LETO Vlil 30. SEPTEMBER 1974 ŠTEVILKA 84 brestov lasi I o delovne skupnosti Gradnja nove tovarne iveri plošč Bralci BRESTOVEGA OBZORNIKA so imeli priložnost že večkrat brati o pripravah na gradnjo nove tovarne ivernih plošč. Naj omenimo, da so priprave trajale vse od leta 1971 do letošnje pomladi, ko smo začeli z gradbenimi deli. Težave iz pripravljalne faze, čeprav jih ni bilo malo, so za nami. Za člane delovne skupnosti bo zato vsekakor bolj zanimiva informacija, kaj je od zasaditve prve lopate do danes narejenega in kakšni so gradbenih del. . Gradbena dela, ki predstavljajo pomembno pozicijo v finančni konstrukciji, bomo zaradi lažje Predstave razdelili na posamezne tehnološke faze. Da bo za bralce bolj razumljivo, bo razdelitev napravljena tako, kot jo lahko zasledi posameznik, ki ni gradbenik, spremlja pa dela občasno. Znano je, da je bila lokacija, na kateri bo stala prihodnja tovarna ivernih plošč, urbanistično popolnoma nepripravljena. Zato je bilo potrebno v sklopu zemeljskih del, če jih označimo kot prvo fazo, izdelati vso zu- izgledi za pravočasno izgotovitev nanjo kanalizacijo za padavinske vode. Podatek, da je položenih v zemljo 550 tm cevi, pove obseg tovrstnih del. Potrebno je bilo odstraniti 30.000 kubičnih metrov vrhnje plasti zemlje ter napeljati in utrditi 28.000 kubičnih metrov nasipa. Cestišč za pristop h glavnim objektom nove tovarne je zgrajenih za okrog 10.000 kvadratnih metrov. Vse to so dela, ki optično za nepoznavalca ne pomenijo dosti, vendar jih je bilo potrebno opraviti, da je delo lahko normalno napredovalo. Druga pomembna faza del se je pričela z izkopi za točkovne 'VOVa tovarna ivernih plošč že dobiva svoje obrise temelje in njihovo betoniranje za prihodnjo glavno tovarniško halo na površini 12.000 kvadrat-tnih metrov. Z dokončanjem teh del so bili dani pogoji za pričetek naslednje gradbene faze, to je postavljanje stebrov ter ostalih delov betonske konstrukcije hale. V to delo je vključeno tudi pokrivanje strehe ter zidanje sten. Ta dela se izvajajo v istem času. Hitreje napreduje postavljanje stebrov, medtem ko montaža ostalih delov ter pokrivanje nekoliko počasneje poteka. Globalno ocenjujemo, da je zgrajena tretjina glavne tovarniške hale. Vzporedno delajo tudi notranjo kanalizacijo hale. Za Brest kot investitorja je nadvse pomembno, da bo glavna tovarniška hala zgrajena do konca letošnjega leta. Tedaj začnejo prihajati že prve pošiljke uvozne opreme, ki jo bo potrebno uskladiščiti oziroma nekoliko kasneje montirati. Glede na bližajočo zimo bo moral izvajalec zastaviti vse organizacijske in druge ukrepe, da bo to delo opravil. Pripravljalna dela tečejo tudi na izdelavi samostojnih manjših objektov, v katerih bodo postavljeni iverači, prostor za sekance, žagovino itd. Treba bo začeti tudi z izdelavo žerjavne proge na skladišču surovine za portalni žerjav, katerega dobava je predvidena na koncu februarja prihodnjega lata. To so v glavnem dela, ki tečejo oziroma so tik pred začetkom. Izgledi za pravočasno dokončanje po (terminskem planu zastavljenih del so dobri. Lahko pa vsak nepredvideni zastoj v gradnji poruši zastavljene načrte. Delavci, ki delajo v investicijski skupini, pa poleg operativnih del nadzora gradnje rešujejo še odprta tehnična vprašanja za nemoteno prihodnje delo. Opravljajo razgovore s proizvajalci domače opreme, ki jo bo potrebno do začetka montaže opreme dobaviti. Pripravljajo izdelavo projektov za vso ostalo opremo, ki bo z uvoženo predstavljala celoto nove tovarne. Kljub temu, da je rok za začetek poskusnega obratovanja nove tovarne predviden za konec leta 1975, je potrebno krepko delati, če hočemo, da bomo v tem času napravili vse, kar nas še čaka. Predvsem pa je v tem trenutku pomembno, da gradbena dela na glavni tovarniški hali pravočasno končamo. Prepričani smo, da nam bodo tudi sodelavci iz ostalih temeljnih organizacij pomagali pri uresničevanju investicijskega programa, katerega so sprejeli. D. Mazij Naj lepši trenutek ob zaključni slovesnosti. BREST prvi! Peta lesarijada -četrta zmaga Več o tem velikem tekmovanju berite na 4. in 5. strani! Pred kongresom mladine Od 2. do 4. oktobra letos se bodo v Moravcih pri Murski Soboti zbrali delegati mladinskih organizacij iz vse naše republike na IX. kongresu Zveze mladine Slovenije, da bi pregledali in ocenili dosedanje delo in si zadali nove naloge za prihodnje. Priprave na kongres so tekle skozi vse leto. Celotni program mladine se je nanašal na akcijo »Mladi delavci pred kongresi«, ki je bila sprožena oktobra lani. V zvezi s tem smo med drugim tudi pri nas na BRESTU ustanovili aktiv mladih delavcev Skupnih dejavnosti, v skladu z načeli o nalogah socialistične mladine. Tako imajo sedaj vsi deli našega podjetja svoj aktiv mladih delavcev. Pričakujemo, da bo IX. kongres potrdil dolžnosti, ki nam jih nalagajo ustava in sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ. Mislim, da bomo naloge, ki nam jih bo zastavil IX. kongres ZMS, uspešno izpolnjevali. D. MODIC Ocena gospodarjenja v občini POSLOVNI REZULTATI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V I. POLLETJU 1974 V OBČINI CERKNICA Kot že nekajkrat doslej objavljamo oceno gospodarjenja v občini Cerknica, tokrat v I. polletju leta 1974. Gradivo je pripravila komisija za programiranje pri občinski skupščini, ki tekoče spremlja gospodarska gbanja in gospodarske rezultate v občini Iz gradiva objavljamo zaradi stiske s prostorom samo uvodni del. Organizacije združenega dela v gospodarstvu občine Cerknica so oblikovale letošnji plan gospodarskega razvoja na podlaggi izrabe optimalnih poslovnih možnosti. V predvidevanjih inflacije in njenih posledic pa so uporabljale merila resolucije o družbeno ekonomski politiki SR Slovenije za leto 1974. Omenjena resolucija, ki jo je treba smatrati kot najširši družbeni dogovor o skupnih nalogah samoupravnih nosilcev razvoja v republiki, določa skladno s politiko v zveznem merilu naloge v družbeno ekonomskem razvoju zlasti na naslednjih področjih: — krepitev samoupravljanja z odločnim uresničevanjem nove ustave na vseh področjih in ravneh, — pospešitev gospodarske rasti ob uveljavljanju kvalitetnih elementov gospodarjenja, — zagotovitev večje stopnje stabilnosti s pospeševanjem gospodarske rasti v proizvodnji in v povečani ponudbi z obvladovanjem delitvenih odnosov in ukrepi s protiinflacijsko usmeritvijo. V ta namen je bilo sprejetih več protiinflacijskih akcijskih programov na ravni organizacij združenega dela, organov republike in federacije. Resolucija o družbeno ekonomskem razvoju SR Slovenije za leto 1974 je predvidevala razvojne cilje zlasti v dosežkih rasti proizvodnje, celotnega dohodka, družbenega proizvoda, zaposlenosti, produktivnosti, realnih osebnih dohodkov, investicij in družbeni porabi. Ocene gospodarskih gibanj v I. polletju 1974 v Sloveniji kažejo, da razvoj presega predvidene dosežke. Na gospodarsko aktivnost in visoko konjunkturo so v Jugoslaviji in Sloveniji v veliki meri vplivali družbeni ukrepi za selektivno dinamiziranje proizvodnje in povpraševanja. Gospodarska aktivnost, ki je lani določeno obdobje stagnirala, je ob koncu leta oživela in se je v I. polletju letos odvijala na zelo visoki ravni. Splošni družbeno ekonomski pogoji v državi in naši republiki so vplivali na izjemno visoke poslovne rezultate gospodarstva v naši občini. GOSPODARSKI REZULTATI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI CERKNICA V I. POLLETJU 1974 Rast PROIZVODNJE, ki je bila že z letnim planom predvidena za 37 %> nad proizvodnjo v letu 1973, je dosegla 49% plana, kar predstavlja prekoračitev glede na to, da je rast proizvodnje v II. polletju normalno zajetnejša. Dosežki v I. polletju so za 29%. višji kot v enakem obdobju lani in so enaki dosežkom v SR Sloveniji. Ti dosežki so pomembnejši tudi zato, ker so se v velikem delu našega gospodarstva obnavljali novi programi proizvodnje, kar zaradi neutečenosti le-teh povzroča manjši proizvodni obseg. Glavni vzrok programskim spremembam je do kraja nesmiselni in neopravičljiv še vedno pretežno administrativni sistem politike cen. V I. polletju ni bilo proizvodnih zastojev zaradi oskrbe s potrebnimi repromateriali, čeprav se težave na tem področju stopnjujejo. Tudi pri vključevanju potrebnih novih delavcev ni bilo posebnih težav, čeprav moških delavcev ni moč pridobiti. Rast CELOTNEGA DOHODKA, ki je bila z letnim planom predvidena za 34% nad realizacijo v letu 1973, je dosežena s 54%. Dosežki v I. polletju 1974 so za 63 % višji kot v lanskem I. polletju (poprečje v SRS 39%). Takšna razlika med dosežki celotnega dohodka v republiki in v naši občini izvira iz dokaj velike razlike v strukturi gospodarstva. Ravno dosežki celotnega dohodka kažejo na prebijanje z resolucijo predvidenih cilje in da nam letos ne bo možno zadržati inflacije na predvideni ravni. Vzrokov za to je več; med njimi je zelo vpliven nenormalen obseg inflacije v svetovnih razmerah. Celo najbolj razvite države bodo po ocenah analize evropske grupacije OECD dosegle inflacijo med 11 do 25%. Vplivi teh zunanjih neskladij se kažejo v tem, da so uvozne cene zlasti repromaterialov letos v poprečju narasle za 54%. To je povzročilo pritisk na cene v proizvodnji in izzvalo porast cen industrijskih proizvodov za 21% v I. polletju. S tem se je konkurenčna sposobnost izvoza zmanjšala in nastala je nevarnost za stagnacijo rasti proizvodnje. Ker bi to ogrozilo celotni koncept ekonomskega razvoja, so bili sprejeti ukrepi za večjo dinamiko notranje potrošnje. Opravljene so bile korekture osebnih dohodkov v samoupravnih sporazumih, sproščena je bila večja masa potrošniških kreditov v vi- lih kot v lanskem I. polletju, letošnji dosežek družbenega proizvoda za več kot 60 % višji, podjetniška akumulacija pa skoraj za 100 %. Ob teh visokih dosežkih pa je racionalnost gospodarjenja oziroma produktivnost narasla za 8,5%. Razumljivo je, da tak položaj ne stimulira interesa in prizadevanj vsakodnevne skrbi za racionalnejšo proizvodnjo ter večjo produktivnost dela v organizacijah združenega dela, kar bi normalno moralo biti primarna skrb združenega dela. Ker se po nekaterih realnih ocenah situacija v zunanjem svetu umirja v sicer nakazani višji stopnji, bo to nujno izzvalo ukrepe za večjo stabilnost v naši gospodarski politiki. Med te ukrepe sodi kot najvažnejše: — vzdrževati je treba sedanjo stopnjo realne gospodarske rasti, ker je le ob sorazmerno visoki rasti proizvodnje in dohodka mogoče reševati probleme na področju investicij ter osebne, skupne in splošne porabe v okvirih, predvidenih z resolucijo in zagotoviti problem ravnotežja med rastjo proizvodnje in povpraševanja, ob čemer je treba tudi z družbenimi ukrepi zagotoviti večjo ekspanzijo v izvozu. V sedanjem času se kaže še vedno nezadostna povezanost ekonomskega sistema z ukrepi tekoče ekonomske politike in razvojne usmeritve. To ima za posledico razkorak med planiranim in dejanskim razvojem in nestabilnost gospodarskih gibanj. Vendar v sedanjem položaju ne bi smeli podcenjevati doseženih ugodnih rezultatov in naših po- posledica razmer, ki veljajo za rast celotnega dohodka. Tudi za gospodarstvo naše občine se kaže nenormalno visoka rast stroškov proizvodnje, zlasti pri cenah surovin in drugih repromaterialov. Tako so na primer porasle cene gozdnim proiz-vvodom več kot za 100% v letu dni. Problem, ki resno pridobivana teži, je obremenjevanje gospodarstva. Zlasti velja to za zakonske obveznosti, ki so narasle za 74%, čeprav je plansko predvidevanje bilo višje za 13 % v primeri z letom 1973. Tendence naraščanja so tudi pri ostalih obveznostih skupne in splošne porabe. To je zelo resno vprašanje, saj sedanji neurejeni sistem omogoča parcialne in neracionalne pritiske na akumulacijo gospodarstva. Obstoj takšnega sedanjega sistema bi lahko začel ogrožati reproduktivno sposobnost gospodarstva. Nujno je, da se izdela in uveljavi prek Izvršnega sveta SR Slovenije izdelani koncept, da se določijo minimalni normativi za področja in ravni skupne in splošne porabe in to že za poslovno leto 1975 s tem, da se hkrati analizira racionalna upravičenost sedanje razvejanosti družbene nadgradnje. Obračunana AMORTIZACIJA je dosegla stopnjo 46% v primeri s planom. Vzrok je v tem, ker kljub zastavitvi zajetnih investicij niso bile v tem času v fonde osnovnih sredstev še vključene nove vrednosti. Skrb za amortizacijo je v naših organizacijah združenega dela zelo pozitivna, Nove naložbe — nove možnosti za gospodarski napredek šini 70% več kot lani in povečana denarna masa v državi od planiranega povečanja v letošnjem letu za 24% je dosežena že stopnja 38% več kot pred letom dni. Ti ukrepi so omogočili porast kupne moči prebivalstva za 30 %. Posledica vseh teh dogajanj je bila visoka konjunktura, predvsem na domačem trgu, tako da je povpraševanje preseglo tekočo proizvodnjo in absorbiralo praktično vse stare zaloge iz proizvodnje. Ta primer je značilen tudi za gospodarstvo v naši občini, kar se izraža ravno v stopnji tako visokega dosežka celotnega dohodka. Ob tem lahko ugotavljamo, da je imelo samo gospodarstvo majhen vpliv na tekoče gospodarjenje in da so zunanji vplivi odločilni na pogoje gospodarjenja in njihove rezultate. Tudi če vzamemo primer gospodarstva v naši občini, ugotovimo, da je ob skoraj enakih delovnih potencia- tencialnih možnosti za razvoj v okviru svetovne konjunkture ter v pogojih našega političnega sistema in položaja. Treba je pospešiti delo pri oblikovanju elementov ekonomskega sistema v skladu z ustavo in sprejetimi političnimi dokumenti s tem, da se v vse večji meri uveljavlja samoupravno razreševanje teh vprašanj. Pristop k razreševanju odprtih problemov pa je nujen, ker so v naših organizacijah združenega dela, zlasti večjih, otipljivi znaki, ki kažejo na približevanje stagnacije, zlasti v plasiranju proizvodnje. Rast DRUŽBENEGA PROIZVODA gospodarstva naše občine, ki je bila z letnim planom predvidena za 23% nad realizacijo družbenega proizvoda v letu 1973, je dosežena s 53%, kar predstavlja dokajšen presežek v letnem planu. Dosežki I. polletja so v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 61% (poprečje v SRS okrog 40%). Takšen rezultat je so netto osebni dohodki na zaposlenega dosegli višino 20%, v republiškem poprečju pa 23 % na-pram enakemu obdobju lani. Po podatkih Zavoda za planiranje SR Slovenije so v opazovanem obdobju življenjski stroški porasli za 22 %, kar pomeni, da so pri nas v gospodarstvu izplačani osebni dohodki nekaj pod realno ravnijo, vendar je pri tem treba upoštevati, da v našem izračunu ni upoštevana poslovna uspešnost. OSTANEK DOHODKA je letos predviden za 46% višji, kot je bil dosežen lani. Dosežek v I. polletju 64 % letnega plana predstavlja Skoraj toliko, kot je bil dosežen v celotnem lanskem letu. Tudi to je rezultat razmer letošnjih gospodarskih gibanj. Ob tem pa je treba upoštevati predvidene restrikcije na področju obratnih, zlasti pa potrošniških kreditov in bo verjetno glavnina ostanka morala izpopolnjevati z restrikcijami nastale praznine. INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA gospodarstva naše občine so zastavljene — kot je znano — v velikem obsegu in so za letos planirane v višini 166 milijonov din. Odvijajo se po planu, saj je bilo v prvem polletju izvršenih naložb v višini 84 milijonov din, kar znaša polovico letnega plana. Tako znaša udeležba letošnjih naložb 53 % od doseženega družbenega proizvoda (tovrstne naložbe v SRS znašajo 32% od družbenega proizvoda v SRS). Naložbe v DRUŽBENI STANDARD so v I. polletju dosežene le s 40% v primeri s planom, zlasti zaostaja stanovanjska izgradnja, saj je dosegla v prvem polletju komaj 34 % predvidenega stanovanjskega plana. Za tako skoraj neodpustljivo zaostajanje se smatra kot glavni vzrok neizdelan in nedosledno izvajan koncept stanovanjske politike v občini. V gradivu je zatem še tabelarični prikaz osnovnih elementov gospodarjenja po organizacijah združenega dela s pojasnili- f% ' %\li kar se kaže v tem, da ta dosega pri nas 114% had minimalno predpisano, v SRS pa 76%. Po planu naj bi bilo ŠTEVILO ZAPOSLENIH višje za 6% v primeri z lanskim letom. V I. polletju je zaposlenost za 3% večja kot lansko I. polletje (SRS 4,4 %). Ob številu zaposlenih, ki v masi ni problematično, se kažejo kritične vrzeli po strokovnih kadrih od srednjih do visokih profilov, zlasti tehnične in ekonomske smeri. Zaradi izredne aktualnosti tega problema bi bilo potrebno izdelati posebno analizo kadrovske problematike, povezano z izpolnjevanjem srednjeročnega programa kadrovske politike v naši občini. PRODUKTIVNOST je že v I. polletju dosežena v višini letnega plana, in sicer 8,5 % (SRS 6 %) OSEBNI DOHODKI so v organizacijah združenega dela v občini nominalno rasli počasneje kot v poprečju SR Slovenije. Pri nas ODSLEJ AVTOBUSNI PREVOZI DELAVCEV DRAŽJI Že v prejšnji številki smo pisali, da se bo prevoz delavcev na delo in z dela podražil. Poslovni svet temeljne organizacije združenega dela Tovarna pohištva Cerknica je na zadnji seji potrdil novo pogodbo o storitvah za prevoz na delo in z dela. Pred tem je bil organiziran sestanek med predstavniki SAP i11 BREST, na katerem je bil do-sežen popravek posameznih določil pogodbe. SAP ne bo obrem6' njeval naše temeljne organizacije v času šolskih počitnic, v času šolskega pouka je sokoristnik tega avtobusa TIS Cerknica za dodatne stroške na posameznih progah. Z novo pogodbo SAP zaračunava dnevno za prevoz delavcev za vse proge 2.143,25 dinarjev. Nova pogodba prične veljati 5 1. julijem letos. J. Klančar Zagrebški velesejem Jesenski Zagrebški mednarodni velesejem, sto deveti po vrsti, lahko uvrščamo med največje tovrstne prireditve v Evropi. Tako je na letošnjem jesenskem velesejmu sodelovalo 1.300 domačih razstav-Ijalcev na 165.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora in 5.000 tujih razstavljalcev iz 53 držav z vseh kontinentov na 105.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Na velesejmu je sodelovalo 110 jugoslovanskih podjetij lesne industrije na 25.776 kvadratnih metrih razstavnega prostora, med njimi tudi Brest na 216 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Vzeto v celoti pomeni jesenski Zagrebški mednarodni velesejem Prikaz dosežkov jugoslovanskega gospodarstva in vsnodbuianje bilateralnega in mednarodnega e-konomskega sodelovanja z deželami Vzhodne Evrope in deželami Zahoda, predvsem pa z deželami v razvoju. Brest je letos predstavil obiskovalcem in poslovnim partnerjem celotni proizvodni program Pohištva. Poleg izdelkov, ki so že v prodaji (Dragica, Living ex-tra, Katarina, Tanja, Julija, Detel, Trenta, Gregor, Vega 74, GAMA in Snežnik) smo pokazali še vzorce ploskovnega programa Kanin in vzorca sedežnih garnitur Julija in Pelikan. Če ocenjujemo naš razstavni prostor, potem moramo ločiti razstavljeno blago oziroma izdelke od idejne rešitve razstavnega Prostora in postavitve izdelkov v okolje. Idejna rešitev razstavnega prostora se ni v ničemer razlikovala °d rešitve prejšnjih let. Ker smo verjetno zadnjič razstavljali na tem razstavnem prostoru, je škoda, da nismo vnesli nekaj sprememb, ki bi poživile videz in omogočile kvalitetnejšo predstavitev programa. Postavitve izdelkov v okolje so bile zelo siromašne. Lahko trdim, da se dajo na primer s programom Dragica Prikazati mnogo lepše in tudi tunkcionalnejše postavitve, kot so bile v posameznih ambientih. Poglavje zase je bila predstavitev ploskovnega programa Ka-nm. Namesto predstavitve uporabnosti, funkcionalnosti in možnosti dokompletacije ostalega jelovega programa smo prikazali zmazek. Namesto prikaza kom-Ponibilnosti programa smo pokadi nekaj »sestavčkov« dvomljive estetske in funkcionalne vrednosti. Namesto kvalitete smo Prikazali »šlamparijo« brez primere. Tako na primer polovica “sestavčkov« ni imela ročajev, v sestavu so bili elementi, ki jih v programu ni in podobno. Napake, ki so bile storjene, P.aj bodo poduk in resno razmišljanje za boljšo predstavitev na-°e.8a programa na prihodnjih sejmih, predvsem na Beograjskem salonu pohištva novembra letos. Obiskovalci sejma in poslovni Partnerji so kljub prej naštetim napakam izražali pohvale predvsem o uporabnosti in estetskem videzu večine razstavljenih izdelkov. Od novosti je žela splošne Pohvale sedežna garnitura Urška, n'xiJetn° zaradi zelo lepega tapet-mskega blaga. Letos smo bili za azliko od mnogih razstavljalcev °bro opremljeni s prospektnim gradivom, saj smo obiskovalcem lahko nudili prospekte vseh izdelkov, ki so v proizvodnji. Za ugotovitve uspešnosti nastopa na tej manifestaciji bomo morali še malo počakati. Poslovnih obiskov je bilo na pretek, doseženih je bilo precej naročil in vzpostavljenih nekaj novih stikov s kupci. Analiza, ki jo bo pripravila prodajna služba, bo pokazala končni učinek našega nastopa. Ostali jugoslovanski proizvajalci pohištva so pokazali predvsem svoje standardne programe, med njimi tudi nekaj novosti. Videli smo nekaj »originalnih« kopij pohištva, ki se je pojavilo na trgu že pred pol leta ali malo več. Ne bi rad dajal celovite ocene pohištvenega dela zagrebškega sejma, vendar lahko trdim, da sejem ni prinesel nobenih novosti in pomembnega napredka ne v dizajnu in ne v kvaliteti! Upam, da vsi proizvajalci hranijo svoje »adute« za beograjski Salon pohištva v novemb. letos. V. Harmel v pas - Iz Brestovega proizvodnega programa — Kuhinja GAMA Obveščanje jin delegatski sistem že mnogokrat je bila v zadnjem obdobju našega družbenega razvoji poudarjena misel, da ni mogoče razviti resnična samoupravna razmerja brez ustreznega obveščanja. Zato ni naključje, da nova ustava — temelj naše samoupravne socialistične družbe — daje obveščanju poseben poudarek. Globlje vsebinske zahteve pa daje temu področju vgraditev delegatskega sistema, ene izmed bistvenih novosti v samoupravnih odnosih. Zato je prav v zadnjem času mnogo razmišljanj in razprav — na najrazličnejših organih in ravneh — o delovanju informiranja v delegatskem sistemu. POTREBE PO CELOVITEM INFORMIRANJU V Sloveniji je bilo izvoljenih okrog 4000 članov delegacij in delegatov — isamo v skupščinskem sistemu. Če k itemu dodamo še delegate v drage temeljne samoupravne skupnosti, se to število močno poveča. S tem je bilo uresničeno temeljno hotenje, da bi delovni ljudje neposredno odločali o vseh bistvenih družbenih in proizvodnih vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo. Nedvomno pa najboljši smisel delegatskega sistema ne bo zaživel, če delovni človek — občan ne bo temeljito informiran o svojem položaju v temeljni organizaciji združenega dela in o njenem gospodarjenju, o krajevni skupnosti ter o njenem delu, o delu in problemih interesnih skupnosti, o glavnih razmerjih delitve dohodka in dragih vprašanjih, ki so v zvezi z njegovim življenjskim okoljem. Prav v tem razvejanem in celovitem obveščanju morajo imeti delegacije in delegati pomembno vlogo. Asfalti ranje v novem skladišču gotovih izdelkov SLABOSTI V INFORMIRANJU Po prvih ugotovitvah informiranje v delegatskem sistemu še ni povsem zaživelo. Isto lahko ugotavljamo tudi v naši delovni organizaciji, pa naj gre za tok informacij med temeljnimi organizacijami ali med njimi ter krajevnimi in interesnimi skupnostmi ali znotraj temeljnih organizacij. Nedvomno je temeljnim organizacijam posredovanih dovolj informacij. Vprašanje na je, ali so dovolj učinkovite in dovolj dostopne slehernemu članu delovne skupnosti. Za seje organov upravljanja dobivajo delegati dovolj gradiva. Vendar tudi ob tem ugotavljamo še vrsto slabosti: — pogosto so zaradi naglice predlogi premalo pripravljeni; — podatki so podani premalo primerjalno in ne omogočajo primerjave svojega položaja z dragimi; — podatki redkokdaj omogočajo izbiro med več variantami; — premalo so nakazane posledice sprejetih sklepov; — pogosto je gradivo pisano v težko razumljivem jeziku. Nedvomno te in drage slabosti ovirajo učinkovito delo delegacij. Naslednje vprašanje je, kako poteka tok informiranja med delegati in člani delovne skupnosti. Ali se delegati z delovno skupnostjo oziroma delavskim svetom TOZD dovolj posvetujejo, preden gredo zastopat temeljno organizacijo? In drugo, ali svojo samoupravno sredino dovolj informirajo o sprejetih sklepih? Vsekakor bo potrebno tudi ta vprašanje temeljito proučiti. Še vedno je pomanjkljiv tudi povratni tok informacij. Premalo je zbiranja pripomb, predlogov in sploh odmevov na določene sklepe oziroma samoupravne akte, ali pa ti odmevi ostanejo v zaprtem krogu in niso posredovani na ustrezna mesta. Bolj kot doslej bo treba vzpostaviti redne dvosmerne informacije: od delovnih ljudi k delegaciji in od delegacije k delovnim ljudem. KDO JE ODGOVOREN ZA INFORMIRANJE V prvi vrsti je treba poudariti, da je informiranje del dolžnosti delovne skupnosti in del samoupravnih dolžnosti in pravic vseh samoupravljalcev. Informiranje je del samoupravnih odnosov, zato -so zanj odgovorni vsi člani delovne skupnosti v okviru svojih rednih delovnih in samoupravnih pravic in dolžnosti. Posebno odgovornost za obveščanje pa imajo samoupravni organi, delegacije in strokovne službe, odgovorne za to področje. Omeniti velja, da pri nas premalo sistematično deluje informativna služba, ki bi morala biti odgovorna za strokovno obdelavo informacij, za ustrezen sistem informiranja in za sistem obveščanja v temeljnih organizacijah. Ob tem velja opozoriti še na posamezne informacijske tokove v delegatskem sistemu, ki jih premalo uporabljamo: —• delegatska linija (o njej je že bilo govora), — sredstva javnega obveščanja — od osrednjih in lokalnih glasil do glasila delovne skupnosti, informacijskih listov v temeljnih organizacijah, biltena, razglasnega sistema, oglasnih desk, zborov delavcev, dopisov itd., — s pomočjo družbeno-politič-nih organizacij. — 0 — Nedvomno je bilo za učinkovito obveščanje v naši delovni organizaciji že mnogo storjenega, a premalo, da bi lahko bili zadovoljni. Zato je namen tega sestavka predvsem opozoriti na slabosti in na naloge, ki terjajo poglobljeno in sistematično razreševanje najosnovnejših vprašanj s področja informiranja. B. Levec Sejmomanija? Kakor vsako spomlad in jesen, se je tudi letos razvila živahna razprava o pomembnosti sodelovanja na Zagrebškem velesejmu. Deževali so argumenti za in proti, na koncu pa je spet zmagal argument: sodelovanje na velesejmu je obvezno, ker na njem sodelujejo vsi pohištveniki Jugoslavije. Zakaj ta uvod? Jugoslavijo je, vsaj tako kaže, poleg festivalo-manije, skoraj vsakotedenskih sklicev različnih simpozijev in podobnega, zajela tudi manija sejmov in razstav. Tako je bilo oziroma bo letos v Jugoslaviji vsaj 10 do 12 sejmov, na katerih bi Brest lahko oziroma »moral« sodelovati. Vsi ti sejmi so splošni in nič bolj ali manj namenjeni trgovskim podjetjem, ki privabljajo potrošnika z različnimi sejemskimi popusti, nagradnimi žrebanji in podobnim. Komercialni uspehi takih sejmov so za proizvodna podjetja navadno manjše vrednosti. Verjetno imajo še največ od takega sejma zabaviščarji ter prodajalci kiča in nesmiselnih igrač. Edini vsakoletni specializirani sejem pohištva v Jugoslaviji je jeseni v Beogradu, vsako drago leto pa je v Ljubljani Salon pohištva. Salon pohištva v Beogradu je v zadnjih letih zelo napredoval po kvaliteti razstavljenega blaga, pa tudi po udeležbi, ljubljanski salon pa stagnira. Na obeh salonih pohištveniki pokažemo novosti proizvodnih programov, takih, ki so že v fazi proizvodnje, pa tudi takih, ki so namenjeni zbiranju nagrad in nikoli ne dožive redne proizvodnje. Glede na pomembnost obeh salonov, predvsem salona v Beogradu, je na njih sodelovanje Bresta OBVEZNO. Nujnost izvoza naših izdelkov zahteva tudi sodelovanje na sejmih in razstavah pohištva v tujini. Vsako leto sodelujemo na štirih do šestih sejmih in razstavah pohištva v Evropi. Če seštejemo »obveznosti« za sodelovanje Bresta na domačih in tujih sejmih in razstavah, vidimo, da bi morali letno sodelovati na 14 do 18 sejmih in razstavah pohištva. Če vemo, da so skoraj vsi sejmi v dveh do treh spomladanskih in jesenskih mesecih, vidimo, da bi »morali« sodelovati poprečno na treh sejmih mesečno v sezoni. Že dosedanja selekcija sodelovanja na sejmih je izločila vrsto (Konec na 4. strani) Peta lesarijada-četrta zmaga Bresta BRESTOVI ŠPORTNIKI ŽE ČETRTIČ ZAPORED ZMAGOVALCI NAŠIH TRADICIONALNIH ŠPORTNIH IGER S slovesne otvoritve pete lesarijade iger. Godba na pihala, zastavonoše, zastava lesarijade in nato so pričele prihajati športne ekipe. Najprej BREST — trikratni zmagovalec lesarijad, burno pozdravljen od gledalcev, nato ostale ekipe, zastopnice 43 podjetij. Sodelujoče je najprej pozdravil predsednik organizacijskega komiteja tovariš Ivan Urh, ki je posebej poudaril pomen te velike športne manifestacije. Zatem je sodelujočim zaželel čim več tekmovalnih uspehov tovariš Janko Goleš, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev lesne KAKO SO TEKMOVALI NAŠI? ŽE V PETEK ZLATE KEGLJAVKE Kegljavke so nastopile že v petek, tako da so v soboto le nestrpno čakale, ali bodo ohra- Sejmomanija? (Nadaljevanje s 3. strani) komercialno nezanimivih sejmov, kljub temu pa bo potrebna ponovna naliza vseh sejmov, ki bo-bo v letu 1975. Poleg stroškov, ki nastajajo s sodelovanjem na sejmih, se pojavlja še vrsta skoraj nepremagljivih ovir, ki niso samo na Brestu, ampak v večini, če ne v vseh delovnih organizacijah lesne industrije. Naj naštejem nekaj osnovnih: — fizično je skoraj nemogoče pripraviti zadostno število vzorcev, ki naj nastopajo na posameznih sejmih; — sejmi se skoraj praviloma časovno prekrivajo, kar pomeni, da dva do trije sejmi sovpadajo; — kadrovsko smo nesposobni (ne samo na Brestu) pošiljati na sejme komercialna zastopništva in to v času praviloma naj večje sezonske prodaje pohištva; —ker ni koordinacije med jugoslovanskimi pohištveniki na sejemskih nastopih, predvsem v tujini, pride največkrat do lagodne konkurence, stilnega prekrivanja razstavljenih izdelkov in podobnega. Skrajni čas je, da se proizvajalci lesne industrije v okviru svojih poslovnih združenj in v okviru gospodarskih zbornic dogovore o kriterijih za nastope na domačih in tujih sejmih in razstavah pohištva. V. Harmel Ob prijetnem jesenskem soncu je bila 13. in 14. septembra 1974 v organizaciji poslovnega združenja LES in pod pokroviteljstvom Slovenijalesa na Kodeljevem v Ljubljani peta lesarijada. Na njej je sodelovalo 43 slovenskih lesno-industrij skih podjetij z več kot 1700 tekmovalci. industrije, igre pa je odprl pokrovitelj prireditve, generalni direktor Slovenijalesa, tovariš Anton Petkovšek. Nato še himna, zastava se je povzpela na drog. Tekmovalci so se razšli na tekmovališče z željo, da bi čim uspešneje zastopali svoje delovne kolektive. SLOVESNA OTVORITEV V jutranjih urah, ko se je sonce komaj prebijalo skozi meglo, je bilo v športnem parku Kodeljevo že vse živo. Srečanje starih znancev in prijateljev iz vseh krajev Slovenije, stiski rok ... >*-. ■ ^ . - — — m. . -v. Natančno ob napovedani uri se je pričela slovesna otvoritev smole, prejeli nekaj poceni golov, tesno izgubili, a so si kljub temu priborili odlično šesto mesto. Vrstni red: 1. Lipa, 2. LIP Bled, 3. GLIN,... 6. Brest itd. ŠAHISTI — NEKAJ SMOLE Šahisti so imeli zelo težko predtekmovalno skupino in po ogorčenih bojih jim je le za pol točke ušla uvrstitev v finalno skupino. Zato pa so v skupini za uvrstitev od 9. do 16. mesta suvereno vladali in z naskokom 5 točk premočno zmagali. Vrstni red: 1. Stol, 2. Tovarna meril, 3. Elan,... 9. Brest itd. BALINARJI — SOLIDNO STRELKE — BRON Naše strelke že leta marljivo vadijo in tekmujejo, pa so tudi tokrat dokazale svojo kvaliteto. Na vseh dosedanjih lesarijadah so bile pri vrhu in tudi tokrat Veselje ob zmagi odbojkaric v finalu ni seštevek. To smo od njih tudi pričakovali, saj so bili na vseh dosedanjih lesarijadah pri vrhu. Najboljša sta bila Mahne (244 krogov) in Kebe (242 krogov). Vrstni red: L LIP Sl. Konjice 1194, 2. Stol 1186, 3. Elan 1179, ...5. Brest 1171 krogov itd. NOGOMETAŠI — ODLIČNO Za nogometaše je bilo tekmovanje nedvoumno najbolj naporno. Že v petek so morali odigrati štiri naporne in trde tekme, da so se iz svoje skupine uvrstili v finale. V soboto so imeli nekaj ODBOJKARJI — MALCE RAZOČARANJA IN SMOLE Odbojkarji so imeli težko predtekmovalno skupino, a jim je kljub temu uspelo z borbeno igro doseči eno zmago, ki pa jim ni pomagala k vidnejši uvrstitvi-Vmes je namreč posegla odloči; čitev za zeleno mizo, ki je nič krive naše odbojkarje potisnila za nekaj mest navzdol. Upati je, da bo letošnja slabša uvrstitev spodbuda za prihodnje še resnejše delo. Vrstni red: L Novoles, 2. Meblo, 3. Marles, 13. Brest itd. Brestovi kegljaški ekipi — zlato in srebro nile najboljši rezultat. Čeprav je večina kegljala nekoliko slabše kot običajno, so ostale premočno na vrhu, kar je nedvomno posledica daljših sistematičnih in vztrajnih priprav. Daleč najboljši rezultat je dosegla Danica Modic (205 kegljev). Vrstni red: 1. Brest 1060, 2. Meblo 1024, 3. Savinja 938 kegljev itd. ODBOJKARICE KONČNO PRVE Odbojkarice so že vsa leta pri vrhu nastopajočih na lesarijadah. Tokrat so končno le uspele — vestne priprave so rodile sadove. Z dopadljivo in napadalno igro v vseh tekmah iso se končno le dokopale do prvega zlata. Za ta uspeh je zaslužna celotna ekipa, najboljša pa je bila Erna Žunič. so razveselile svoje številne navijače. Tako so tudi one obogatile bogato Brestovo zbirko športnih priznanj. Najboljši rezultat je dosegla Tavčarjeva (153 krogov). Vrstni red: L Jelovica 454, 2. LIP Sl. Konjice 441, 3. Brest 437 krogov itd. TUDI ŠAHISTKE BRON Svoj dragoceni delež k skupnemu uspehu so prispevale tudi ša-histke. Samo za točko jim je ušlo srebrno odličje, vendar smo tudi z bronom lahko več kot zadovoljni, saj so pokazale borbeno in prodorno igro. Vrstni red: 1. Elan 21,5, 2. Novoles 19, 3. Brest 18 točk itd. Nogometaši so pripravili vrsto razburljivih trenutkov 5Š i i MiuS i, i $-&šskik3mlilij« Tudi balinarji so se solidno odrezali. V svoji skupini so z enim samim porazom zasedli drugo mesto, kar je bilo tudi pričakovati. Njihov uspešni nastop jim je v končni uvrstitvi med enaindvajsetimi ekipami navrgel solidno deseto mesto. Vrstni red: 1. Inles, 2. Javor, 3. Lesonit,... 10. Brest itd. Še zadnji športni pozdrav po finalni tekmi — odbojkarice Vrstni red: 1. Brest, 2. LIP Bled, 3. Savinja itd. SREBRO KEGLJAČEM Kegljači so iz leta v leto boljši. Odprto kegljišče v Cerknici jim je omogočilo redne priprave in široko izbiro za prvo ekipo. Tudi oni so tekmovali že v petek in postavili rezultat, ki so ga ostali lovili — prehitel jih je le Meblo. Vsekakor bo uspešni nastop lepa spodbuda za prihodnje delo. Najboljša v ekipi sta bila Kos (231 kegljev) in Brence (228 kegljev). Vrstni red: 1. Meblo 1274, 2. Brest 1244, 3. Elan 1213 kegljev itd. STRELCI SPET PRI VRHU Strelci tudi tokrat niso razočarali. Svojim dosedanjim številnim uspehom so dodali še enega in prispevali precej točk v skup- Peta lesarijada - četrta zmaga PRIČAKOVANJE PRED RAZGLASITVIJO Tako se je tekmovanje sklenilo. Mirne duše lahko trdimo, da v številni Brestovi ekipi ni bilo slabega posameznika, da je vsak po svojih močeh in sposobnostih storil vse, da bi dostojno zastopal barve Bresta, trikratnega zmagovalca Lesarijade. Zato so Brestovci mirno pričakovali razglasitev rezultatov. Na ponovno zmagoslavje so računali le na tihem, zavedali pa so se, da bo uvrstitev visoka, saj mora dolgotrajno in sistematično delo roditi sadove. BREST SPET PRVI! Razglasitev rezultatov je bila natančno ob napovedanem času. Kar petkrat so se predstavniki Brestovih ekip povzpeli na zmagovalne stopnice po plakete. Seveda, ob navdušenju številnih Brestovcev, pa tudi drugih tekmovalcev, saj so si Brestove ekipe ^pridobile s svojim skromnim m športnim obnašanjem številne Pristaše. sten pečat tej veliki športni prireditvi. Športne igre so minile v zares športnem in prijateljskem vzdušju in so se še enkrat predstavile kot resnična manifestacija prija- teljstva in športnega srečanja delavcev lesne industrije Slovenije. Prihodnja lesarijada bo menda v Mariboru v organizaciji Marlesa. B. Levec 1. PREGLED OSVOJENIH PLAKET zlata srebrna bronasta BREST — Cerknica 2 1 2 2. MEBLO — Nova Gorica 1 2 — 3. NOVOLES — Novo mesto 1 1 — 4. LIP — SI. Konjice 1 1 — 5. STOL — Kamnik 1 1 — 6. ELAN — Begunje 1 — 3 7. LIPA — Ajdovščina 1 — — 8. JELOVICA — Škofja Loka 1 — — 9. INLES — Ribnica 1 — — 10. LIP — Bled — 2 — 11. JAVOR — Pivka — 1 — 12. TOVARNA MERIL — Sl. Gradec — 1 — 13. SAVINJA — Celje — — 2 14. MARLES — Maribor — — 1 15. GLIN — Nazarje — — 1 16. LESONIT — Ilir. Bistrica 1 Brestova ekipa v slavnostnem sprevodu SKUPNA UVRSTITEV EKIP 1. BREST Cerknica 193 2. STOL Kamnik 172 3. ELAN Begunje 155 4. MARLES Maribor 150 5. MEBLO N. Gorica 146 6. LESONIT II. Bistrica 137 7. NO VOLE S Novo mesto 125 8. LIP Bled 122 9. JELOVICA Škofja Loka 110 10. JAVOR Pivka 106 11. LIPA Ajdovščina 103 12. LIP Slov. Konjice 98 13. TM Slovenj Gradec 98 14. GLI Slovenj Gradec 96 15. LIKO Vrhnika 95 16. LI Kočevje 89 17. SAVINJA Celje 77 18. NOVA OPREMA Sl. Gradec 72 19. INLES Ribnica 71 20. KLI Logatec 69 29. JELKA Begunje 40 (Sodelovalo je 43 ekip) Najlepši je bil trenutek, ko se |ePi prehodni pokal zmagovalcu lesarijade ob viharnem navdušenju spet zablestel v rokah Brestovega predstavnika. Letos le šesti Res lepo priznanje Brestovemu rekreativnemu športu: Brest štirikrat zapored zmagovalec športnih iger delavcev lesne industrije Slovenije! Zavidljiv u-?Peh, ki tudi zavezuje. Zavezuje k še bolj sistematičnemu delu VSeh športnih panog. Zavezuje mganižatorje športne rekreacije, da bi ta dejavnost postala še bolj množična. Zavezuje, da bi poiskali tudi nove oblike športne rekreacije, ki bo še bliže slehernemu delovnemu človeku. ODLIČNA organizacija . Ob koncu velja omeniti še, da K bila organizacija lesarijade odlična. Tekmovalni dal je tekel nemoteno in po programu, sojenje je bilo zelo dobro. Prav tako jna tudi zaključna in zlasti otvo-■tvena slovesnost dali svojevr- Medobčinske letne delavske športne igre Primorske in Notranjske so bile letos v Postojni, 22. septembra. Na teh igrah je sodelovalo deset občin v desetih panogah v moški konkurenci, in sicer v košarki, rokometu, malem nogometu, namiznem tenisu, balinanju, šahu, kegljanju, odbojki, in v streljanju. Našo občino so zastopale naslednje ekipe: Brest Cerknica — streljanje, šah, mali nogomet, odbojka in namizni tenis, Gradišče Cerknica je dalo ekipo v balinanju, Kovinoplastika Lož pa ekipo v kegljanju. Uvrstitev ekip: Streljanje 2. mesto, kegljanje 3. mesto, balinanje 4. mesto, odbojka 4. mesto, šah 7. mesto, namizni tenis 8. mesto. ŠTEVILNE ČESTITKE Ob izrednem uspehu — četrti zmagi na lesarijadah — so Brestovi športniki tudi letos dobili precej čestitk. Med drugimi so jim čestitali predsednik skupščine občine Cerknica Slavko Tornič, predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Pakiž, sekretar občinske konference Zveze komunistov Jože Frank, predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Lenarčič in drugi. Ekipa v malem nogometu je bila diskvalificirana zaradi nepodpisane zdravstvene izkaznice. Po proipozicijah je moral imeti vsak tekmovalec podpisano zdravstveno izkaznico, katere potrditev časovno ni presegla mesec dni. Končna razvrstitev: L Nova Gorica Točke 456 2. Postojna 390 3. Koper 362 4. Ilirska Bistrica 336 5. Idrija 324 6. Cerknica 322 7. Tolmin 306 8. Sežana 274 9. Ajdovščina 252 10. Logatec 172 Sodelovalo je 85 ekip ali 52 sindikalnih organizacij z več kot 640 tekmovalci. Tudi letošnje igre so pokazale veliko množičnost in športno zagnanost. Vse to dokazuje, da delavske šnortne igre iz dneva v dan pridobivajo na pomenu, da je šport vsakdanja potreba delovnega človeka. Pripomnil bi, da je bila zaradi neenakega kriterija sodnikov v posameznih panogah oškodovana naša ekipa v malem nogometu, in sicer kar za 46 točk. Te točke bi bistveno spremenile končni vrstni red. Da je sodniški zbor naredil napako, je potrdila tudi razglasitev rezultatov v malem nogometu, ko ni bilo ne konca ne kraja negodovanja. Da bi se takim neprijetnostim v prihodnje izognili, bi morali biti sodniški zbor nevtralen. A. Otoničar Brestovi šahisti sredi zagrizenih bojev Tudi odbojkarji so pokazali borbeno igro S fotoaparatom na letošnji lesarijadi Tudi šahistke so se dobro odrezale xy večji kos kruha na čim lažji način, da mu ne bi bilo treba nič delati. »Mislim, da ni vse, če ljudem damo tovarno, nuditi jim moramo tudi duhovne dobrine. Tega v našem kraju ni ali pa zelo malo. Ni kulturnih prireditev, ni zabave. Tega smo sami krivi, taki smo. Povsod vidiš kupe smeti, imamo smetišče, pa imamo tudi ljudi, ki nosijo in mečejo košare z odpadki in drugo šaro kjerkoli. Samo malo se ozrejo levo desno in če jiih nobeden ne vidi, se v trenutku znebijo svoje prtlj age, polne nesnage. F. Mulec Potreba po novem aktu o tehničnih izboljšavah se čuti najbolj takrat, ko posamezni delavci prijavijo tehnično izboljšavo in ko je treba to izboljšavo primerno nagraditi. Tako je tudi sedaj, ko sta delavca II. strojne iz tovarne pohištva Cerknica Janez Zgonc in Anton Vovk predložila tehnični izboljšavi. Ob tej priložnosti smo oba predlagatelja povprašali, kako sta prišla do ideje, do predloga o tehnični izboljšavi. Janez Zgonc pravi, da se njegov predlog nanaša na izpopolnitev vodila na namiznem rezbarju in sicer tako, da bo s tem vodilom mogoče z eno operacijo Dve tehnični izboljšavi narediti dve zarezi za ročaj na klopnih vratih za Dragico. »Kako ste prišli do ideje za racionalizacijo na tej operaciji?« »Po prejšnji tehnološki rešitvi sem z vodilom lahko napravil samo eno zarezo za ročaj, potem pa sem moral za drugi zarez vso operacijo ponoviti. Ob tem pa sem imel veliko dela s prekladanjem v zložaj, transportiranjem in z zamenjavo vodila.« Tone Vovk pa je predlagal izboljšavo na šabloni za zarezovanje lukenj za ročaj na čelu predalov. Z izpopolnjeno šablono pa se zareže ob luknji za ročaj, ne da se premešča šablona ali jemlje z mize rezbarja. »Kako ste prišli do ideje, do predloga za tehnično izboljša vo?« »Motilo me je, da se moral šablono stalno umikati z mize in za vsak zarez šablono ponovno natikati na trn.« »Ali menite, da je mogoče še več stvari racionalizirati.« »Da, veliko stvari bi se dalo z razmišljanjem racionalizirati, nekatere pa tudi z dodatnimi pripomočki ali delovnimi napravami.« Naj predlagateljema za tehnično -izboljšavo izrazimo priznanje in se ob tej priložnosti obrnemo na kolektiv z vabilom, naj po svojih sposobnostih in izkušnjah pomagajo pri tehničnih rešitvah. Samoupravni organi, ki jim bosta tehnični izboljšavi predloženi, pa morajo poiskati način in možnost za primerno nagrado za uvedeno tehnično izboljšavo. NASI LJUDJE Na koncu je pripomnil, da bi mi lahko še marsikaj povedal, da so to samo grobi izvlečki iz njegovega življenja. Sicer je pa začel kar od začetka: »Tako je to z menoj. Rodil sem se v Liki kot prvi izmed petih otrok. Tam je trdo življenje doma, skopa liska zemlja daje zelo malo, kar sem občutil že takoj v mladih letih. Oče -se je kmalu začel pogovarjati, da bo -treba iti po svetu in, da ne boš kruha stradal, je rekel, se boš šel učit za peka!« Ubogal je svojega očeta in res odšel v uk v Banat, -kjer se je učil pri nemškem mojstru peke kruha. Ko je STIPE KLOBUČAR odhajal od doma, je bil še tako slaboten, da ga je oče postavil na vlak. Učna doba mu je potekla po štirih letih. Ves ta čas so ponoči pekli kruh, podnevi pa so ga nosili okrog strankam. Lastnik pekarne je samo gledal, kako jih bo čimbolj izkoristil. »Vsa ta leta nisem nikoli med odpadki videl toliko kruha, kot ga videvam danes. Danes je kruh samo za en dan, drugi dan je že prestar in ga zmečemo v koš. Danes živimo drugače, čas nas priganja, vse gre hitro, tudi kruh menda prehitro in površno zmesi j o.« Med vojno se je vrnil domov. Medtem mu je padel brat v partizanih in tudi sam je hotel v partizane, pa mu je namero preprečil oče, ki ni hotel, da bi izgubil v vojski še kakšnega sina. Takoj po -vojni je bil mobiliziran v JLA in je takrat prvič prišel z 9. brigado v Slovenijo. Kot vojak je opravljal svoje delo po Sloveniji, 1947. leta so ise ustavili v Cerknici pri Gorjupu, nekaj časa tu pekli kruh, še malo v Logatcu, pa je odslužil svoj dolg domovini. Tu pri nas mu je bilo všeč, zato se je 1948. leta vrnil nazaj v Cerknico, kjer -se je takoj zaposlil na tedanjem LIP. »To že vsak ve, kako se je takrat v prvih povojnih letih delalo. Bili smo skromni, udarniški, kot se reče, ledino -smo orali. Delal sem vse, kar mi je prišlo pod roko, pri zidarju, pri mizarju, še največ -pri pleskarju, da mi ni bilo nobeno delo tuje. Lahko rečem, da me je Brest po tej plati zgradil, kot sem t-udi jaz pomagal graditi njega. Tako je šlo deset let, dokler me ni -spet zvabilo moje delo pri kruhu. Ponudila se mi je priložnost, pa sem šel za peka na Rakek in sicer kot privatnik. Pa ni šlo dolgo, vse je bilo že preveč zastarelo in izrabljeno. Po treh letih sem obupal in se zaposlil za nekaj časa v pekarni v Cerknici. Dodeloval sem si hišo tu v Cerknici; začetek gradnje ni bil ravno lahek. Pomagal sem ljudem, da so tudi oni meni pomagali. Ta mi je kaj pripeljal, oni mi je dal kakšno hojo, pa sem -si počasi zbil to svoje domovanje.« Januarja leta 1962 je prišel na Iverko in tam je tudi še sedaj. »Delo poznaš, nedelje, noči... Vse to kaže, da me na stara leta čaka podobno delo kot sem ga imel, ko sem