji oseb, k čustveno močno poudarjenim opisom itd. Roman, ki je napisan po precej ustaljenem pripovednem receptu za to slovstveno zvrst, bo bržčas našel širok krog bralcev.
Richard Mason, Veter ne zna brati, roman, Mb. ZO. 381 str. 120 din.
To je izredno razgiban in malce eksotično obarvan vojaško ljubezenski roman, ki prepričljivo oživlja misel, da človeško srce
Vres
Vitomil Zupan, Polnočno vino (pesniška zbirka) Lj. DZS. 70 str. 30 din.
Izbor pesmi v Polnočnem vinu je le delček tega, kar izjemno plodni pisatelj ustvarja mimo svojih osrednjih pisateljskih nalog. Ta njegova lirika, ki je nekakšna posebnost, ga seveda ne izpričuje v tisti popolnosti, ki je značilna za pesniške knjige izrazitih lirikov, zato pa ga brez dvoma dopolnjuje in osvetljuje v najbolj nitimnih plasteh izpovedovanja.
Jože Pogačnik — Franc Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva. Znanstveno delo. Mb. ZO. 602 str. 120 din.
V knjigi je zgodovina slovenskega slovstva obdelana v devetih zaokroženih poglavjih, ki obravnavajo srednji vek, reformacijo, manirizem, realizem itd. To delo !e zgoščena in skrajšana različica Zgodovine slovenskega slovstva, ki jo je med le-i 1968—1972 objavila ZO v osmih knjigah, rimerna je za učni pripomoček na sred-njih in strokovnih šolah.
Anton Ingolič, Udarna brigada, mladinska povest, Lj. PK. 136 str. 35 din.
Knjiga prinaša s pravljično preobleko zastrto dovolj resno in poučno pripoved.
toržek je sin prezaposlenih staršev, eden 'zmed mnogih, ki ga prevečkrat puščajo samega doma. Samemu sebi prepuščen de-Cek si krajša čas, kakor ve in zna. Takšen le okvir razgibane pripovedke, v kateri se resničnost na vsem lepem neopazno pre-vesi v pravljico.
Tomo Rebolj, Goldenbruk in Sanja, Pravljica. Lj. PK. 58 str. 25 din.
Sodobna pravljica pripoveduje o dvanajstletnem dečku z nenavadnim imenom goldenbruk, ki ima prijazen sončen zaliv ob morju in svojega duha v neki votlini.
°da potem, ko nepričakovano sreča deklico Nino, je pravljičnosti konec. Po brid-ih izkušnjah, ki jih doživi v velikem me-stu med iskanjem svoje prijateljice, se ^rne razočaran v svoj samotni zaliv in je Se bolj osamljen kot prej.
Leopold Suhodolčan, Mornar na kolesu, avtobiografska povest. Lj. PK. 92 str. 24 din.
Suhodolčan brez dvoma sodi med naj-°lj brane domače mladinske pisatelje, ako kot pri nas na Koroškem, je tudi rUgod priljubljen med mladimi, ki ga po-2bajo predvsem kot avtorja številnih pravilnih in detektivskih zgodb (Krojaček . laček, Naočnik in Očalnik). S to knjižico !e Pisatelj svoje pripovedne zvrsti razširil _e na avtobiografijo. Zgodbe bodo gotovo ajbolj pritegnile tiste včerajšnje in da-asnje otroke, ki se še igrajo sredi narave, aleč od mestnega vrveža.
, Lavel Lužan, Potovanje, pesniška zbirku. Mb. ZO. 68 str. 36 din.
Pesniški prvenec mladega avtorja kaže, a se uvršča v tisto skupino slovenskih peskov, ki so klasični pristop k poeziji ra-'kalizirali v eksistencialističnem duhu in k°gu. Poezija, zbrana v Potovanju, je tež-a> miselno poglobljena in nam razkriva
'orja kot nadvse senzibilnega in miselno "" čustvenega pesnika.
Dorde Radenkovič, Državniki naših dni, biografije. Lj. MK. 308 str. 72 din.
Kratki, vendar veliko več kot zgolj informativni portreti triindvajsetih najvplivnejših in zanimivih osebnosti iz sodobnega političnega življenja. Seznam je dokaj pisan, saj najdemo v knjigi Hruščova, Brež-njeva, Brandta, Makariosa, Kissingerja, Allendeja, Castra, Goldo Meirovo in druge.
Miguel Cervantes, Don Kihot I IV, roman. Lj. CZ 1163 str. 104, 104 din.
Don Kihotovo ime ne označuje več samo določenega literarnega junaka, saj se je kot poseben pojem naselilo v vsakdanji govorici, da ga lahko uporabljamo tudi ne glede na Cervantesov roman. Tako prehaja to ime iz generacije v generacijo večinoma brez neposredne zveze s Cervantesovim delom, kvečjemu s pomočjo raznih priredb, zlasti tistih za otroke.
Podobno delujejo tudi drugi literarni liki, vendar ti ne dosegajo popularnosti viteza iz Manče, ki razburja že domišljijo rane mladosti.
Jean Paul Sartre, V zrelih letih v zbirki »Nobelovci«. Lj. CZ 399 str.
Sartre je edini, ki je iz lastnih pobud odklonil Nobelovo priznanje, ker je hotel biti vedno svoboden in je vedno odklanjal vse nagrade in priznanja.
Ta roman je prvi del nedokončane trilogije z naslovom Pota svobode. Vzporedno z individualno dramo posameznih junakov slika Sartre splošno evropsko stisko duha svoje neposredne sodobnosti. Ta roman je simpatična izjema med Sartrovimi deli: ni samo vznemirljiv, osvežujoč, ampak tudi zelo dobro berljiv.
Rabindranath Tagore, Darovanke — Gora, pesmi in roman v zbirki Nobelovci, Lj. CZ. 484 str.
Ustvarjalec, mislec in družbeni delavec Tagore se v tem izboru kaže kot pesnik, ki
Naš
ne pozna rasnih omejitev, in da je ljubezen zmožna premagati vse ovire predsodkov in življenjskih okoliščin, torej je ta roman prepričljiv zagovor ljubezni človekovega srca, bratstva med ljudmi.
Han Suyin, Maocetung, biografija, Kp. ZL. 646 str. 135 din.
Pisateljica je dolga leta zbirala gradivo za biografijo in na tej studiozni osnovi je
PREDLOG
NOVE TELESNOKULTURNE ORGANIZACIJE V OBČINI RAVNE
V programskih izhodiščih razvoja telesno-kulturne dejavnosti v občini Ravne, ki jih je na svojem IV. zasedanju dne 18. aprila 1974 sprejela skupščina temeljne telesnokulturne skupnosti občine Ravne, in ki so bila objavljena v Koroškem fužinarju, je zapisano, da se bo v naši občini telesnokulturna dejavnost uresničevala v naslednjih SAMOUPRAVNO organiziranih osnovnih nosilcih:
1. v zvezi za temeljno telesno vzgojo,
2. v zvezi za šport in
3. v zvezi za športno rekreacijo,
ki bodo združene v občinski konferenci za telesno kulturo.
Ta izhodišča so bila prvo in zelo pomembno vodilo pri izdelavi predloga organiziranosti telesne kulture v naši občini. Drugo vodilo je bila dosedanja organizacija z občinsko zvezo za telesno kulturo in njenimi strokovnimi odbori, tretje pa dogovor s predstavniki krajevnih komisij za rekreacijo, planinskih društev in taborniških odredov.
A.
Temeljna telesnokulturna skupnost občine Ravne je skupnost delegatov TOZD, KS in telesnokulturnih organizacij in bo kot taka vodite politiko razvoja in dejavnosti na področju telesne kulture v naši občini, kakor je to zapisala v svoj statut in v programska izhodišča.
Telesnokulturna skupnost bo še naprej imela svoj izvršni odbor, odbor za kadre, komisijo za priznanja in odbor za objekte, kateremu bi dodali še skrb za gospodarsko dejavnost, medtem ko bi z novo organizacijo pri TTKS ne potrebovali več odbora za SSD, odbora za tekmovalni šport in odbora za rekreacijo. TTKS bo v bodoče imela tudi predsednika skupščine.
Strokovna služba pri TTKS bo opravljate tudi vse potrebno delo za občinsko konferenco za telesno kulturo oz. za vse tri zveze.
Te spremembe bodo morale biti vnesene tudi v statut.
B.
Programska izhodišča razvoja telesnokulturne dejavnosti v občini Ravne na Koroškem točno določajo pomen in namen občinske konference za telesno kulturo.
Bistvo te organizacije je SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE vseh društev, klubov in sekcij, različnih panog in oblik telesne kulture na občinskem nivoju z osnovno nalogo in ciljem, da SKUPNO in STROKOVNO OPERATIVNO IZVAJA v TTKS začrtano in sprejeto politiko razvoja in dejavnosti telesne kulture in da PREDHODNO strokovno sodeluje pri PRIPRAVI predlogov za program dete, ki ga bo obravnavate in potrdite skupščina TTKS.
Bistvena razlika med občinsko konferenco za telesno kulturo, ki ima v glavnem vse oblike dete dosedanje ObZTK (ki je bite želeni organizaciji vsaj pri nas že zelo blizu), in TTKS je, da je TTKS skupnost TREH različnih sredin (TOZD, KS in TK), ki po svojih delegatih sprejemajo in tudi odgovarjajo za dogovorjeno politiko razvoja in dejavnosti telesne kulture, občinska konferenca za telesno kulturo pa je IZKLJUČNO in SAMO telesnokulturna organizacija (sedaj ObZTK), ki v PRVI VRSTI skrbi za izvajanje, t. j. operativ-
nastalo delo, ki odkriva številne nadrobnosti iz Maocetungovega življenja. Njegova pot je bila trda in trnova, kot je bila trda in trnova pot kitajske revolucije. Kljub vsej faktografiji je delo napisano izredno privlačno, z nekakšnim intimnim pričeval-skim nadihom, dramatično in neposredno hkrati.
Po Knjigi 74 Z. S.
no delo v TTKS sprejete politike na področju TK.
Občinska konferenca za telesno kulturo naj bi bite sestavljena iz 45 stalnih delegatov, in sicer:
— 15 s področja temeljne telesne vzgoje,
— 15 s področja športa in
— 15 s področja rekreacije,
ki bi jih po predhodnem dogovoru z osnovnimi društvi in klubi ter njihovimi asociacijami v konferenco delegirale vse tri osnovne zveze.
Konferenca bi imela svojega voljenega predsednika in podpredsednika, ki bi skupaj s tremi predsedniki zvez sestavljate sekretariat konference, ki bi se sestajal praviloma samo pred zasedanjem konference, medtem ko bi vse tajniške, administrativne in finančne posle opravljate strokovna služba pri TTKS.
Konferenca se bo sestajate po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno, skliceval bi jo predsednik. Imela bi svoj statut, ki bi točno opredeljeval njeno delo (popraviti in ustrezno prilagoditi dosedanji statut ObZTK).
Svoje osnovne naloge bi konferenca opravljate po svojih zvezah, in sicer:
a)	v zvezi za temeljno telesno vzgojo
Ta zveza, ki se bi ukvarjate s predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ima osnovno nalogo to mladino na občinskem nivoju tudi povezovati in skrbeti za njeno dejavnost v skladu s programskimi izhodišči TTKS občine Ravne.
Zvezo bo vodil voljeni predsednik, vse tajniške in administrativne posle zanjo pa bo opravljate strokovna služba pri TTKS.
Zveza bo imela svoj 11-članski izvršni odbor, ki bi ga poleg predsednika sestavljali še predstavniki tistih občinskih organizacij, ki morajo biti zainteresirani za delo zveze in funkcionarji s področja osnovne telesne vzgoje.
Predlog sestava IO te zveze je:
1. predsednik zveze,
2. predstavnik ZMS in ustrezne konference za TK,
3. predstavnik pionirske organizacije,
4. predstavnik VVZ,
5. predstavnik TIS,
6. predstavnik DPM,
7. predsednik strokovnega odbora za TVD Partizan,
8. predsednik strokovnega odbora za taborništvo,
9. predsednik strokovnega odbora za pionirsko in mladinsko planinsko dejavnost,
10.	predsednik strokovnega odbora za ŠŠD in še en predsednik osnovne organizacije TK.
Zveza skrbi za povezovanje dejavnosti osnovne telesne vzgoje in za operativno delo pri neposrednem izvajanju programov tekmovanja itd. ter ima za to naslednje strokovne odbore:
I.	strokovni odbor za TVD Partizan,
II.	strokovni odbor za ŠSD,
III. strokovni odbor za taborništvo,
IV. strokovni odbor za pionirsko in mladinsko planinsko dejavnost.
Strokovne odbore sestavljajo predsednik in obvezno po en član osnovne telesnokulturne organizacije, samostojnega kluba ali društva, ki se ukvarjajo z navedeno dejavnostjo.
Strokovni odbori so neposredna vez na eni strani z osnovnimi telesnokulturnimi organizacijami, društvi, klubi, sekcijami oz. panogami in na drugi strani z ustreznimi republiškimi (če so, tudi z regionalnimi) strokovnimi
organizacijami in strokovno vodijo in zastopajo dogovorjeno občinsko politiko pri razvoju in dejavnosti TK.
Delo strokovnih odborov je poznano, zapisati ga bo treba tudi v statut.
b) v zvezi za šport
Ta zveza, ki se bo ukvarjate s tekmovalnim športom, bo morate uskladiti potrebe in možnosti razvoja in dejavnosti tekmovalnega športa in vrhunskega športa ter tega točno opredeliti. Skrbeti bo morate za razvoj tistih športnih panog, ki po tradiciji, možnostih in pomembnosti sodijo v jugoslovanski kvalitetni vrh in ki bodo v Sloveniji dogovorjene kot prioritetne nacionalne športne panoge. V zvezi z možnostmi bo zveza morate skrbeti za selekcijo tekmovalnega športa in integracijo na tem področju.
Imela bo svoj 17-članski izvršni odbor, ki ga bodo sestavljali:
1. predsednik zveze,
2. predstavnik zdravstvene službe (športni zdravnik),
3. predsednik strokovnega odbora za alpsko smučanje,
4. predsednik strokovnega odbora za odbojko,
5. predsednik strokovnega odbora za nogomet,
6. predstavnik koroške šahovske podzveze za šah,
7. predsednik strokovnega odbora za streljanje,
8. predstavnik SK Črna za smučarske skoke,
9. predstavnik SK Fužinar za smučarske teke,
10. predstavnik RK Fužinar za rokomet,
11. predstavnik PK Fužinar za plavanje,
12. predstavnik KK LIP za košarko,
13. predstavnik KK Fužinar za kegljanje,
14. predstavnik NTK Fužinar za namizni tenis,
15. predstavnik KAK za atletiko,
16. predstavnik KAO za alpinizem,
17. predstavnik GRS za alpinizem itd. (lavinski psi, reševanje)
in naslednje strokovne odbore:
I. strokovni odbor za alpsko smučanje,
II.	strokovni odbor za odbojko,
III. strokovni odbor za nogomet,
IV. strokovni odbor za streljanje,
medtem, ko bi morali za razvoj tekmovalne panoge v vsej občini skrbeti:
V.	koroška šahovska podzveza za šah,
VI. koroški atletski klub za atletiko,
VII.	koroški alpinistični odsek za alpinizem in bi morali biti nosilci razvoja tekmovalne panoge, dokler se ne razvije v vseh krajih naše občine (in se nato ustanovi strokovni odbor ali pa ustanovi — integrira — koroški klub — kot za alpinizem ali atletiko oz. šah).
VIII. SK Črna' za skakalni šport,
IX. SK Fužinar za tekaški šport,
X. PK Fužinar za plavanje,
XI. KK Fužinar za kegljanje,
XII. NTK Fužinar za namizni tenis,
XIII. RK Fužinar za rokomet,
XIV. KK LIP za košarko.
Razumljivo je, da bi morali našteti klub' kakor tudi občinske organizacije imeti v tem primeru popolnoma iste naloge kot strokovni odbori in bi zato morali predložiti program dejavnosti, katerega bi zveza sprejela in S‘! predložite konferenci. Odobren program b' kot vsak drug, ki ga bo sprejete in finansiraj TTKS, vseboval tudi obveznosti, ki bodo f*' nančno sankcionirane.
Opredelitev dete zveze in strokovnih odborov je delno zapisana pri zvezi pod a), treba pa bo to delo še točneje precizirati in ga vn^' sti v statut ter pri tem obvezno upoštevat' programska izhodišča TTKS.
c) v zvezi za rekreacijo
Osnovne naloge te zveze so prav tako zapisane v programskih izhodiščih TTKS in j'*1 zato ne kaže ponavljati. Tudi ta zveza bi m0'! rala imeti svoj 11-članski izvršni odbor, ki b' ga sestavljali:
1. predsednik zveze,
2. predstavnik občinskega sindikalnega sv®' ta,
3. predstavnik občinske gasilske zveze,
ŠPORTNE VESTI
Naši pionirji na Nanosu
OBČINSKA KONFERENCA ZA TK 45
Foto: Karlo Krevh
ZVEZA ZA TEMELJNO TELESNO VZGOJO
Strokovni odbor za TVD PARTIZAN
Strokovni odbor za SSD
Strokovni odbor za taborništvo
Odbor za pionirsko in mladinsko planinstvo
Ustrezne organizacije, ki se ukvarjajo z osnovno telesno kulturo
11
ZVEZA ZA ŠPORT
Strokovni odbor za alpsko smučanje
Strokovni odbor za odbojko
Strokovni odbor za nogomet
Strokovni odbor za streljanje
Ustrezne organizacije, ki se ukvarjajo s športom
17	ZVEZA
ZA REKREACIJO
|
.
Krajevna komisija Crna na Koroškem
Krajevna komisija Mežica
Krajevna komisija Prevalje
Krajevna komisija Ravne
Ustrezne organizacije, ki se ukvarjajo z rekreacijo
4- predstavnik SLO,
“■ Predstavnik turizma in gostinstva,
"• Predsednik krajevne komisije za rekreacijo Crna,
'• Predsednik krajevne komisije za rekreacijo Mežica,
8- Predsednik krajevne komisije za rekreacijo Prevalje,
9- Predsednik krajevne komisije za rekreaci-jo Ravne,
• Predstavnik sindikatov (ali strokovne službe za rekreacijo) Železarne Ravne,
H- predstavnik sindikatov (ali strokovne službe za rekreacijo) Rudnika Mežica,
*er 4 krajevne komisije (ne strokovni odbori), 'P sicer:
I- krajevna komisija v Crni, ji- krajevna komisija v Mežici, ji- krajevna komisija na Prevaljah,
V- krajevna komisija na Ravnah.
Krajevna komisija mora biti sestavljena iz naslednjih predstavnikov:
1- predsednik zveze,
“■ Predstavnik planincev,
“■ Predstavnik Partizana,
’• Predstavnik lovcev,
“■ Predstavnik ribičev,
"• Predstavnik strelcev,
*• Predstavnik AMD,
ii- Predstavnik KS in predstavniki večjih sindikalnih organizacij n naj šteje od 9 do 15 članov.
» Krajevna komisija na področju KS zdru-uJe in povezuje vse organizacije, ki se ukvarjajo z rekreacijo zaposlenih in drugih občanov svoje delo prav tako kot strokovni odbori ačrtujejo in ga s pomočjo osnovnih telesno-uiturnih in sindikalnih organizacij oziroma strežnih strokovnih služb v podjetjih in stanovali tudi izvaja.
Krajevne komisije že sedaj obstajajo, treba J*h je samo utrditi in jim še bolj točno dolo-.1 delo in naloge v okviru zveze za rekreacijo ter to zapisati v ustrezni statut.
Programska izhodišča razvoja telesnokul-urne dejavnosti v občini Ravne v posebnem Poglavju govorijo tudi o samoupravnih odno-p v osnovnih telesnokulturnih organizacijah.
redvsem morajo pri oblikovanju načrtov in 9ri upravljanju osnovnih organizacij poleg Pkcionarjev obvezno sodelovati tudi aktivni , telesni kulturi in tudi drugi zainteresirani jtfajani. Veliko več kot do sedaj bodo osnovne r8anizacije morale imeti delovnih sestankov ,z- konferenc z vsemi aktivnimi člani in jim ako omogočiti, da bodo aktivno sodelovali pri elu društva, kar je njihova prva samouprav-a Pravica. Društva, zlasti tista, ki se ukvarjalo z množično telesno kulturo, bodo morala PP.ko več pozornosti kot do sedaj posvetiti ključevanju žensk in starejših članov v fganizirano telesno-kulturno dejavnost. Pravilna socialistična vzgoja je prav tako ^azna kot telesnokulturna vzgoja, zato bo v °doče temu vprašanju treba posvetiti vso Pozornost in je zato treba že v osnovni orga-•Zaciji pravilno selekcionirati kandidate za aditeljski in trenerski kader.
2 Društva bodo morala za skupščino TTKS, ,a strokovne odbore po panogah in krajevne ornisije za rekreacijo ter posredno za zveze zirorna za občinsko konferenco izvoliti svoje lit- ate- Pri tem je treba za vsak organ izvo-b drugega delegata.
Drugtva bodo morala še letos spremeniti ^°je statute v skladu z nalogami, zlasti v s/’e?-i s samoupravljanjem v telesni kulturi in ^Prernembami, ki jih prinaša nova ustava ter Zvezi s predvideno organizacijo TK v naši Pcini.
ZAKLJUČEK
Ta predlog nove organizacije telesne kultu-treba obravnavati skupno s programski-^1 izhodišči TTKS (izhodišča je treba točno °znati) in zato odpade vsaka diskusija ali oieg TTKS še občinska konferenca za telesno Plturo (sedaj ObZTK) s svojimi tremi zveza-ai- Nesporno je tudi, da bodo strokovni odbo-ki so z dosedanjim delom dokazali upravi-trP°st obstoja, še naprej obstajali in da bo acij uirciiti tudi krajevne komisije za rekre-
^ Premisliti bo treba o drugih nosilcih po pa-j Pgah na nivoju občine in se odločiti za pred-Sano ali pa za neko drugo, boljšo rešitev.
Prav tako je prav razmišljati o funkcioniranju posameznih organov, o njihovih pravicah in dolžnosti, o njihovem sestavu in o njihovi medsebojni povezanosti.
Ta predlog je pravzaprav ogrodje bodoče organizacije, ki ga bo treba še dodelati, zato so vsi konkretni, premišljeni in ne enostransko sprejemljivi predlogi dobrodošli.
Osnovni cilj pri novi organiziranosti TK v naši občini mora biti v tem,
1. da zadostimo programskim izhodiščem TTKS,
2. da obdržimo vse tisto, kar je bilo sedaj dobro in koristno,
3. da v organizirano delo na področju TK pritegnemo čim večje število ljudi (tudi aktivne tekmovalce) in jim zaupamo različne funkcije ter tako na eni strani razbremenimo požrtvovalne telesnokulturne funkcionarje, na drugi pa onemogočimo odločanje v ozkem krogu in
4. da posodobimo ter z doslednim razvijanjem samoupravnih odnosov poskrbimo za še hitrejši razvoj in boljše ter bolj strokovno delo na področju telesne kulture v naši občini.
O predlogu morajo obvezno razpravljati osnovne telesnokulturne organizacije, saj bo to v prvi vrsti njihova organizacija, prav pa je, da se o njej izrečejo tudi družbenopolitične organizacije.
Jože Šarter
NAŠI PLAVALCI V ZIMSKI SEZONI 1973/74
September je bil mesec aktivnega počitka in s prvim oktobrom so naši plavalci že začeli pridno nabirati preplavane kilometre. Treni-
rali so vsak dan, nekateri najbolj prizadevni pa tudi dvakrat dnevno.
Plavanje je sicer šport mladih, vendar nas naši plavalci kljub temu prezgodaj zapuščajo. Mladinci in člani odhajajo iz naših vrst takrat, ko bi morali pravzaprav šele začeti s kvalitetnejšimi treningi in postavljati vrhunske rezultate. Ce je plavanje šport mladih, še ne pomeni, da je plavalec pri 18. letu prestar za nadaljnje treniranje in doseganje še boljših dosežkov. Naša članska in mladinska vrsta sta maloštevilni, čeprav to sezono nekoliko okrepljeni z vrnitvijo nekaterih že skoraj odpisanih plavalcev.
Ce smo pri članih in mladincih le nekoliko uredili vrste, pa tega ne moremo reči za dekleta. Ostali smo brez mladink in članic. Nekdaj obetajoča pionirka Lidija Ferlin se je izneverila svojemu kolektivu. Odšla je v času, ko bi lahko največ pomagala pri formiranju ekipe. Podobno so storile tudi nekatere druge bivše pionirke. Tako je naša ženska ekipa ostala le še pionirska. Upajmo, da preostale pionirke ne bodo prekmalu vrgle puške v koruzo.
Visoke obremenitve so značilne za sodobne treninge plavalcev in zahtevajo od športnikovega organizma izjemne napore. Da bi plavalec lahko vzdržal te velike in postopno povečane obremenitve, mora trenirati redno. Za takšno delo pa je potrebno dosti vztrajnosti in samoodpovedi. Tega pa ne zmore vsak.
Letošnja sezona je pokazala velik kvaliteten vzpon in v tem ne zaostajamo za drugimi jugoslovanskimi klubi. Hiter napredek je dober znak, da se bodo naši plavalci kmalu razvili v še kvalitetnejše športnike. Oglejmo si, kako so se odrezali »fužinarji« na republiških,
državnih, mednarodnih in drugih tekmovanjih doma in v tujini.
Republiška prvenstva
Člansko prvenstvo je bilo v Trbovljah 13. in
14.	aprila. Nastopilo je osem klubov. Naši so se uvrstili na 3. mesto. Prvenstva so se udeležili: Zora Pšeničnik, Jožica Pečovnik, Rajmund Valcl, Darko Zavrl, Vlado Zavec, Miran Balant, Zoran Golob, Darko Rapnik in Franjo Jež.
BALANT je bil naš najuspešnejši plavalec. Osvojil je naslov slovenskega prvaka na 100 in 200 m hrbtno, na 400 m kravl pa je bil tretji.
JEZ je zaplaval odlično in je s precej smole osvojil le štiri druga mesta. Drugi je bil na 100 in 200 m kravl ter na 100 in 200 m delfin.
PECOVNIKOVA je bila druga na 200 m delfin.
PŠENlCNIKOVA je bila tretja na 100 in 200 m kravl.
RAPNIK je bil tretji na 100 in 200 m hrbtno.
ZAVRL, ki to sezono manj trenira, je bil tretji na 100 m prsno.
VALCL in ZAVEC sta veliko pripomogla pri zbiranju točk za ekipo ter sta se z lahkoto uvrščala med prvo šesterico.
Starejši pionirji so se borili v domačem bazenu 24. marca. Ekipo so sestavljali: Zora Pšeničnik, Jožica Pečovnik, Dušan Strmčnik, Jani Mlakar, Damjan Berložnik, Jože Mravljak, Drago Kos in Aleks Jevšek.
STRMČNIK je bil drugi na 100 m kravl in 200 m prsno ter tretji na 400 m kravl.
PŠENlCNIKOVA je osvojila drugo mesto na 100 m kravl in tretje na 400 m kravl.
PECOVNIKOVA si je priborila tretje mesto na 100 m delfin.
MLAKAR je bil tretji na 100 m delfin.
V borbi za desetinke so naši izgubljali naj-višje naslove.
Mlajši pionirji »A« do 12 let so tekmovali
3.	marca na Ravnah. Prvenstva so se udeležili: Maja Rodič, Vlasta Pisnik, Andreja Brumen, Polona Levar, Metka Levar, Pavla Kavšak, Joža Kavšak, Zala Mravljak, Tomaž Rodič, Dimiter Vočko, Mladen Pisnik, Božo Planinc, Dušan Planinc, Vlado Krebs, Danilo Štruc, Marko Breznik in Bojan Plevnik.
Prvenstvo je bilo za našo ekipo zelo uspešno. Med osmimi klubi je osvojila prvo mesto z veliko prednostjo pred zasledovalci. Posamezniki so osvojili šest zlatih, tri srebrne in tri bronaste kolajne.
Prva mesta so osvojili: VOCKO na 50 in 200 m mešano, RODlC T. na 100 m prsno, PISNIK M. na 400 m kravl, RODlC M. na 400 m kravl in PISNIK V. na 100 m kravl.
Mlajši pionirji »B« do 10 let so se udeležili prvenstva 3. marca v Kranju. Predstavniki Fužinarja so bili: Andreja Cesnik, Marta Kos, Tanja Kotnik, Andreja Kotnik, Anita Zafošnik, Zdenka Ogriz, Zdenka Gostenčnik, Saša Djura, Miran Kos, Miran Urnaut, Marko Po-gorevčnik, Marko Breznik, Igor Golob, Igor Kecerin, Samo Šteharnik, Igor Irman in Boris Plevnik.
KOS je zmagal v disciplini 50 m delfin in bil drugi na 50 m hrbtno, CESNIKOVA pa je bila druga na 50 m hrbtno in tretja na 50 m delfin. Tudi drugi so plavali zelo dobro, postavljali svoje najboljše rezultate in veliko pripomogli pri osvajanju drugega mesta v ekipni konkurenci.
Mlajši pionirji »C« do 8 let so imeli tekmovanje 7. aprila v Kranju. Zaradi bolezni nekaterih naših najmlajših plavalcev se je tekmovanja udeležil samo en predstavnik — Aljoša Medvešek, ki je osvojil drugo mesto v disciplini 25 m hrbtno in tretje na 25 m prsno. Sodelovalo je pet klubov, med katerimi je bil najmasovnejši Triglav iz Kranja. Pokazalo se je, da so ti otroci že sposobni tekmovati in se boriti prav tako kot pionirji iz višjih starostnih skupin.
Državna prvenstva
Člansko prvenstvo je bilo 30. in 31. marca v Beogradu. Franjo Jež in Miran Balant sta solidno zastopala naše barve — BALANT je osvojil drugo mesto na 100 m hrbtno, JEZ pa je z izredno borbenostjo uspel in osvojil tretje mesto na 200 m delfin.
Mladinci so imeli prvenstvo 16. in 17. marca v Ohridu. Tekmovanja se je udeležil samo
Darko RAPNIK, ki je osvojil bronasto kolajno na 100 in 200 m hrbtno.
Starejši pionirji so se pomerili 20. in 21. aprila v Šibeniku. Ekipo so sestavljali: Jožica Pečovnik, Zora Pšeničnik, Dušan Strmčnik, Jani Mlakar, Damjan Berložnik in Drago Kos.
PŠENlCNIKOVA je požela največ uspeha. Osvojila je naslov državne prvakinje na 800 m kravl, drugo mesto na 100 m kravl in tretje na 400 m kravl.
PECOVNIKOVA je bila tudi uspešna. Priplavala si je srebro na 200 m delfin in bron na 100 m delfin.
STRMČNIK je osvojil tretje mesto na 100 m kravl.
Štafeta 4 X 100 m mešano v postavi Kos, Berložnik, Mlakar in Strmčnik je postala državni prvak. V isti postavi pa so v štafeti 4 X 100 m kravl bili drugi. Dve zlati, tri srebrne in tri bronaste kolajne so izkupiček tega zelo uspešnega prvenstva.
Mlajši pionirji »A« do 12 let so se udeležili tekmovanja 16. in 17. marca v Beogradu. Našo ekipo so zastopali: Maja Rodič, Vlasta Pisnik, Joža Kavšak, Polona Levar, Andreja Brumen, Zala Mravljak, Metka Levar, Tomaž Rodič, Mladen Pisnik in Dimiter Vočko.
RODlC T. je postal dvakratni državni prvak na 100 in 200 m prsno. Na 100 m je postavil slovenski, na 200 m pa državni rekord.
RODlC M. si je priborila srebro na 100 m delfin in 800 m kravl, na 800 m kravl je postavila tudi republiški rekord.
BRUMNOVA je prijetno presenetila, ko je na 200 m prsno izredno zaplavala in osvojila drugo mesto.
VOCKO je bil tretji na 50 in 100 m delfin.
KAVŠAKOVA je tudi uspela in zasedla tretje mesto na 100 m hrbtno.
Štafeta 4 X 100 m mešano v postavi Kavšak, Brumen, Mravljak in Pisnik je osvojila drugo mesto.
Štafeta 4 X 100 m kravl v postavi Levar, Mravljak, Kavšak in Pisnik pa je prav tako osvojila drugo mesto.
Dve zlati, pet srebrnih in tri bronaste kolajne je mnogo več, kot smo pričakovali.
Mlajši pionirji »B« do 10 let so tekmovali 20. in 21. aprila v Zagrebu. Prvenstva sta se udeležila samo dva plavalca. Andreja Cesnik in Miran Kos sta se dva dni borila za vstop v finale (med prvih 6). V finale sta se uvrstila oba, vsak štirikrat. CESNIKOVA je osvojila bronasto kolajno na 100 m kravl.
Mednarodna tekmovanja
V Gradcu je bil 8. decembra mednarodni pionirski miting. Tudi naši plavalci so se ga udeležili. Maja Rodič, Tomaž Rodič, Dimiter Vočko, Drago Kos in Aleks Jevšek so bili predstavniki Fužinarja.
KOS je zmagal na 100 m hrbtno z novim državnim rekordom, VOCKO je bil drugi na 100 m delfin, tudi z novim državnim rekordom, RODlC T. je bil tretji na 100 m prsno, RODlC M. pa je postavila dva državna rekorda: na 100 m kravl in 100 m delfin.
Štafeta 4 X 50 m kravl v postavi Rodič T., Jevšek, Vočko in Kos je bila tretja in postavila republiški rekord. Fantje so v ekipni konkurenci osvojili tretje mesto.
V Zagrebu je bil 23. in 24. marca mednarodni pionirski miting. Udeležili so se ga štirje naši plavalci: Maja Rodič, Andreja Cesnik, Tomaž Rodič in Dimiter Vočko. V hudi mednarodni konkurenci so se naši predstavniki izkazali.
RODlC T. je zmagal na 100 in 200 m prsno. Na 100 m prsno je popravil državni rekord. Bil je tudi edini Jugoslovan na tem mitingu, ki mu je uspelo osvojiti najvišje mesto.
VOCKO je bil četrti na 200 m delfin v času novega državnega rekorda.
V Trentu (Italija) je bil 5.; 6. in 7. aprila mednarodni pionirski miting. Ta miting je neuradno evropsko pionirsko prvenstvo. Razen vzhodnih Nemcev so se mitinga udeležili pionirji iz vseh evropskih plavalnih držav. Zora Pšeničnik, Maja Rodič, Darko Rapnik, Tomaž Rodič in Dimiter Vočko so se udeležili tega mitinga. Najuspešnejša sta bila:
RODlC M., ki je bila peta na 100 m prsno v času novega republiškega rekorda. Samo 18 stotink je zaostala za drugouvrščeno.
RAPNIK je bil peti na 100 m hrbtno.
Druga tekmovanja
Poleg omenjenih so se naši plavalci udeležili še naslednjih tekmovanj:
srečanja	Fužinar—Wolfsberg	28. oktobra
1973 na Ravnah;
srečanja slovenskih klubov 25. novembra 1973 na Ravnah;
klubskega prvenstva pionirjev »C« 12. decembra 1973 na Ravnah;
plavalnega mitinga v Kranju 22. decembra 1973;
tradicionalnega klubskega prvenstva 23. decembra 1973 na Ravnah;
plavalnega mitinga »Za konec leta« 29. decembra 1973 v Trbovljah;
predtekmovanja za jugoslovanski pokal
23.	in 24. februarja 1974 v Kopru;
jugoslovanskega pokala 9. in 10. marca 1974 v Šibeniku.
Na tekmovanjih v zimski sezoni so naši pla-valci postavili 33 republiških in 21 državnih rekordov za različne starostne kategorije. Večina naših rekorderjev tekmuje letos prvo leto v višji starostni kategoriji. Zaradi tega letos ni pričakovati takšne letine rekordov kot lani.
Zimska sezona je bila uspešna in kolikor tak uspeh ponovimo še v letnem obdobju, bomo lahko več kot zadovoljni. Mnogo športne sreče in uspehov želim vsem aktivnim pla-valcem!
H. M.
DRUGE METALURŠKE IGRE
Ob 50. obletnici svojega obstoja organizira Mariborska livarna športne metalurške letne igre, ki bodo v Mariboru v soboto, 22. junij8 1974.
Prvotno je bilo dogovorjeno, da bo na teh igrah sodelovalo podjetje Slovenske železarne kot celota. Na izrecno željo in zahtevo org8' nizatorja iger pa bodo železarne Štore, Jesenice in Ravne sodelovale kot samostojne celote.
Na programu bodo naslednje športne panoge:
1. Mali nogomet na asfaltnem igrišču.
2. Streljanje z zračno puško za moške ih ženske.
3. Kegljanje — borbeno. Moško ekipo sestavlja 6 članov, žensko pa 3 članice.
4. Odbojka. Tekmovanje je ločeno za ženske in moške ekipe.
5. Namizni tenis. Ekipo sestavljajo trije člani.
6. Štafeta TRIM. Ekipa je osemčlansk8 (5 moških in 3 ženske).
Pravico nastopa imajo vsi redno zaposleni (tudi registrirani tekmovalci).
Š. F.
NAMIZNOTENIŠKE VESTI
Republiško namiznoteniško prvenstvo z8 pionirje in pionirke, ki je bilo 26. in 27. april8 na Ravnah, se sicer ni končalo s presenetljivimi izidi, vendar pa so si ravenske pionirk8 priborile tri republiške naslove in tako p°' trdile dominacijo v svoji konkurenci za sezono 1973/74.
Pionirji niso pobirali lovorik in če upoštevamo, da jih zaradi mladosti še ne morej8, smo lahko več kot zadovoljni. Kot moštvo S8 se uvrstili med 8 ekip, Pavič in Leš pa sta z atraktivno, ofenzivno igro priborila uvrsti' te v med 16 najboljših pionirjev v Slovenij1’ kar ni slabo, če upoštevamo 64 nastopajočih' Dvojica Leš-Pavič pa je med 28 nastopajočih8 pari v četrtfinalu izpadla proti zmagovitem8 paru Šercer-Bukvič z 2:0. Pri pregledu finalnih rezultatov ugotovimo, da je pri pionirjih najuspešneje zaključila prvenstvo Olimpija-Kljub temu da je pri pionirkah nastopi*8 le 8 ekip, je bila očitna premoč domačink, saJ so osvojile prvo in tretje mesto. Zmagovalo8 ekipa je nastopala v sestavi Darja Cernovšek Jana Ačko in Barbika Logar, za tretjeuvršče' no ekipo pa so igrale Arcet, Prinčič in SaVf’ Kombinirana dvojica Olimpije in Ilirije 1. morala položiti loparje pred fužinarkama, sta priigrali nov naslov domačinom. Pol« tretjega mesta Sovičeve in Logarjeve sta 5 na peto mesto uvrstili Arcetova in Šavčeva-Pri igri posameznic je Černovškova z disc* plinirano, taktično igro preprečila CadežeVj da bi se dokopala do prvega mesta na najp0^ membnejšem letošnjem tekmovanju.
°sem najboljših pa sta se uvrstili tudi Ačko-va> Sovičeva in Šavčeva.
Obračun Ljubljančanov in Ravenčanov pri (hešanih dvojicah se je končal z zmagoslavjem prvih, pri čemer pa je bilo opaziti le malenkostno razliko. Za domače je 3. in 4. mesto erez dvoma uspeh. Iz rezultatov je razvidno, da sta Olimpija s štirimi naslovi (vse discipline pionirjev in mešane dvojice) ter Fužinar s tremi naslovi (v disciplinah pionirk) pobrala ''se razpoložljive lovorike. Obenem pa sta ^ (Olimpija) pri pionirjih in ČERNOV-SKOVA (Ravne) pri pionirkah postala trikratna prvaka.
Trije republiški naslovi v športu, ki ni samo slovenski, bi mogli Darjo uvrstiti med najuspešnejše športnice Koroške za leto 1974.
Velja poudariti, da je poleg trenerjev k te-•nu uspehu precej prispeval tudi namiznote-mški robot »STIGA«, ki smo ga uspeli uspo-s°biti, vendar bi ga želeli od namiznoteniške zveze Slovenije tudi odkupiti za okoli 7.000 dinarjev, nimamo pa denarja. Kdo nam bo priskočil na pomoč?
in 5. maja je bil v Celovcu mednarodni namiznoteniški turnir z udeležbo iz Julijske krajine, Benečije in Slovenije. Tekmovanja so s® s pomočjo ObZTK Ravne udeležili tudi na-Sl igralci in igralke. Velja omeniti le nekaj
rezultatov.
Zenske ekipno, finale: Olimpija—Fužinar ”•*> ženske posamezno: Verstovšek (Olimpija)—Nišavič (Fužinar) 2:1. Verstovškova je postala zmagovalka turnirja.
Moška ekipa je izpadla že v predtekmovanju, kar velja tudi za posameznike in posameznice. V ženski konkurenci bi se morali 'ega tradicionalnega tekmovanja udeleževati 'udi v prihodnje. Največ uspeha je imelo zastopstvo Olimpije iz Ljubljane.
18.	maja je bil na Jesenicah pozivni repub-'ski turnir za pionirke. Na tem tekmovanju se je Cadeževa z 2:1 revanžirala černovškovi m Poraz na republiškem prvenstvu. Darja je •kko bila na tem tekmovanju druga. Jana Ačko pa je premagala Kolarjevo (Ilirija) in s® je uvrstila na tretje mesto. Tudi druge tri 'Arcet, Logap in Save) so se solidno uvrstile.
.Istega dne je bil v Kranju pozivni turnir za Pionirje II. skupine, kjer je predvsem Bojan Pavič dosegel s tretjim mestom lep uspeh. Omagal je Šabovič (Maribor).
REKREACIJA
Zaposleni v AOP in uslužbenci energetskih služb so se dogovorili za medsebojna športna srečanja v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, atletiki (met krogle in 2400 m), pla-auju, odbojki in šahu.
. Tekmovanja že potekajo in so bili do sedaj Poseženi naslednji rezultati: namizni tenis, ekipno (5 igralcev, vsak z vsakim): AOP—energetska služba 15:10. Nič ?i Pomagalo, da so energetiki nastopili z Jam-Jr°rn. Za AOP so nastopali: Homan, Pešel, Arčko, Šteharnik in Drevenšek, za energetiko službo pa: Jamšek, Janežič, Komarica, udeb in Favai.
kegljanje je podobno kot namizni tenis Prepričljivo dobil AOP z 851:751. Energetiki 0 se sicer trudili, vendar kljub solidnima re-Pltatoma Janežiča in Komarice niso mogli Premagati izenačenosti igralcev iz AOP. Tekmovanja se nadaljujejo.
če
ŠAH
Na v. odprtem brzopoteznem šahovskem jPrnirju Fužinarja je zmagal Planinšek pred • Zuncem, Pušnikom, Rističem itd. Po točkov-sh? ocenjevanju je še naprej v vodstvu Ri-j’c s 13 točkami, sledijo mu Planinšek z 12, , Phec, dipl. inž., z 11 itd. Prvi trije imajo dolino prednost pred drugimi tekmovalci in predvidevamo, da bo med njimi največja orba za prvo mesto in naziv prvaka v brzo-°'eznem šahu za leto 1974.
aprilu so bila razna republiška tekmovalk v brzopoteznem šahu. Člansko prvenstvo bilo 14. aprila v Mariboru. Neposredno pra-j*Co nastopa na zaključnem tekmovanju so ®li šahisti z naslovom mojstra in močnejši. v rpgi so se kvalificirali na področnih tekmo-3„bjih. Zaključnega prvenstva se je udeležilo v sahistov, ki so bili razdeljeni v štiri enako-edne skupine. Štirje iz vsake skupine so se rstili v finalni turnir najboljših, kjer je
zmagal Vojko Musil (Maribor) pred Slakom (Ljubljana), Ostermanom (Kočevje), Zorkom (Jesenice) itd. Od ravenskih šahistov se je tekmovanja udeležil J. Jesenek, ki si je pravico nastopa pridobil na prvenstvu koroške šahovske podzveze. Dosegel je 21.—24. mesto.
Istočasno je bilo v Zagorju ob Savi republiško ekipno brzopotezno prvenstvo za mladince. Ravne so zastopali: Planinšek, Pušnik, Vidmar in Rotovnik. Naša ekipa je dosegla viden uspeh z osvojitvijo 5. mesta. Zmagal je Maribor pred Novim mestom, Ljubljano in Idrijo.
V Borovnici je bilo 21. aprila republiško brzopotezno prvenstvo za mladince posamezno. Zmagal je Zupančič iz Maribora, Planinšek je bil 18., Pušnik pa 32. Oba sta zastopala Fužinar.
Na turnirju za dosego IV. kategorije, ki ga je organiziral ŠK Fužinar, je zmagal B. Rotovnik.
jo.
VISOKA PRIZNANJA RAVENSKIM TABORNIKOM
24.	marca 1960 so na pobudo dijakov gimnazije ustanovili taborniški odred Koroških jeklarjev. Tedaj so bili najbolj zagnani Marjan Lačen, Ferdo Kutnik in Milena Šuler, ki še danes aktivno dela v ZTS in še nekateri drugi. Prvi starešina je bil Toni Ivartnik. Ime odreda so izbrali tako zato, ker je železarna vseskozi finančno največ pomagala in mladi taborniki so bili skoraj vsi sinovi in hčere železarjev. Milena Šuler jeva pravi, da so bili takrat zares pravi taborniki, kakršnih danes skorajda ni več. Kljub težavam, ki jih ni bilo malo, so jih reševali z mladostno zagnanostjo.
Skraja so vse izlete financirali sami, vsak po svojih zmožnostih. Tako so si tedanji učenci izobraževalnega centra odtrgali od vajeniške nagrade in podobno. Tudi starejši so bili prej za taborniško organizacijo bolj zainteresirani, medtem ko jih zdaj skoraj ni. Pomagali so iz dobre volje in dobro vodili delo. Leta 1969 so začeli zbirati za prapor in ga nato leta 1970 razvili na Navrškem vrhu v počastitev krajevnega praznika. Pokrovitelj je bila Železarna Ravne in so ji bili taborniki zelo hvaležni za dana sredstva. Namen taborniške organizacije je, da že otroka nauči kolektiv-
nega življenja, njihovo geslo pa je »nazaj k prirodi«.
Nagrada za celoletno delo je letno taborjenje. Na taborjenjih imajo skoraj vojaško disciplino. Vstajajo ob šestih in najprej dvignejo zastavo, potem zapojejo himno — tako se začne delovni dan tabornika. Nato pride na vrsto urejanje tabora, priprava hrane, učne ure taborniških veščin (signalizacija, orientacija, postavljanje šotorov, kurjenje ognja itd.). Že vse to je zabavno, a prava zabava se začne šele zvečer, ko ob tabornem ognju pojejo in si pripovedujejo šale. Včasih povabijo tudi borce NOB iz tistega kraja, da jim pripovedujejo svoje vojne doživljaje. Tako sklepajo nova prijateljstva, krepijo človeške odnose in ljubezen do narave. Najmlajše pridobivajo še v osnovni šoli od 8. leta naprej s pomočjo pedagogov — mentorjev, s katerimi zadnja leta dobro sodelujejo. Tako taborniška organizacija dopolnjuje aktivno tisti del prostega časa, ko je šolska mladina prepuščena brezdelju, in pomaga pri oblikovanju samostojne osebnosti, ki je za vsakega posameznika še kako pomembna.
Taborniki znova in znova potrjujejo, da na pridobitvah revolucije in ob nalogah socialističnega razvoja vzgajajo člane v napredne socialistične družbene graditelje, in če bi bilo potrebno, tudi v dobre borce za domovino. Uspešno so sprejeli tudi koncept SLO v svoj program in je ta oblika našla pomemben prostor na pohodih ter akcij ah.
Imajo seveda tudi težave s prostorom in veliko premalo vodnikov. Taborniška sobica je natrpana z inventarjem, ena stena je polna diplom in priznanj. Nekaj so~ jih spravili kar na polico, ker na steni ni več prostora. Na policah so še lepo izdelane makete kot prikaz taborniškega življenja in vrsta vozlov.
Kljub problemom, ki nastopajo, so vendarle dosegli zelo vidne uspehe v republiškem in celo jugoslovanskem merilu.
Medvedki in čebelice so bili dvakrat republiški prvaki. Dobili so naj višje priznanje, ki ga podeljuje republiška konferenca ZTS, to je naziv »partizanski odred«.
Mladi planinci so zbirali star papir	Foto:	Karlo	Krevh
Najbolj veseli so najvišjega jugoslovanskega odličja, ki jim ga je letos podelil izvršni odbor ZTJ za njihovo delavnost, to je javorov list z zlatimi žarki — s tem je upodobljen znak zveze tabornikov.
Zelo si želijo, da bi se v njihovo organizacijo zopet vključili tisti, ki so že prej kdaj delali in bi pomagali vzgajati mladi rod s socialistično miselnostjo in ljubeznijo do narave.
S prirodo k novemu človeku!
Zlatka Strgar
IZ KRONIKE MLADINSKEGA ODSEKA PD RAVNE
2e na letošnjem občnem zboru, ki ga je priredil mladinski odsek ravenskega Planinskega društva, je bilo med mladinci in starejšimi pionirji čutiti večjo vnemo pri določanju letnega programa izletov v bližnje ali oddaljene gore, izvršitev raznih delovnih akcij kakor tudi za udeležbo mladincev in starejših pionirjev za planince — vodnike v planinski šoli, saj je zanimanje za planinstvo naraslo predvsem med mlajšimi pionirji. K temu je pripomoglo mentorstvo med pedagogi na osnovni šoli, kakor tudi razna zanimiva predavanja s prikazovanjem izbranih diafilmov o lepotah naših in tujih gora.
Ob načrtovanju letošnjega programa so se mladinci in pionirji na pobudo načelnika Ferda Lečnika odločili za zbiranje starega odpadnega papirja, ki ga je na Ravnah več kot dovolj. Pričeli so takoj. Te akcije so se razveselili tudi krajani Raven in okolice, saj so jih pionirji kakor tudi mladinci rešili papirnate šare. Nabrali so ga za tri tovornjake, za en tovornjak pa še steklenic.
Seveda bodo to akcijo še nadaljevali in k njej pritegnili še druge mladince in pionirje. S prisluženim denarjem bodo lahko organizirali tudi več izletov v okoliške gore, saj vemo, da je danes povsod težko za denar.
V sredini aprila je mladinski odsek priredil daljši izlet na Primorsko. Okrog sto pionirjev — planincev se je v toplem nedeljskem dopoldnevu napotilo po vijugasti makadamski cesti iz vipavske smeri proti vrhu Nanosa. Ker je grozila nevihta, so se žal na Nanosu mudili le krajši čas, toliko da so se okrepčali, napisali kartice s pozdravi domačim ali prijateljem in pritisnili žige v planinske izkaznice. Po krajši a strmi poti so s pomočjo planinskih vodnikov varno prispeli do Razdrtega, kjer sta jih že čakala avtobusa. Nazaj grede so se ustavili še v znameniti Postonjski jami, sicer pa je vožnja proti domu izzvenela z željo, da bi bilo takih prijetnih izletov še več.	Karlo	Krevh
VI.	REPUBLIŠKO SREČANJE PIONIRJEV PROMETNIKOV V AJDOVŠČINI
Če hočemo mlade prometno vzgojiti, oblikovati njihov značaj in delovne navade, jih moramo voditi skozi organizirano dejavnost in jih seznanjati z realno življenjsko situacijo tudi v prometu. Zato morajo učenci znanje, ki ga pridobijo v šoli pri prometni vzgoji, prenesti v življenjski prostor, to je na ulico — v življenjsko resničnost.
Da bi čimbolj popestrili zunajšolsko prometno aktivnost, si republiški in občinski sveti prizadevajo organizirati vsako leto razna tekmovanja v šolah v okviru občine, medobčinska tekmovanja, republiška kakor tudi zvezna tekmovanja. Ekipe, ki se na določenem tekmovanju plasirajo na višjo stopnjo tekmovanja in so prvaki republiškega tekmovanja, imajo možnost sodelovati tudi na zveznem tekmovanju. Poznamo dve vrsti tekmovanj:
— republiško šolsko prometno tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«,
— republiško srečanje pionirjev prometnikov.
Letos je bilo VI. republiško šolsko prometno tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU«, organizirano 24. 4. 1974 v Krškem. Tega se iz objektivnih vzrokov naša občinska ekipa ni udeležila. Udeležili pa smo se
VI.	republiškega srečanja pionirjev prometnikov, ki je bilo 4. in 5. maja v Ajdovščini. Zato menim, da je prav, da občane seznanimo o namenu sodelovanja in uspehu naše ekipe, ki ga je dosegla na tem tekmovanju.
Na republiškem srečanju pionirjev prometnikov nastopajo najboljše izbrane ekipe v občini ali na šolah, ki so v predtekmovanju dokazale zadovoljiv uspeh. Na teh tekmovanjih se med drugim pionirji prometniki spoznajo med seboj in navežejo prijateljske stike. Prav tako se srečajo tudi mentorji prometne vzgoje v šolah ter v izmenjavi medsebojnih izkušenj bogatijo svoje znanje in delo na področju prometnega vzgajanja in izobraževanja šolske mladine.
Našo ekipo so na tem tekmovanju zastopali učenci 8. razreda osnovne šole Franja Goloba Prevalje v sestavi Mitja Kadiš, Drago Ortan in Miran Podojstršek. Mentor ekipe ter prometne vzgoje na šoli pa je predmetni učitelj Franc Keber.
Tekmovalni program srečanja je zelo obsežen, saj morajo tekmovalci reševati in poznati:
— naloge s področja prometa,
— poznavanje zgodovinske in kulturne znamenitosti kraja tekmovanja (v tem primeru Ajdovščine),
— uporaba kompasa in določevanje smeri pohoda po načrtu trase (po mestu),
— osnove nudenja prve pomoči,
— streljanje z zračno puško v tarčo (vsak tekmovalec izstreli 2 diabola na 10 metrov).
Tekmovalci prejmejo pred pričetkom orientacijski načrt, s katerim gredo po mestnih ulicah in na določenih krajih rešujejo zastavljena vprašanja, ki so na načrtu oziroma praktično izvedejo tekmovalni program. Razne naloge, ki jih morajo opraviti med potjo, so pomembne pri prometni vzgoji in sodelovanju mladine v okviru družbene samozaščite občanov.
Kljub slabemu vremenu je tekmovanje v Ajdovščini doseglo svoj namen. Res je, da so morali tekmovalci vložiti maksimum truda in borbenosti, da so opravili tekmovalni program, ki je trajal za eno ekipo skoraj dve uri. Za uspešno izvedeno tekmovanje pa gre vsa zahvala odličnemu organizatorju, saj je tekmovanje potekalo nemoteno in je bilo vsestransko urejeno za varnost in zdravje učencev. Na tem tekmovanju je sodelovalo 50 ekip iz raznih slo-
1’opolnoma strokovno
venskih občin. Med njimi se je naša zel° lepo uvrstila, in sicer si z ekipo Brežic deli
6.	in 7. mesto.
Menim, da je v tako številni konkurenc* uspeh naše ekipe več kot zadovoljiv in s* tekmovalci zaslužijo vse priznanje. Lahko trdim, da je ta uspeh odraz nenehnega so' delovanja in dela osnovnih šol na področji prometne vzgoje ter sveta za preventivo h1 vzgojo v cestnem prometu skupščine obči' ne Ravne na Koroškem. Za uvrstitev med prvih deset najboljših ekip v Sloveniji s o učenci osnovne šole Franja Goloba s Pre' valj prejeli diplomo in praktična darila Zato se svet za preventivo in vzgojo v cest' nem prometu občine Ravne zavzema za $e tesnejše sodelovanje s šolami, saj le tak® bomo dosegli še večje rezultate pri pro' metni preventivi ter družbeni samozaščiti kot ustavnih kategorijah našega družbene' ga sistema.
Pionirjem prometnikom, ki so zastopal1 skupščino občine Ravne na Koroškem te* mentorju za dosežen uspeh na VI. republi' škem srečanju pionirjev prometnikov iskrC' no čestitamo. Naša želja je, da se naSe ekipe takšnih in podobnih tekmovanj ved' no udeležijo, saj potekajo v duhu promet' nega vzgajanja mladine in po načelu »V-A' 2NO JE ZNATI IN SODELOVATI«. Ra' zumljivo je, da vse nastopajoče ekipe ne morejo osvojiti prvega mesta, zato je udeležba na republiškem tekmovanja veln uspeh in dogodek za tekmovalce.
Rudi Blatnik
TEKMOVANJE DIMNIKARJEV V PTUJU
Na tradicionalnem tekmovanju dimnikarje') ki je bilo maja v Ptuju, so se tokrat pomeril! v kegljanju, streljanju in šahu. Med štirih*1 ekipami so imeli največ športne sreče dimni' karji z Raven. V vseh treh disciplinah so do' bili lepe pokale, prehodni pokal pa so dobil’ v trajno last. Tudi med posamezniki so vSa prva mesta pripadla Ravenčanom. V keglje) nju je bil prvi Jože Klemen, v streljanju Jo*e Rogina, v šahu pa Roman Štumberger.
Jože Gorišek
Mladi »prometniki«
TRIM
organizacija in možnost udeležbe v posameznih
panogah
Tekmovalni TRIM je razdeljen v sedem določenih nalog (tek, planinstvo, TRIM steza, smučanje, plavanje, streljanje in kegljanje ter eno izvirno nalogo (kolesarjenje ali hoja). Sodelovanje pri TRIMU je postalo ena od množičnih, zdravih, predvsem pa prikladnih oblik rekreacijske dejavnosti. Pri izvedbi smo bili Povezani s krajevno komisijo za rekreacijo in skupno organizirali razna tekmovanja.
Povezava bo ostala še v prihodnje, vendar borno vsa tekmovanja za TRIM organizirali hrdi samostojno. Izkaznice za tekmovalni TRIM lahko dobe delavci železarne pri referentu za rekreacijo železarne in pri referentih Posameznih enot. V teh izkaznicah so vsa potrebna navodila in norme.
Bistvo tekmovanja je v tem, da je na razpolago osem panog. Vsak posameznik lahko tekmuje v vseh panogah. Minimalna udeležba m pogoj pa je, da tekmuje vsaj v štirih panogah po prosti izbiri.
Program izvedbe:
Tek
2400 m za oba spola in vse starostne skupine. Tek je praktično najtežavnejša naloga pri celotnem TRIMU. Možnost priprav mora biti v mesecih aprilu in maju. V juniju, septembru in oktobru pa so vsak torek ob 16. uri organizirana tekmovanja. Dežurni časomerL tec in zapisnikar bosta redno navzoča. V knji-S° se datumsko vpišejo rezultati. Evidenčni karton posameznika pa se potrdi z doseženim rezultatom in osvojenimi točkami.
Planinstvo
Ločimo tri vrste vzponov:
a) od 800 do 1500 m
b) od 1500 do 2000 m
c) nad 2000 m
Vzponi, pohodi ali izleti so možni v organizaciji oddelkov, obratov, enot ali celotne Železarne. Prav tako se priznajo vsi vzponi, M se jih udeleži skupina vsaj treh udeležen-cev. v to skupino so všteti tudi vzponi, ki jih °rganizira Planinsko društvo.
TRIM steza
nudi široko časovno izbiro. Na Rimskem grelcu in na Prevaljah sta evidenčni knjigi, udeleženec si vpiše v evidenčni karton le da-um udeležbe. Ob koncu leta se na podlagi Evidenčnih knjig potrdi udeležba in zabeleži levilo doseženih točk.
Smučanje
Lažja oblika veleslaloma, ki se točkuje v Ponosu na orientacijski čas. Za tekmovalni *RlM se upoštevajo vsa tekmovanja, ki jih Organizirajo obrati in enote. Ob določenih l®kmah, ki jih organizira komisija za rekrea-ClJo, pa bodo imeli možnost nastopa tudi manj VešČi smučarji. Za te smučarje bomo ob ugod-n'h vremenskih pogojih organizirali vsak to-rek in četrtek od 15.30 do 17. ure TRIM tekmovanja na poseki. Smučarjem, ki bodo zakopali železarno na občinskem in medobčin-skem prvenstvu kakor na troboju slov. žele-*artl ali na metalurških športnih igrah, se priba maksimalno število točk.
Plavanje
, Možnost tekmovanja v bazenu DTK je vsakodnevna v času, ki je določen za splošno košnje. Vedno je navzoč dežurni bazena, ki ima ®videnčno knjigo, štoparico in žig TRIMA.
Streljanje
Strelska družina Knez Pepi bo imela na ^ojem strelišču v DTK vsak torek in četrtek
17.	do 19. ure dežurnega. Ta bo dal tekmo-/alcern navodila in potrjeval doseženo število Kr°gov oz. točk.
Kegljanje
Tekmovanje je določeno na 50 lučajev (25 ,.a Polno in 25 na čiščenje). Starostnih omeji » nL Redna tekmovanja v obratih, enotah n železarni bodo organizirana tako, da bodo s*rezala pravilom za dosego norm. Razen teh
prvenstev bodo v sporazumu z lastnikom kegljišča pri Lečniku organizirana še dodatna tekmovanja, namenjena izključno za TRIM.
Kolesarjenje oziroma hoja
Tekmovalci lahko tekmujejo v obeh panogah, za točke pa se jim prizna le ena panoga (tista z boljšim rezultatom). Za kolesarjenje bomo samostojno ali s povezavo s krajevno komisijo za rekreacijo organizirali tekmovanja na progi Javornik—Rimski vrelec in nazaj. Ta tekmovanja bodo vsak drugi četrtek v mesecih: 9. maja, 13. junija, 12. septembra in 10. oktobra 1974 ob 17. uri.
Za hojo na 10 km bodo organizirana tekmovanja istočasno s tekom na 2400 m vsak torek ob 16. uri na stadionu v parku telesne kulture (maj, junij, september in oktober). Tudi za to panogo priporočamo tekmovalcem, da so za tekmovanje primerno fizično pripravljeni. Proga bo potekala od stadiona prek Sratneka do Rimskega vrelca in nazaj.
Ivan Plešnik
ALPINISTIČNA OPREMA
Uspeh plezalnega vzpona je v veliki meri odvisen tudi od opreme. Oprema mora biti taka, da bo ustrezala tudi v naj slabših razmerah, ki nas utegnejo doleteti. Osebna oprema vsakega plezalca naj bi bila taka:
Čevlji morajo biti iz trpežnega in impregniranega usnja, podplat je iz profilirane gume. Čevlji naj se dobro prilagajajo nogi.
Obleka mora biti večslojna, čeprav so sloji tanki, zrak med njimi izolira bolje kot enojna obleka.
Pumparice naj bodo iz trpežnega in toplega blaga, ki se hitro osuši in varuje pred vetrovi. Na zadnji plati in kolenih so koristne zaščitne zaplate. Hlače naj ne bodo preširoke in predolge.
Dokolenke naj bodo volnene in naj segajo nad koleno, da ne zlezejo izpod hlač, ko skrčimo noge.
Srajca in perilo naj bo iz blaga, ki dobro vpija vlago, srajca naj bo topla in dolga, da nam ne zleze izza hlač, ko iztegnemo roke.
Pulover naj bo dolg, prostoren in topel.
Vetrovka naj bo nepremočljiva, dolga in prostorna, z velikimi žepi in oglavnico. Tudi rokavice in volnena kapa naj ne manjkajo v nahrbtniku.
Dežni plašč naj bo takšen, da ga lahko oblečemo prek nahrbtnika.
Zaščitna folija je tanka odeja iz umetne snovi, zložena na velikost cigaretne škatle. Vrača nam Vs toplote.
Nahrbtnik naj bo ozek in visok, spodaj podložen z usnjem, s širokimi naramnicami in kovinskim obročkom za vleko.
Čelada je obvezni del plezalne opreme, ki čestokrat rešuje življenja.
Poleg tega spadajo v nahrbtnik še nekatere koristne stvari: komplet prve pomoči, čutari-ca, vžigalice, sveča, čelna svetilka, bivak vreča, razne vrvice, zemljevid, kompas itd. Poleg osebne opreme pa potrebujemo še plezalno opremo. Sele z izkušnjo si pridobimo sposobnost presoje, kaj vzeti s sabo. Zato se naj začetnik vedno posvetuje z bolj izkušenim tovarišem. Glede plezalne opreme naj velja pravilo, da tudi v najlažjo smer ne smemo vstopiti brez osnovne plezalne opreme, v katero štejemo plezalno vrv, 5 do 8 klinov, 5 vponk, od teh vsaj 2 z matico, 3 pet metrov pomožne vrvice, debeline 6 mm in plezalno kladivo.
Vrv služi alpinistu za varovanje pri plezanju. Prve vrvi so bile izdelane iz konoplje. Te vrvi so neprimerne, kadar postanejo mokre. Danes pa uporabljamo samo vrvi iz umetnih vlaken, ki imajo mnogo boljše mehanske lastnosti. Po načinu izdelave ločimo pletene, vite in vrvi s plaščem. Najboljše so one s plaščem, ker imajo dobre mehanske lastnosti, obenem pa imamo dober pregled nad površinsko obrabo vrvi. Vrvi iz umetnih vlaken so zelo elastične, s čimer se izognemo prevelikim silam v vrvi, ki nastopijo pri padcu. Za varno plezanje z enojno vrvjo mora biti vrv debela 11 ali 12 mm, ker le take vzdr-že 40-metrski padec 80 kg težkega plezalca. V tem primeru povzroči padec v vrvi silo 1200 kp, kar je obenem tudi največja dopustna napetost, ki v vrvi lahko nastopi. Vsaka vrv z manjšim premerom ni varna in se zato lahko uporablja kot dvojna ali pomožna vrv. Normalna dolžina vrvi je 40 ali 80 m. Vrv, ki je vzdržala enkratni padec 40 m, oziroma 80 m, je neuporabna in jo je treba izločiti, ker ponovnega padca ne bi več vzdržala. Za dobro stanje vrvi pa je potrebna tudi pravilna nega. Vrv naj bo shranjena na polici ali obešena, nikakor pa ne sme biti zvita v osmico. Občasno jo je treba oprati v mlačni vodi z malo razredčenega luga. Na vrv iz umetnih vlaken pa slabo vplivajo tudi ultravijolični žarki. Vrv mora biti na polovici dolžine označena.
Vponke so vmesni člen med vrvjo in klinom. Vzdržati morajo vsaj 1800 kp. Zato vponke, ki nimajo gravirane nosilnosti, niso varne. Lahko predpostavljamo, da se bo vponka raztegnila že pri 400 do 500 kp. Novejše vponke so izdelane iz legure aluminija, ki vzdrži tudi 3000 kp. Za samoreševanje in reševanje se izključno uporabljajo vponke z matico, ker se lahko navadna vponka odpre in pride do nesreče.
Klini so eden najvažnejših pripomočkov za varno plezanje. Za različne kamenine uporabljamo različne vrste klinov iz različnih tvarin. Za apnenec se uporablja srednje trdo jeklo, medtem ko mora biti klin za granit in peščenec iz trših jekel. Za zelo ozke razpoke izdelujejo kline, ki jih kasneje še termično obdelajo. Dimenzije klinov so zelo različne.
Od 2 cm do 30 cm in več. Kline, dolžine 2 do 8 cm, prištevamo med specialne, od 8 do 15 cm med normalne, daljši pa so v glavnem ledni klini. Ločimo jih v dve skupini: prečne in vzdolžne. Po obliki prereza pa ločimo še U kline, Z kline itd. V zadnjem času pa se uporabljajo tudi svedrovci. Za njih je treba izvrtati luknjo s posebnim svedrom. Tudi ti klini se med seboj razlikujejo. Imamo kline s kvadratnim prerezom, s pooraninn rooovi in okroglega prereza. Vsi pa še imajo zarezo, v katero vtaknemo zagozdo, ki povzroči eitspan-zijo klina v izvrtini. Za plezanje v ledu in snegu so posebni klini, ki se uvijejo v led. Zabijanje klinov je predvsem stvar izkušenj. Dober klin, zabit v špranjo, ki poteka v smeri obremenitve, vzdrži okoli 500 kp, najbolje zabit klin pa okoli 1000 kp, dobri klini v prečnih špranjah pa precej več.
Plezalno kladivo služi za zabijanje klinov in za izbijanje ter za sekanje oprimkov v led in skalo. Je iz kvalitetnih žilavih jekel, njegova optimalna teža je okoli 600 g. Za plezanje v apnencu ima kladivo dolgo konico, ki omogoča sekanje oprimkov, medtem ko je Cassin razvil kladivo za dolomit brez konice oziroma z zelo kratko. Za plezanje v Centralnih Alpah, kjer je skoraj vedno kombinacija led — skala, pa je primerno kladivo z dolgo, nekoliko zakrivljeno zobato konico.
Stremena služijo za premagovanje gladkih in strmih stopenj v skali. Stremena naj bodo dolžine okoli 1,5 m, imajo pa naj 3 do 4 prečke. Prva prečka naj bo čim višje, tako da je nad njo prostora le toliko, da lahko vtaknemo nogo. Na ta način pridobimo največjo možno višino.
Cepin uporabljamo za zimsko plezanje. Služi nam tudi za sekanje stopov in oprimkov, kot sidrišče in varovališče. Dolžine so od 60 do 100 cm. Za plezanje so primernejši krajši, za hojo pa uporabljamo daljše.
Dereze uporabljamo na strmih snežiščih in lediščih. Izdelane so iz kvalitetnih materialov, lahko se morajo prilagoditi čevlju in morajo biti čimbolj lahke. Število zob je različno, giblje se med 10 in 12, pri čemer sta dva sprednja zoba v močno horizontalni legi.
Krpi je uporabljamo kot pripomoček za hojo v mehkem snegu, potem smuči in očala, ki zavarujejo oči pred premočnim sevanjem, lavinska vrvica, ki jo mora imeti vsak alpinist. Lavinska vrvica pa naj ne bo samo v nahrbtniku, mora se tudi uporabljati, saj je za to narejena. Vsa ta oprema je draga, zato jo moramo skrbno negovati.
Človek ne more biti dober gornik, če ni vedrega značaja in če nima občutka za tovarištvo, zakaj prijatelji so prav tako važni kakor dobra oprema. Skupinsko delo je ključ do
uspeha in gola sebičnost naredi človeka majhnega. Nihče ne more od gore dobiti več, kakor daje sam. Bodi velik s tem, da skušaš druge narediti velike!
Logar Branko
ALPINISTIČNE SOLE
Namen alpinističnih šol je sistematično izobraževanje mladih planincev v pripravnike — alpiniste. Seznanjamo jih z vsem tehničnim in teoretičnim znanjem, ki ga naj bi obvladal vsak alpinist.
Do sedaj je bila alpinistična šola na Ravnah in v Črni. Skušali smo s propagando in našim delom vključiti v te šole čimveč mladih. To nam je v veliki meri tudi uspelo. Poleg tega, da smo izobraževali mlade planince, smo vedno vzdrževali stik z njimi in imeli dovolj posluha za njihova hotenja. Bistvo šole je v tem, da v njej lahko sodeluje vsakdo, ki to želi. Stike imamo z različnimi šolami na Ravnah, kar se odraža tudi pri udeležbi. Presenetili so nas rezultati našega razpisa v začetku lanskega leta. Prijavilo se je okrog 90 pripravnikov, takšne številke pa niso vsakdanje v alpinizmu. Veseli smo zaupanja mladih.
Rezultati šole so vidni in bodo tudi v bodoče. V dveh centrih smo vzgajali skupino mladih, ki v veliki meri obvlada tehniko plezanja. Prav ti mladi pa bodo v veliko pomoč v bodočih alpinističnih šolah. Prenašali naj bi znanje, ki so ga dobili, na mlajše. To nam bo v pomoč glede na to, da je veliko starejših alpinistov neaktivnih oziroma za takšno delo nimajo časa. V bodoče bodo alpinistične šole še bolje organizirane. Osnovna naloga, ki smo si jo zadali, je izobraževanje mladih, saj le v tem vidimo napredek. Alpinistične šole naj bi stalno delovale, vendar bi bile zaokrožene v določenem obdobju. V času šole bodo izvedena številna predavanja starejših alpinistov o vsem, 'kar je v zvezi z alpinizmom: o zgodovini, problematiki našega odseka in o problematiki alpinizma na Slovenskem. Poleg tega bomo prikazovali diapozitive o naših taborih ter odpravah. V vseh predavanjih in diskusijah pa bi v veliki meri sodelovali planinci iz mladinskih odsekov PD. Za sodelovanje bomo prosili predstavnike GRS, ki bi s svojim velikim znanjem pomagali pri izvedbi teh predavanj.
TABORI
Tabori naj bi bili zaključno obdobje šole. Na njih bodo lahko sodelovali vsi, ki to želijo in so v šoli pokazali interes do alpinizma. Namen taborov je delo v skupini, ki bo temeljilo na sistematično začrtanem planu. Za tabore
je značilno množično delovanje in takšno delovanje si želimo tudi mi.
Lani smo izvedli dva tabora, ki sta bila uspešna. Tabor v Julijcih, ki nam bo ostal v spominu predvsem po izredno prijetnem vzdušju in kot velika preizkušnja vseh udeležencev.
Tabor pod Grossglocknerjem je bil po alpinističnih rezultatih glede na vremenske razmere popolnoma uspešen. Zal nam je vseh j mladih, ki so vse leto želeli na ta tabor, na | koncu pa kljub ogromnim naporom upravnega odbora niso mogli vsi pod Grossglockner. j Nismo imeli dovolj sredstev za to.
Tabori bodo tudi v bodoče. V njih bodo pri- ' pravniki pod vodstvom starejših alpinistov spoznavali področja in gore drugod. Ne bodo | pa spoznali samo gor, temveč tudi ljudi, alpiniste z drugih področij.
VZPONI
Lani smo imeli v primerjavi z drugimi od- i seki veliko število vzponov. Glede na kvaliteto kot merilo so bili ti vzponi v poprečju i težavnostne stopnje 3 +. Mislim, da je to po- ! vsem realno glede na naše usmeritve in delo | z mladimi. Nosilci težjih vzponov so bili sta- I rejši pripravniki iz Črne. Splezali so 3 prven- I stvene smeri v Veliki Raduhi in Mali Raduhi’ Od tega bi omenil do sedaj najtežjo smer v [ Raduhi, ki je skrajne težavnostne stopnje. Vzpon pa je pomemben vsak, ne glede na te- j žavnost. Vsakdo naj gre v steno s svojim ci- j Ijem plezanja.
MNOŽIČNOST
Tabori in šole so posledica množičnosti-Množičnost je v tem času glede na poglede alpinizma morda revolucionarna. Velikokrat j se je v raznih razpravah govorilo o množič' j nosti, a se je le malo kje realizirala. Več se J govori o alpinizmu kot zaokroženi enoti ljudi. I Miselnost alpinizma kot množične dejavnosti j pa še ni zrasla v prepričanje.
Zakaj množičnost? Pred časom smo analizi' rali stanje alpinizma pri nas in na Slovenskem. Iskali smo vzroke perečega stanja. S tem stanjem, kljub uspehom, ki so individu- j alnega pomena, nismo zadovoljni. Iskali srn® | vzroke, zakaj to gibanje ni množično. Iskal1 smo jih v družbi. Govorimo o tehničnem raz' j voju, o propadanju duhovne kulture človeka, pri vsem tem pa pozabljamo, da smo mi vs1 j del te družbe. In prav mi smo odgovorni za : to. Analizirali smo naše delo, delo naših pred- j hodnikov prav tako. Ali nismo naredili mnogo napak? Ali smo ovirali ta razvoj? V naših gorah so se in se dogajajo stvari, ki se ne hi j smele. Ostal bi pri odnosih, predvsem pri od- j nosih pri mlajših. Ali so ti odnosi bili in s ° i pravilni? Mislim, da ne! Izhajam s stališča, da smo prav mladi ljudje največji idealist1 in najpomembnejši so prvi koraki v planino-Ti mladi idealisti se v planinah soočijo s 1 stvarnostjo. Ali jih ne moti pijančevanje, ka- 1 teremu bi lahko rekel celo neki planinski alkoholizem? Ali jih ne motijo nezdravi odnosi? Ali jih ne motijo prepreke, ki jih postavljajo starejši alpinisti, ki nesebično gledajo	j
na vzgojo? Smo sposobni to preprečiti? Sna0 sposobni preprečiti govorjenje in razprave, d®	-
je vse v redu? Prav tako kot mi, se bodo tud1	j
oni morali soočiti z borbo za boljše, revolu-	,
cionarnejše ukrepe. Spremeniti bomo moral1 predvsem sebe, naše delo. To delo bo rodil0 zaupanje mladih v nas in takrat ne bona0	i
mogli govoriti o nazadovanju našega alpiniz'	i
ma, ki sedaj ne gre v korak z razvojem mnO'	j
žičnega planinarjenja.	.	f
Alpinizem prav tako kot planinstvo 1,1 modni pojav, temveč potreba, 'ki jo čuti pla' ninec, ko mu postanejo planine premajhn0,	V
Ne gre v steno zato, ker nima rad življenj8;	J,
temveč zato, ker ga skuša odkriti še na drU»	j
način. In naša naloga je, da jim to omog0' čimo z našim delom. Vsi vemo, da le iz mn°' žice raste resnična kvaliteta. V to množico P‘1 ne bi vključevali samo planincev, ki hočejp biti plezalci, temveč vse, ki so se voljni učip1'
Vsi pa smo dolžni delovati tudi v planinski0	j,
društvih kot vodniki in prenašalci znanja h®	*
mlajše. Naši cilji resnično niso skromni. Na-^	*
želja je postati avantgarda planinstva na te11! področju, želimo si sodelovanja s planinskih1’	hj
društvi in vsemi drugimi odseki. Le s skuP'	^
nimi močmi bomo lahko delovali za enoth’	j.
cilj, še večji razvoj planinarjenja.
Foto: Milan Klemenc	Na	Iv	are	kem	jezeru
Obvestila in zahvale
OBVESTILO UREDNIŠTVA
Ta številka je dvojna, ker julija zaradi rednega letnega dopusta Informativni fu-*inar ne bo izšel. Naslednja številka izide
15.	avgusta, 3. št. Koroškega fužinarja pa °koli 25. avgusta. Po potrebi bomo vmes •sdali Obvestila delovne skupnosti.
dopustnikom O IZPLAČILIH OI)
Pred nami je čas dopustov, ki bodo mar-Slkomu padli prav na dan izplačila OD,
15.	v mesecu. Da ne bi prihajalo do neljubih nesporazumov, obveščamo vse člane kolektiva, da smejo biti OD na naši bla-§ajni SAMO TRI DNI, nakar jih moramo Vrniti na banko. Ponovni dvigi pa so komplicirani in predvsem dolgotrajni. Zato Prosimo vse dopustnike, da dvignejo svoje UD v tem roku ali pa za dvig koga polastijo.
NA POMOČ — KLICI 222!
Obveščamo vse člane kolektiva, da se 2aradi preureditve telefonske centrale ukinjata pozivni telefonski številki poklicnih Sasilcev 7 ali 200. Novi poziv za klic poklicnih gasilcev je telefonska številka 222.
HRANITE PLAČILNE vreCke
Mnogi sodelavci pogosto zahtevajo od našega oddelka za obračun osebnih dohodkov potrdila o svojem poprečnem dohodku Za različna obdobja in razne namene. Posebno pogosti prosilci so starši šoloobveznih otrok, ki potrebujejo ta potrdila enkrat za otroški dodatek, drugič za šolske Galice itn.
Predvsem za slednje velja, da je plačilna vrečka, kakršna je v rabi pri nas, originalen dokument, ki ima zato tudi vrednost uradnega potrdila. Seveda pa je treba j^ečke hraniti, da z njimi po potrebi dokažemo naš OD.
C o bomo torej le nekoliko bolj vestni, k°mo sebi in oddelku za obračun OD pri-knanili precej časa. Cas pa je, kot vemo, ndi denar!
Zahvala predsednika obCine Zelezarjem
Predsednik SO Ravne Ivan Strmčnik je poslal 25. aprila direktorju železarne na-s^ednji dopis:
»Dovolite mi, da se vam v imenu obča-nov občine Ravne in v svojem imenu naj-!skreneje zahvalim za vaše razumevanje 'n sodelovanje, ki ste ga izkazali ob gašenju gozdnega požara na območju Črne.
Prosim vas, da posredujete vsem članom ^ašega kolektiva, ki so sodelovali pri ga-,enju, iskreno zahvalo za požrtvovalnost
Ul
sodelovanje.«
^obude mladih strokovnjakov
^ hlladi strokovnjaki v železarni Ravne ' v<soko in višjo izobrazbo so že konec krila sestavili pripombe in predloge o od-?s'h v podjetju in nekaterih naših pravilnih. Temu besedilu so priključili še se-najp strokovnjakov, ki so v zadnjih dese-
tih
letih iz kakršnihkoli vzrokov zapustili
podjetje, ter seznam štipendistov, ki se po končanem študiju niso zaposlili v železarni. Celoten tekst so razdelili vodilnim delavcem v podjetju in družbenopolitičnim organizacijam ter ga namenili tudi za objavo v našem glasilu.
Ker pa pobude mladih strokovnjakov zahtevajo soočenje mnenj in razčiščevanje vrste problemov, je glavni direktor skupaj s člani strokovnega sveta priredil razgovor z njimi, uredniški odbor pa je sklenil počakati z objavo tako dolgo, da bodo znana skupna stališča in bo tako ta snov prikazana kot zaokrožena celota.
Redakcija te številke je bila zaključena pred razgovorom, zato bomo o tej temi pisali v avgustovski številki.
Urednik OBVESTILO O POČITNIŠKI PRAKSI IN POČITNIŠKEM DELU
Zaradi boljše informiranosti šol in staršev glede počitniške prakse v naši tovarni sporočamo naslednje:
V mesecu juliju in avgustu bo lahko v železarni opravljalo obvezno prakso in počitniško delo več kot 300 učencev, dijakov in študentov. Prijave že sprejemamo v kadrovski službi v sobi št. 9 (tel. 412). Prijave se lahko pošljejo tudi pismeno isti službi. Da bi bilo čim manj problemov pri sprejemu prošenj in pri uskladitvi z možnostmi, vpis po 25. juniju 1974 ne bo več mogoč. Splošni pogoj za sprejem je, da je praktikant popolnoma zdrav ter da je dopolnil do začetka prakse najmanj 15 let starosti.
Podatki o tem, kdo od prijavljenih kandidatov je sprejet in v kateri obrat oziroma službo, bodo podani na razglasnih deskah v tovarni, lahko pa se dobijo tudi v kadrovski službi.
MISEL OB SREČANJU OKTETOV LESNE INDUSTRIJE
Ob srečanju oktetov lesne industrije lahko pomislimo na razmere v našem združenem podjetju slovenskih železarn: mogočnejša družba smo, tudi bogata z zbori in okteti. Na nivoju združenega podjetja bi se lahko vsako leto sestali pevci naših železarn — iz Jesenic, Štor in Raven, pa še iz Zreč in Krope. Prava revija — kot OD PLIBERKA DO TRABERKA bi lahko bila, vsako leto drugje.
Razmislimo malo o tem problemu — ki ga ni — le malo dobre volje in organizacijskega dela je potrebno!	K.	J.
ZAHVALA
Podpisani Alojz Levičar se zahvaljujem sodelavcem prometa, sindikatu in ZB železarne za darila ob mojem odhodu v pokoj.
ZAHVALA
Podpisani Ivan Mihelač se zahvaljujem sindikatu železarne Ravne za finančno pomoč v času moje bolezni. Hvala tudi tov. Janežiču in sodelavcem za obiske.
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč, ki mi jo je poslala v zdravilišče Topolšico.
Hari Repotočnik
ZAHVALA
Podpisani Rudolf Grubelnik iz valjarne se zahvaljujem sindikatu za denarno pomoč ob mojem odhodu v pokoj.
ZAHVALA
Podpisani Maks Matavž se zahvaljujem sindikatu železarne Ravne za finančno pomoč moji družini v času moje bolezni. Res iskrena hvala!
ZAHVALA
Podpisani Jože Sotošek se zahvaljujem vsem varilcem centralne delavnice in organizatorjem za lepo spominsko darilo ob mojem odhodu v pokoj.
Obenem želim vsem še nadaljnje uspešno delo.
Politiki so kot vremenoslovci, ki pravijo: »Napoved vremena je bila pravilna, samo vreme je bilo napačno.«
Moravia
Sopara
Gibanje zaposlenih v tovarni
od 21. IV. 1974 do 20. V. 1974
štev Priimek in ime	Rojen	Kvalifikacija	Obrat	Odkod	je	prišel
Sprejeti delavci
1.	Belaj Silvo	21. 1.1954	PK kovač	kovačnica	iz JLA
2.	Bošnik Jurij	3. 4. 1948	PK delavec	obrat industrijskih nožev	iz druge delovne organizacije
3.	Erjavec Janez	28. 7. 1956	PK delavec	obrat industrijskih nožev	prva zaposlitev
4.	Franc Eva	1. 9. 1954	NK delavka	čistilnica	prva zaposlitev
5.	Gavez Milan	12. 4. 1954	PK topilec	topilnica II.	iz JLA
6.	Gerold Marko	17. 3. 1958	NK delavec	obrat pnevmatičnih strojev	iz druge delovne organizacije
7.	Golob Mirko	20. 7. 1954	PK žarilec	kalilnica	iz JLA
8.	Gradišek Alojz	16. 9. 1952	NK delavec	kalilnica	ponovna zaposlitev v 2R
9.	Jazbec Mihael	26. 9. 1954	NK delavec	obrat industrijskih nožev	iz JLA
10.	Kac Silvo	12. 12. 1954	KV kovač o. p.	obrat pnevmatičnih strojev	iz JLA
11.	Kapel Stanislav	22. 9. 1947	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne organizacije
12.	Kordež Roman	12. 2. 1959	NK delavec	skladiščna operativa	prva zaposlitev
13.	Konečnik Franc V.	17. 8. 1954	PK topilec	jeklovlek	iz JLA
14.	Kotnik Elizabeta	11. 11. 1949	NK delavka	komunalni oddelek	iz druge delovne organizacije
15.	Kotnik Srečko	13. 2. 1959	NK delavec	materialna služba enote II.	prva zaposlitev
16.	Kralj Marija II.	13. 12. 1927	NK delavka	komunalni oddelek	iz druge delovne organizacije
17.	Krefl Ivan	11. 9.1949	VSS	PD enote II.	štipendist ZR
18.	Krivograd Franc VII.	28. 3.1953	NK delavec	valjarna	iz JLA
19.	Ladinik Jože	26. 3. 1952	SS strojni tehnik	PD tehničnih služb	iz JLA
20.	Lakovnik Milena	5. 2. 1955	NS	služba VPD	prva zaposlitev
21.	Lasnik Franc II.	1. 1. 1956	PK ključavničar	obrat pnevmatičnih strojev	prva zaposlitev
22.	Lesjak Branimir	24. 12. 1954	NK delavec	valjarna	iz druge delovne organizacije
23.	Likar Ciril	17. 7. 1950	NK delavec	transport	iz druge delovne organizacije
24.	Luter Boštjan	14. 10. 1937	KV rezkalec	obrat strojev in delov	iz druge delovne organizacije
25.	Mezner Jožef II.	12. 3. 1943	VSS inž. organizacije dela	služba za kadre	iz druge delovne organizacije
26.	Mlačnik Viktor	13. 6. 1954	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne organizacije
27.	Motnik Anton II.	11. 7.1954	KV ključavničar	obrat strojev in delov	iz JLA
28.	Mravljak Miroslav II.	19. 4. 1953	NK delavec	topilnica	iz druge delovne organizacije
29.	Najrajter Franc	3. 4. 1955	NK delavec	čistilnica	prva zaposlitev
30.	Naglič Marjeta	22. 6. 1942	NK delavka	mini livarna	iz druge delovne organizacije
31.	Osterman Filip	26. 8. 1957	NK delavec	skladiščna operativa	iz druge delovne organizacije
32.	Petrič Alojz	19. 4. 1951	PK strugar	obrat strojev in delov	iz JLA
33.	Počej Milan	2. 2. 1954	NK delavec	špedicija	iz JLA
34.	Pšeničnik Ana	6. 6. 1958	NK delavec	enota metalurške proizvodnje	prva zaposlitev
35.	Simič Simo	10. 10. 1954	KV ključavničar	strojni obrat	prva zaposlitev
36.	Svetina Ernest	12. 3. 1957	NK delavec	skladiščna operativa	iz druge delovne organizacije
37.	Sardi Stanislav	11. 5. 1954	NK delavec	transport	iz JLA
38.	Šimenc Milan	10. 9. 1952	KV rezkalec	obrat strojev in delov	iz JLA
39.	Skratek Stefan	21. 12. 1953	NK delavec	jeklovlek	iz JLA
40.	Štruc Danica	29. 1. 1956	NK delavec	mini livarna	prva zaposlitev
41.	Vukovič Stanko	15. 4. 1956	NK delavec	vzmetarna	iz druge delovne organizacije
42.	Zabel Jožica	5. 3. 1958	NS	tehniške službe	prva zaposlitev
Odjavljeni delavci					
1.	Bahtirovič Sefket	20. 10. 1951	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
2.	Bežan Boris	26. 5. 1948	NK delavec	kalilnica	dana odpoved
3.	Bodza Marko	3. 7. 1944	NK delavec	livarna	samovoljna zapustitev dela
4.	Budim Marko	25. 2. 1936	NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
5.	Colakov Dimitar	2. 5.1947	NK delavec	valjarna	samovoljna zapustitev dela
6.	Colič Seid	1. 2. 1950	NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
7.	Dežman Avgust	27. 8. 1943	NK delavec	vzmetarna	samovoljna zapustitev dela
8.	Feguš Janez	30. 10. 1953	PK strugar	obrat strojev in delov	dana odpoved
9.	Gajič Dragan	1. 3. 1953	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
10.	Grobelnik Beno	24. 3. 1955	KV ključavničar	obrat strojev in delov	v JLA
11.	Haramija Duro	9. 4. 1940	VSS ekonomist	prodaja enote I.	dana odpoved
12.	Havle Filip	28. 4. 1938	VK gradbeni delovodja	oddelek za novogradnje	dana odpoved
13.	Ilič Stevan	2. 3. 1947	NK delavec	livarna	samovoljna zapustitev dela
14.	Jagica Stevan	2. 4. 1941	KV čevljar	valjarna	samovoljna zapustitev dela
15.	Juvan Viktor II.	17. 3. 1955	NK delavec	gradbeni remont	samovoljna zapustitev dela
16.	Karašič Josip	25. 12. 1926	NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
17.	Klemenc Vincenc	2. 7. 1955	KV kovač	kovačnica	v JLA
18.	Kobovc Peter	28. 6. 1953	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	dana odpoved
19.	Kostanjevec Peter	29. 6. 1955	PK livar	livarna	v JLA
20.	Kotnik Jože IX.	23. 2. 1955	KV strugar	centralna delavnica	v JLA
21.	Kramberger Cvetka	7. 5. 1955	NS	nabavna služba	dana odpoved
22.	Kristan Franc II.	22. 6. 1944	NK delavec	špedicija	dana odpoved
23.	Ožegovič Petar	13. 7. 1941	KV zidar	gradbeni obrat	dana odpoved
24.	Pogorevčnik Karel II.	16. 11. 1950	NK delavec	vzmetarna	prestajanje kazni
25.	Poročnik Alojz	19. 6. 1952	NK delavec	vzmetarna	samovoljna zapustitev dela j
26.	Praznik Jože	13. 3. 1939	KV šofer	jeklovlok	dana odpoved j (
27.	Razgoršek Silvo	5. 12. 1953	PK talilec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
28.	Rebernik Franc	30. 9. 1940	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
29.	Rotovnik Marjan	29. 3. 1955	PK žarilec	kalilnica	v JLA S
30.	Strmčnik Jože	17. 1. 1951	KV rudar	transport	dana odpoved
31.	Strmčnik Pavel	25. 1.1955	PK kovač	kovačnica	v JLA .
32.	Skalič Majda	28. 12. 1953	SS administrativni tehnik	služba za kadre	dana odpoved
33.	Tratnik Anton	19. 5. 1951	NK delavec	topilnica	dana odpoved s
34.	Valente Jožef	4. 10. 1954	KV topilec	topilnica	v JLA
35.	Verko Ferdo	21. 5. 1948	NK delavec	kovačnica	samovoljna zapustitev dela
36.	Videršnik Vinko	31. 3. 1952	PK žerjavovodja	topilnica	prestajanje kazni : J*
37.	Žnidaršič Franc	2. 4. 1949	PK brusilec	obrat pnevmatičnih strojev	umrl « , ^
Izobrazba — kvalifikacija:
Sprejeti:
1 — VSS inženir organizacije dela 1 — VSS absolvent strojništva
1 — SS strojni tehnik
2 — KV ključavničarja 2 — KV rezkalca
1 — KV kovač o. p.
1 — PK kovač
2 — PK topilca 1 — PK žarilec
1 — PK ključavničar
1 — PK strugar
2 — PK delavca
24 — NK delavcev 2 — NS
Odjavljeni:
1 — VSS ekonomist 1 — VK gradbeni delovodja 1 — SS administrativni tehnik 1 — KV ključavničar 1 — KV čevljar 1 — KV kovač 1 — KV obratni elektrikar 1 — KV strugar 1 — KV zidar
1	— KV	šofer
1	— KV	rudar
1	— KV	topilec
1	— PK	strugar
1	— PK	livar
1	— PK	talilec
1	— PK	žarilec
1	— PK	kovač
1	— PK	žerjavo vodja
1	— PK	brusilec
17	— NK	delavcev
1	— NS	
Franc Žnidaršič
Dragi Franci!
Nismo še pozabili pred kratkim umrlega sodelavca, ki smo ga spremljali na njegovi Zadnji poti, sodelavca prav iz oddelka, kjer si delal tudi ti, ko smo danes zopet na enaki poti, ko spremljamo tebe, Franci, tako Oepričakovano k poslednjemu počivališču, v tvoj prerani grob.
Odhajaš brez slovesa od nas, zato smo Prišli, da se ti poklonimo. Dovoli, da spregovorim v imenu osnovne organizacije ZK hekaj besed o tvojem tako kratkem živ-
■jenju.
tvojo pot in vožnja z avtomobilom se je za vedno ustavila ravno na poti od tvojega rojstnega kraja, ki si ga obiskal še zadnji večer, kot bi slutil, da ga ne boš nikoli več.
Dragi Franci! Obljubljamo ti, da bomo tvoje začeto delo nadaljevali, tvoj vzor prenašali na mlajše rodove in se po tebi zgledovali, zato boš ostal vedno med nami.
Mami, atu, bratu, sestram in drugim sorodnikom izrekam v imenu OOZK mehanskih obratov iskreno sožalje.
Rodil si se šele pred 25 leti na Lcšah kot Slh delavske družine. Po končani šoli si se *aPoslil v železarni Ravne v oddelku ozob-tenja in brušenja v mehanskih obratih, dšel si k vojakom, vrnil si se zopet na Sv°je staro delovno mesto, izkazal si se kot dober delavec, bil si nesebičen prija-
vedno si rad pomagal in za vsakogar S| imel prijazen nasmeh. Bil si tovariš, ltael si vedno napredne ideje, zato smo te dvema letoma brez premišljevanja sPrejeii
v naše vrste — v zvezo komuni-I v. Nismo se zmotili, saj si s svojim de-0,n v popolnosti opravičil članstvo v tej ^Sanizaciji.
1 si družaben, pripravljen vsako na-°go vedno z voljo opraviti. Bil si borec za avičnc napredne ideje, pri čemer nisi "el le samega sebe, ampak dobro vse
^UŽbe.
»‘o naravi si bil zelo skromen in tih ter
sodelavci — prijatelji zelo priljubljen.
. haši organizaciji bo ostala vrzel, kajti
*ega komunista in tovariša, s takim
j, °dom in nazorom je zelo težko nadomestiti.
j ^°Igo bi še lahko naštevali tvoje dobre Ustnosti, ali kaj, ko te ni več, niti nas ne llsi§ več.
, eprav si imel tako željo do izpopol' I jevanja sj se ^elel usposobiti za po-lchega šoferja, je petkova noč prekinila
DELOVNE NEZGODE V APRILU
Jože Rožej, centralna delavnica — pri izbijanju vezovnega obroča na vodilih parnega kladiva mu je kladivo spodletelo, pri tem je udaril z roko ob rob vodila in si poškodoval kazalec desne roke.
Stane Šteharnik, promet — po končanem premikanju z lokomotivo je izstopil, pri tem mu je na stopnicah zdrsnilo, pri čemer si je poškodoval čelo in nos.
Zdravko Lesjak, centralna delavnica — pri brušenju z brusilnim strojem se je tujek odbil od stene in mu priletel izza očal v desno oko.
Ivanka Paradiž, TOZD TRO Prevalje — pri merjenju z merilnim trnom je udarila z desno roko na vrtečo se brusilno ploščo ter si pri tem obrusila hrbtno stran desne roke.
Silvo Čekon, obrat strojev in delov — pri nameščanju valja s pomočjo žerjava mu je ta zdrsnil in mu poškodoval prstanec desne roke.
Marko Hribernik, skupne službe TOZD II — pri razkladanju embalažnih košar s pomočjo demaga mu je pri nameščanju ta zdrsnila, pri čemer si je poškodoval mezinec leve roke.
Rudolf Kotnik, obrat strojev in delov — pri lepanju VIDI A ploščice za strugarski nož mu je ta zdrsnila v notranjost vrteče se diamantne brusilne plošče, zaradi česar mu je ploščico vrglo v obraz pod desno oko.
Marjan Jakob, centralna delavnica — pri struženju mu je vroč ostružek priletel pod levo oko ter ga opekel.
Mirko Marzel, topilnica — pri postavljanju lijaka na livno ploščo mu je ta zdrsnil na desno nogo in mu poškodoval palec.
Feliks Pešl, topilnica — pri odstranjevanju kap s kokil se je ta odpela s kavlja žerjavne verige ter mu padla na levo nogo in mu poškodovala palec.
Bernard Valentar, valjarna — pri reguliranju odprtin pri uvodnih čeljustih IV. valjarskega ogrodja ga je vroč valjanec oplazil po goleni leve noge.
Jože Voler, jeklovlek — med dvigovanjem odlagalne košare s pnevmatičnim dvigalom se je ta snela iz ležišča ter padla na tla, pri čemer mu je poškodovala nart desne noge.
Konrad Ošlovnik, kovačnica — pri obračanju gredice z žerjavom je ta zdrsnila iz klešč ter se mu skotalila na levo nogo in mu poškodovala prste.
Jože Gnamuš, valjarna — pri zlaganju gredic se mu je ena skotalila iz veza ter mu padla na nart desne noge.
Sirovina Pero, topilnica — pri dvigu ko-kile z žer javnimi kleščami so te popustile, pri čemer si je poškodoval palec leve roke.
Vinko Prijanovič, valjarna — pri pred-valjanju gredice na drugem valjarskem ogrodju je bil valjanec nekoliko kriv, pri vtiku v kaliber pa so ga valjarske klešče udarile po gležnju leve noge.
Mali zmaj
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
3587 316 Eržen P., Raziskave površinskih vzdolžnih razpok na valjanih gredicah jekla kvalitete C 2330 III 1,2 1973.
3587 319 Žvokelj J., Vrtilno upogibni preizkusi legirane jeklene litine ČL 4730 in ČL 4731 1974.
5380 Kosolapova T. Ya., Carbides, proper-ties, production and applications 1971.
5381 Volk P., Antriebstechnik in der Me-tallverarbeitung 1966.
5382 Novak M., Organizacija rada u soci-jalizmu 1974.
5383 K. H. Engel, Handbuch der neuen Techniken des Industrial Enginnee-ring 1972.
5384 Elektrowarme. Theorie und Praxis 1974.
3587 320 Treppo M., Določevanje žvepla v EPŽ žlindrah in soleh 1973.
3587/321 Tomaševič S., Osvajanje kolorne metalurgije tehnikom parcijalne oksidacije 1973.
5385 Theisen R., Tabellen der Massscn-schwachungskoeffizienten von Ront-genstrahlen 1967.
5386 Priifung und Untersuchung der Kor-rosionsbestandigkeit von Stiihlen 1973.
3587 322 Institut za metalne konstrukcije. Razvoj in delo v letih 1953—1971
1972.
3587/323 Uvajanje NC — tehnologije v industrijo in avtomatizacijo proizvodnje z malimi digitalnimi računalniki 1973.
5387 Anakioski D., Planiranje u udruže-nom radu 1974.
3587/324 Kveder A., Diagrami predelavno-sti jekel 1973.
5388 Powder Diffraction File Search Ma-nual (Hanawalt Method) Inorganic
1973.
5389 Fedorov V. G., Gazovaja svarka i rezka metallov 1972.
5390 Zaharov M. V., A. M. Zaharov, Žaro-pročnie splavi 1972.
5391 Obščaja metallurgija 1971.
5392 Das TTL Kochbuch 1973.
5393 Engel L., Druckluft Handbuch 1971.
5394 Eršov G. S., Vzaimodejstvie faz pri viplavke legirovannih stalej 1973.
5395 Enrick N. L., Betriebsfiihrung und Statistik 1969.
B r a n | e
Anatole France
PROFESOR
Gospod Bergeret je zagledal starca, ki je sedel na drugi strani poti na kupu uvelega listja. Bil je divja postava in jedva ga je bilo moč razločiti izmed stvari, ki so ga obdajale. Njegov obraz, njegova brada, njegove cunje so imele barve kamenja in listja. Počasi je strgal kos lesa s staro britvijo, ki se je z leti zmanjševala od brušenja.
»Dober dan, gospod,« je rekel starec. »Sonce je ljubko. In še nekaj dobrega vam povem, to je, da ne bo deževalo.«
Gospod Bergeret je prepoznal Ostrožni-ka, potepuha, ki ga je preiskovalni sodnik
Tako smo letos praznovali 1. maj
Foto: F. KamniH
5396 Podbrežnik F., Preporuke za održa-vanje opreme u preduzeču I, II, III. 1973.
5397 Birkner H., Siebdruck auf Papier und Stoff 1968.
5398 Mikolji V., Povijest željeza i željez-nog obrta u Bosni 1969.
5399 Voprosi specialnoj elektrometallurgii 1973.
5400 Rafinirujuščie pereplavi 1974.
5401 Elektrošlakovij pereplav 1973.
5402 Problemi specijalnoj elektrometallurgii 1970.
5403 Liidtke F., Malen, Zeichnen, Gestal-ten 1973.
3587/325 Prešeren A., Kolokvij o raziskavah s področja sekundarnega žilave-nja jekla 1973. 1—4.
5404 Dakyart U., Elektrošlakovij pereplav
1973.
3587/326 Osvajanje proizvodnje EPŽ v železarni Ravne na napravi R-951 1974.
3587/327 Osojnik A., J. Perman, Plinska kromatografija v jeklarstvu 1974.
3587/328 Eržen P., Raziskave površinskih vzdolžnih razpok na valjanih gredicah 1974.
IN BERAČ
Roquincourt pač po krivici vpletel v zadevo hiše kraljice Margarete in ga je obdržal šest mesecev v ječi. Gospod Bergeret, ki je čutil naklonjenost do bednih, je z lepimi besedami odgovoril na Ostrožnikove lepe besede.
»Dober dan, prijatelj,« mu je rekel, »vidim, da dobro poznate te kraje. obronek je toplejši in v dobrem zavetju.«
Po kratkem premolku je Ostrožnik odgovoril:
»Poznam boljše kraje. Toda ti so daleč. Hoje se ni treba bati. Noga je dobra. Čevelj ni prida. Toda dobrih čevljev ne mo-
rem obuti, ker jih nisem vajen. Kadar r*11 podarijo dobre, jih odparam.«
Privzdignil je svojo nogo nad suho listje ter pokazal v krpo zaviti palec skozi luk' njo v usnju.
Pomolčal je in pričel spet gladiti k°s trdega lesa.
Potem je dejal:
»Vzeli so mi nož.«
»Kdo neki?«
Potepuh je dvignil svojo roko ter okr°' nil dlan proti mestu, drugega odgovora 01 dal. Vendar je sledil toku svoje počasfl3 misli, kajti čez čas je rekel:
»In mi ga niso vrnili.«
Ostal je resen, nem, nezmožen izrazi*1 misli, ki so se valile v njegovi mračni duš1. Njegov nož je bil s pipo edino premoženji kar ga je imel na svetu. S svojim nože*3 je rezal trdi kruh in kožico slanine, ki sj mu jo dajali na pragu kmetij, hrano, ki Jc njegove brezzobne čeljusti pač niso mogk razgristi; in s svojim nožem je seseki)3 čike smotk, da je z njimi natlačil pipo; • svojim nožem je ostrgal nagnito sadje 'lf' z njim je iz kupov smeti potegnil kakšF užitno stvar. S svojim nožem si je rez3 popotne palice ter odlamljal veje, da si J pripravljal ležišče iz listja ponoči v hos*1 S svojim nožem je vrezoval v hrasto'”1 skorjo ladjice za dečke in v mehki les 1°*! ke za deklice. S svojim nožem je izvaj3 vse umetnije življenja, najpotrebnejše k3 kor najtanjše, in je neprenehoma lače!l včasih iznajdljivo skrbel za potrebe te izgotavljal iz trsov okusne vodnjake, ki se zdeli še mestnim gospodom srčkani.
Kajti tale mož, ki ni maral delati, J. opravljal vse mogoče obrti. Ko je pris3 iz zapora, mu ni uspelo, da bi si izpr°s, vrnitev noža, ki so ga bili shranili v P1, sarni. In odšel je na svojo pot po sv°j razorožen, oropan, slabotnejši kot otrok 1 reven. Razjokal se je. Majhne solzice ^ pekle njegove krvaveče oči, ne da bi ^ izlile. Potlej se mu je povrnil pogum in k je odšel iz mesta, je našel staro rezil0 | kotu za mejo. Zdaj mu je iznajdljivo de’ | dober bukov ročaj, ki si ga je sam ureZ3 v hosti des Bergeres.
Ob misli na nož se je spomnil svoje pipe. Rekel je:
»Pipe mi niso vzeli.«
In iz platnene vrečke, ki jo je nosil na Prsih, je vzel nekakšno črno in lepljivo kocko, gorišče pipe brez vsakega videza
cevke.
»Ubogi moj prijatelj,« mu je rekel gospod Bergeret, »niste mi videti ravno velik zločinec. Kako to, da vas tako pogosto-'tta zapirajo?«
Ostrožnik ni bil vajen razgovorov. Nikakor ni vedel, kako vzdržati pogovor. In Ceprav je imel dokaj globoko svojevrstno bistrost, vendar ni takoj doumel smisla besed, ki so bile naslovljene nanj. Manjkalo mu je pač vaje. Sprva torej ni odgovoril gospodu Bergeretu nič, ta pa je pričel risati s svojo palico črte v beli cestni Prah. Toda nazadnje je dejal Ostrožnik:
»Saj ne počenjam grdih stvari. Torej Sern kaznovan za drugo reč.«
In pogovor se je povezal brez hujših
Presledkov.
»Hočete reči, da vas spravljajo v zapor zaradi nedolžnih dejanj?«
»Vem za tiste, ki počenjajo grde reči. I°da narobe bi bilo, če bi govoril.«
»Ostrožnik,« je vprašal gospod Bergeret, opravijo, da ste potepuh posebne sorte in da tudi tedaj, če nič nimate, nikoli ne kradete. Vendar živite s hudodelci. Poznate borilce.«
Ostrožnik je odgovoril:
»So ljudje, ki mislijo tako, in drugi, ki JPislijo drugače. Če bi meni prišlo na um hudodelstvo, bi izkopal na bregu Duroc (nknjo pod drevesom, tja na dno bi polo-
svoj nož in s svojimi nogami bi natlačil 2emlje nanj. Tiste, ki jim je hudodelstvo ha umu, vodi nož. Vodi jih tudi oholost, daz sem čisto mlad že izgubil smelost, ker s° ljudje brili norce iz mene, pa dekleta 'h otroci po vsej deželi.«
»In nikoli niste imeli nasilne in hudobne hlisli?«
»Včasih, ko sem srečaval ženske, ki sem jih videl hoditi same po potih, zastran misli, ki sem jo imel. A to je minilo.«
»In se vam ne vrne več?«
»Včasih.«
»Ostrožnik, vi ljubite prostost, vi ste svobodni. Živite brez dela. Srečni ste.«
»So tudi srečni ljudje. Jaz nisem.«
»Kje pa so tisti, ki so srečni?«
»Na kmetijah.«
Gospod Bergeret je vstal, položil kovanec za deset soldov Ostrožniku v roko ter dejal:
»Vi mislite, Ostrožnik, da je sreča pod streho, v kotu ognjišča in v postelji s pernicami. Mislil sem, da ste modrejši.«
(Iz romana Sodobna zgodovina)
Foto: Milko Dolinšek
Povsod obrazi tuji so, med njimi sam sem tuj.
Ko nemo razgledujem se, zazrl sem se v dekle.
Želim, da bi jo kdaj spoznal, obraz njen božal bi, ljubezen pil iz nje oči, ji rekel: »Draga, vrni se!«
Počasi množica odhaja, z njo deklica je šla.
Zaman oziram se, da videl bi dekle.
Tine
VZDIH
Še kol’ko let mi je na svet dano živet?
Brez,
kot pomladni cvet cvetočih deklet — prazen je svet!
Arne
Vedno mikavne
OBRAZ
HUMOR V TOZD Slabo je slišal
Lojze svojemu tovarišu pri delu na stroju hvali svoj stroj: »Pravim ti, izmeček je na tem stroju težko narediti!«
Prav takrat pa gre mimo delovodja, ki prisluhne in de: »Kaj je tu težko? Vse se da narediti. Če se le hoče!«
Maček na žerjavu
Vodja skupine remontnih delavnic vzdihne: »Ja, sedaj je pa problem spraviti mačka z žerjava!«
Grega, ki se rad izogne nevšečnim nalogam, se ponudi: »Če se strinjate, tovariši, bi jaz šel domov po Flokija. Pred Vabljeni!	njim	zbeži	vsaka	mačka!«
KRIŽANKA „NASl KRAJI
a
METER
MAJHEN D EL iFK
JCARMA*
SESTAVIL IN Rl S ALI
M IV
OKRASNI
KAMEH
AMPER
KARIRASTO
IStgOMBAŽ.
%LAC\0
DOLG,
HoDNlK
ODDELlK
RIMSKE , KOhJKN.
60 STA
Suma TieAHiHA
MOŠKO
IMF
južno-AfriŠka
VtPUBLlKA
NIKELJ
KRAJ MED MEŽICO
. 'H
CPsW0
HOMERJEM
PESNITEV
KRSTA IGLASTEGA "DREVESA
SRRfKO
MOŠKO
IME
notranje
DVORIŠČE
■
FOSFOR
MOTO VILO
STARO-ŽIDOVSKI KRALJ
VRSTA
STEBROV
PEVSKI
Z BOR IZ PREVALJ
VZHOD
DEL ROL A
ZAGNA-
NOST,
elan
ŽELEZO
ft£DKO
M oho IME
KRATICA
ZA logaritem
FIGURA
PRI
ČETVORKI
SLONOV
ČEKA W
ORODJE
ZA
OlMMJf
TELOVADNO
ORODJE
SOPROGA
FARAD
ZAHODNO
NEMŠKI
DROBIŽ
ALUMINIJ
PLOŠČIN
MERA
IGRA NA ■SREČO
1
GODALNI
INSTRUM.
VRSTA M or. OLJA
RUSKI
VOZOVI
z VPREGO
Konec
življe-
nja
BAJKA
I RUPIJ
LATINSKI
VEZNIK
TANKA
MREŽASTA
TKANINA
ENOTA ZA
POSPEŠEK
\SAEAJEVo
SPOLNO
UDOBJE
ELEMENT
VEZANJA
N [PROFESIONALEC
STAR
SLOVAN
TENIŠKI
POJEM
mlinski
ŽLEJoVI
ANTUN
NALIS
ZVEZDA V ORLU
tekmo-
vanje
RENU
DEPARTMA
V
FRANCIJI
M ESTO Y
hrvats-
U E M
PRIMORJU
AFRIŠKI
VELETOK
LITER
GRŠKA
ČRKA
DALMATINSKO M oiKO UME
jezero V SOVJ,
zvezi
Nikoli sit
Berlinski zidar je na vprašanje, ali je sit, odgovoril takole:
»Besede sit ne poznam. Ali sem lačen ali pa mi je slabo.«
Alkohol
»Alkohol,« je rekel zdravnik,« je strup, ki ubija počasi.«
»Nič ne de,« je odvrnil pacient, »saj imam čas.«
Ali — ali
Pijanec: »Bi popil še enega? Želodi pravi »da«, glava pravi »ne«. Glava lci pametnejša od želodca in pametnejši zmc' raj popusti. Torej bom popil še enega'