JCculćn
Naročn
4fl din,	_— um«) lil esecno 7 din.
farran Jugoslavije: Celo leto 140 dia. Insevali ali oznanila se zaračunajo po dogovora; fisi večkratnem inseriranju primeren popust l$pravništvQ sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
W
liadiiui pentite!) list sa slavenska ljudstva

Poštnina plačana t golovla^
STRAŽA izhaja v pondeljeà, sredo in petak Uredništvo in upravništvo Je v Maribora^ Koroška cesia št 5 Z uredništvom se dn» govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. WF&, Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon interurban 51115.
19 g. štev.
Maribor® dne S&S5. oktobra 1^2^
Hietnili XVI«
Kriza parlamentarizma.
Odkar imamo ustavo je bila Davidovičeva vlada prva, ki je imela za seboj* pravo večino parlamenta. — Prejšnje vlade so si »večino« jemale od ostankov parlamenta, to je brez močne skupine komunistov od enih do drugih volitev in brez Radičevcev, katere je v prvi vrsti Jugoslovanski klub odvrnil od dolgotrajne abstinenčne politike. Kakor so radikali z lažjo* in nasiljem nasprotovali parlamentarnemu sodelovanju HRSg, tako so nastopili tudi proti prvi vladi s pravo večino celega parlamenta.
Davidovičeva vlada je podala ostavko, za katero pa iz parlamentarnega stališča ni bilo nobenga stvarnega razloga. Ta ostavka je bila gotovo podana v prepričanju, da se ne bo od nobene strani kršil po tolikem času uvedeni parlamentarizem. Potek dogodkov in krize v nedeljo in zlasti še v pondeljek je pa proti temu pričakovanju postavil vprašanje, ali smo še sploh parlamentarna država ali je pa tudi to določilo ustave zgolj fraza. Razvila se je borba, kakoršne še nikdar ni bilo ob nobeni krizi. Delalo se je z vsemi dovoljenimi in ne- j dovoljenimi sredstvi in gaženjem ne samo parlamentar- ; nih običajev, ampak so opustili najprimitivnejša na- S čela dopustne taktike. Grozilo se je odkrito in prikrito posameznim voditeljem parlamentarne vecrne in izvrševal neverjeten pritisk, vse to edino v namenu, da se j razbije večinska fronta bojevnikov za* sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci proti braniteljem korupcije in nezakonitosti, da bi pristali na markiranje, ki je nekaterim potrebno za to, da se izvrši, faktično državni preobrat. Ka j ti ni dvoma, da je v gotovem trenutku prevladovala tendenca, da se proti jasno odrejeni parla-metarni večini in volji celokupnega, SHS ljudstva vzpostavi krvavi režim in neustavna vlada' P. P.
Radikali hočejo v vlado. Parlamentarna večina le- 1 mu ne nasprotuje, noče in ne sme pa radi odgovornosti j pred narodom popustiti od svojega programa.
Predstavniki parlamentarne večine so zahtevah kot ? pogoj, za- koncentracijsko vlado od radikalov garancije, I ker so radikali že večkrat zatrjevali, da so za snoraz- j um, ko je pa prišlo do stvarnega položaja in do re- j šitve, je vsikdar radikalna stranka odstopila od sporazuma, tako na primer v slučaju vlade Stojana Protiča in pred tremi meseci v slučaju z Ljubo Jovanovičem. Ti garancijski pogoji so: Odstranitev iz radikalne stranke vseh onih članov, ki so proti mirnemu bratskemu sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, in odstranitev vseh znanih korupcijonistov in onih, ki niso za mir in zakonitost, temveč za nasilje in za oboroženo obračunavanje političnih vprašanj. Radikali so vsa ta jamstva odbili ter stavljali od svoje strani za parahnentar-ruo večino naravnost poniževalne predloge in pogoje, ki j dokazujejo, da vodstvo radikalne stranke tepta in zasmehuje poštenje ih sporazum ravno tako, kakor za ves kulturni svet merodajna parlamentarna načela. Parlamentarna večina je izdala o položaju sledečo objavo:
»Glavna naloga nove koncentracijske vlade je imela biti pripravljanje končnega sporazuma Srbov, Hrvatov -in Slovencev. Delalo se je na tem, da se hrvatski predstavniki aktivno udeležijo vodstva* državnin poslov, priznavajoč tako sedanje legalno stanje do utrditve končnega (sporazuma in prevzemajoč odgovornost ,za vlado pri utrjevanju reda. Predstavniki parlamentarne večine, v želji, da za sodelovanje pri velikem delu notranje konsolidacije in sporazuma* Srbov, Hrvatov in Slovencev, pridobijo tudi one elementne skupščinske opozicije, za katere se je mislilo, da načelno sprejemajo idejo ravnopravnega sporazuma tako, kakor ga razume ! skupščinska večina, so poskušali sporazumno s pred- ; stavniki radikalne stranke sestavo širše koncentracijske vlade. V teku sporazumevanja so predstavniki skupščinske večine konstatirali: da. se z radikalne strani stavljajo pogoji enakopravnemu sodelovanju enega dela skupščinske večine in to baši hrvatskoga, s predhodnimi izjavami in obveznostmi in da se istočasno zahteva, da na tem delu sodelujejo tudi oni elementi radikalne stranke, ki so se z besedo in delom izjavili proti enakopravnemu sporazumevanju in katere vsa javnost smatra kot odkrite in odločne nasprotnike sporazuma, da ne spominjamo posebnih razlik z ozirom na ostala vprašanja, ki so tvorila osnovo politike sedanje vlade kakor so: strogo spoštovanje zakonitosti in reda, enakopravnost vseh državljanov in neusmiljeno- preganjanje korupcije. Predstavniki parlamentarne večine (Smatrajo, da je tako držanje in postavljanje teh pogojev dokaz, da obstoji med predstavniki parlamentarne večine in predstavniki radikalste stranke temeljna razlika z ozirom na pota in metode, s katerimi se more doseči sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je imelo biti glavna naloga ravno nove vlade. Predstavniki parlamentarne večine smatrajo, da morajo biti žrtve in -popuščanja od obeh strani.
Med pogajanjem na dvoru in ustvarjanju raznih kombinacij so pa narodni poslanci čakali na redno zasedanje parlamenta, ki je bilo določeno za pondeljek, I
10.	uro predpoldne, čakali so in čakali do 6. ure zvečer, ko je parlamentarna večina sklenila, da se ne glede na pogajanja na dvoru in na zavlačevanje radikalov vrši seja in izvršijo ustavne določbe. Večina je radikale kot parlamentarno skupino dovolj upoštevala, ko jim je ponujala še za naprej mesto skupščinskega predsednika. Radikali so pa zahtevali celo staro predsedništvo. Večina na to ni pristala in volitve skupščinskega predsed-ništva so izpadle takole: predsednik Ljuba Jovanovič (radikal), I. podpredsednik dr. Maček (HRSS), II. podpredsednik dr. Hohnjec (Jugoslovanski klub), tajniki: Kremžar (Jugoslovanski klub), Bačinič (HRSS), Ciče-vič (demokrat),' Alič (musliman). Predsednik Jovanovič, za katerega je glasovala tudi večina, je dobil 233 glasov, 25 glasov je bilo pa razcepljenim Drugi člani predsedstva so bili izvoljeni s 147 do 150 glasovi, dočim so dobili P. P. protikandidati pio 88 do 92 glasov.
Ob navzočnosti tujih diplomatov in novinarjev je to glasovanje pokazalo, kje je prava večina. To glasovanje je pokazalo, kako neumestno je krizi sporazuma dodajati še krizo parlamentarizma. Tujci so si mislili svoje, in bodo to tudi povedali, svetu, kjer je parlament prvi, pa naj si bodo države monarhistične ali pa republikanske.
Politične beležke.
Predsedstvo skupščine. Parlamentarna večina je da la radikalu Ljubi Jovanoviču predsedniško mesto skupščine, ker je to že poprej obljubila in pa za to, da se dobi prava slika narodne skupščine. S lem, da so dobili predsedniško mesto, so radikali pravično upoštevani kot velika parlamentarna skupina. Drugače je pa skupščina v rokah večinskega bloka in če bi se tudi sestavila kaka vlada proti njemu, bo skupščina še vedno čvrsto na braniku sporazuma in poštenja.
Volitev finančnega odbora. Danes dopoldne se vrši volitev finančnega odbora, kakor je to napovedal predsednik skupščine na prvi seji v pondeljek zvečer. Cela skupščina — tudi radikali — je sprejela to brez ugovora, včeraj so pa radikali začeti zopet po svoje tolmačiti poslovnik, češ, da predvideva samo konstituiranje skupščine, volitev odborov pa ne. Radikali zahtevajo odgo-ditev skupščine do rešitve krize. Večina pa smatra volitve odbora za interno stvar skupščine ter jih hoče izvesti tudi brez vlade.
V posebne svrhe pripravljajo orožje. Zadnjič smo posneli »Hrvatovo« vest o odkritem orožju pri okrajni oblasti v Glini. Za to orožje je zvedel poslanec Markovič ter dosegel, da je šef oddelka za notranje zadeve v Zagrebu dr. Gojkovič tudi izvedel preiskavo. Orožje je dala vojaška oblast z dopisom, naj se hrani »za dobro znane namene«. Poročila »Hrvata« sta sledila dva uradna popravka in sicer eden v drugih listih, drugi pa v pondeljkovi številki »Hrvata«. Dr. Gojkovič sicer popravlja, a ne more zatajiti najdenega orožja in sicer vojaškega orožja, ki je bilo pri civilni upravi, kar se ne bi smelo niti v vojnem času zgoditi, — deponirano v gotove namene. Popravek zavrača trditve o vojaškem dopisu glede razdelitve orožja dobrovoljcem in drugim zaupnim osebam, a kaj izda celo popravljanje in zavijanje, ko se je orožje res našlo ter je to tudi uradno priznano in ko smo že vajeni na vsakovrstne neresnične popravke. Zaboji orožja in municije se ne dajo na hitro stlačiti v žep kakor kak dopis. — V Glini najdeno vojaško orožje dobro osvetljuje javni spor med ministrom Nastas Petrovičem in bivšim vojnim ministrom generalom Hadžičem. Nastas Petrovič je jasno in odločno izjavil, da ima poročila svojih organov o razdeljevanju vojaškega orožja po gotovih krajih, in med gotove osebe in organizacije. Posebej je še pokazal na oboroženo orjuno v Sloveniji in Liki. Kakor jasno je govoril Na-sta Petrovič, tako nejasne in negotove so bile generalove izjave. General pravi, da vojaške oblasti niso razdeljevale orožja. S tem seveda še ni rečeno, da or junci in dru gi nimajo vojaškega orožja. Vojaška oblast lahko, kakor se je izkazalo v Glini, pošlje orožje civilnim organom in ti ga razdelijo, da 'se potem lahko reče, vojaške oblasti niso delile orožja. Ko je general povedal, da vojaške oblasti niso nacionalističnim organizacijam delile orožja, je pa še dodal, da pričakuje iz Lute še posebno »izvestje«. — Da se je orožje delilo in pripravljalo v svrho pokolja med državljani, je pa gotovo tudi po vsem tem, kar je Pašič z drugimi člani svoje politične družbe vred govoril o politiki s krvjo in silo.
P® svetu,
Konferenca zavezniških iinančnib ministrov. Začetkom prihodnjega mesca se bo sestala v Parizu konferenca finančnih ministrov vseh zavezniških držav. — Glede sklicanja te konference je bilo dogovorjeno že na konferenci v Londonu. Dne 27. t. m. se sestanejo v Parizu finančni* strokovnjaki Francije, Belgije, Anglije in



Italije, da pripravijo gradivo za konferenco finančnih ministrov.
Razpust nemškega državnega zbora. Ker je akcija državnega kanclerja v svrho razširjenja državnega kabineta ponesrečila, je dr. Marx v soglasju z ostalimi člani vlade naprosil državnega predsednika za razpust državnega zbora. Državni predsednik je na to podpisal naredbo, s katero se državni zbor razpušča. Naredba se glasi: Parlamentarne težkoče onemogočujejo nadaljni obstoj sedanje državne vlade in obenem sestavo nove vlade na temelju doslej izvajane notranje in zunanje po litike. Na temelju člena 25. državne ustave razpuščam zato državni zbor. — Državni predsednik Ebert.
Francoska vojska. Pri razpravi o vojnem proračunu je izjavil francoski vladni predsednik, da se je efektivna francoska vojska zmanjšala za 14 tisoč ljudi in da bi se zmanjšala še bolj, če ne bi bilo sporov in uporov v Siriji. Tudi radi dogodkov v Maroku je potrebna velika pozornost, da ne bi trpela francoska cona. Dokler trajajo marokanski nemiri, ni mogoče zmanjševati francoske vojske, ki* ima sedaj efektivno število 64 tisoč mož in od teh itak samo 20* tisoč Francozov, dočim so vsi drugi iz kolonij. Razpravljalo se je ob tej priliki tudi o skrajšanju vojne dobe in sam vojni minister je predložil, naj se skrajša na eno leto.
Francoski radikalno-socialistični kongres. V zaklju ček radikalno socialističnega kongresa je bil prirejen svečan banket, ki sta se ga udeležila tudi predsednik zbornice Painleve in ministrski predsednik Herriot. — Painleve je v svojem govoru povdarjal težkoče zunanje in posebno notranje politike, kjer je treba vzpostaviti še gospodarsko in finančno ravnovesje. »V Franciji živimo, kakor na ladji. Potrebni so napori vseh, da se vzdržimo na površju.« Painleve je končal z apelom na vse republikance Francije naj se strnejo k skupnemu delu za 'bodočnost. Za njim je govoril Herriot in podal orise celokupnega zunanje in notranjepolitičnega programa vlade, ter še posebej omenil težavno stališče francoske delegacije na londonski konferenci. Priključil se je predgovornikovemu apelu in izrazil upanje v srečen razvoj Francije.
Kandidati v Angliji. V celi Angliji je sedaj za volitve, ki se vršijo 29. t. m. prijavljenih 1024 kandidatov. To je za 40 kandidatov manj kot pri prejšnjih volitvah. Od teh postavljenih kandidatov odpade na konservativce 533, na delavsko stranko 485, in na liberalce 340 kandidatov. Ostalo pa so postavili komunisti, irski nacionalisti, 12 neodvisnih in končno še 17 konstitucional-cev, ki so pa zvezani s konservativci. Med kandidati je 41 žen in sicer ipri delavski stranki 29, pri konservativcih pa 12.
Notranje politične razmere v Španiji. Režim španskih generalskih diktatorjev se bliža svojemu koncu. — General de Rivera namerava dati sestaviti vlade po kaki civilni osebi, ki ni politično preveč eksponirana. — Samo težko je koga najti, M bi hotel prevzeti na sebe odgovornost ter tudi znal markirati nekak nepristranski režim, ki bi pa bil v resnici še vedno odvisen od generalov. V Maroku doživljajo Španci težke čase in neuspehe in sedaj je zopet eden vrhovnih komandantov španske armade podal ostavko in na njegovo mesto misli stopiti sam general de Rivera.
Poklicni vojaki proti vojni. Ni še dolgo, ko so stali na čelu protivojnega gibanja sami pisatelji, filozofi in sploh ljudje, ki se vojne ali niso nikdar udeleževali ali pa so imeli od nje vedno največjo škodo. Pacifistični pokret je pod takim vodstvom čisto naravno še bolj izglodal kot utopija. Danes je pa veliko resnejši, ker stojijo v njegovih prvih vrstah tudi poklicni vojaki in pravi vojaški strokovnjaki. Na 23. mirovnem kongresu v Berlinu je par izkušenih poklicnih vojakov javno nastopilo proti vojni, so pa še drugi, ki aktivno sodelujejo v boju proti vojni in za mir. To niso oficirji4 ki so naleteli na razočaranja v svojem poklicu, ampak to so stari, preizkušeni možje, ki so dosegli najvišje vojaške časti ter so bili tudi ovenčani z najrazličnejšimi vojnimi lavorikami. Znano je, da so vse vojne od prvih pa do zadnje popolnoma moderne za visoke oficirje zelo koristne in le v redkih slučajih škodljive in nevarne. Vsled tega so tudi v vseh državah generali najbolj bojeviti, ker vedo, da bodo od vseh udeležencev vojne oni najbolj zavarovani in da jim smrt navadnih vojakov in nižjih oficirjev prinaša odlikovanja in višje časti. Pa kljub temu izhajajo današnji pacifisti — poklicni vojaki ravno iz generalskih vrst. Iz Nemčije sta dva in sicer general von Deimling in pa general von Schönaich. Oba sta med vojno zavzemala visoko čast ter sta uspešno vodila najrazličnejše bojne akcije. Od Francozov sta kot pacifista znana generala Percin in Verraux. Angleške antimilitariste pa vodi 71 letni general Sir John Hamilton, ki je odlikovan in poznan ne samo iz svetovne vojne, ampak tudi iz prejšnjih raznih bojev po treh delih sveta. General Hamilton je danes predsednik Zveze vojnih udeležencev in bojevnikov, ki pod njegovim vodstvom odločno nastopa proti militarizmu. Tem generalom je vreden tovariš in sotrudnik slavni
Frithjov Nansen, 'ki sicer ni vojak po poklicu, a ima vendar za seboj burno preteklost strašnih in slavno preslalih bojev. Nansen je raziskovalec severnega pola ter se je dolga leta boril z najstrašnejšimi prirodnimi elementi, da je danes šolski mladini celega sveta znan kot junak teme in ledu. Nansen je vodil ekspedicije v najhujše pustinje sveta in zadnje delo, ki ga je opravil na svoja že stara leta, je bila pomožna misija, ki je delovala v pokrajinah velike Rusije proti lakoti in kugi. Na prej omenjenem mirovnem kongresu v Berlinu je nemški general von Schönaich drastično razložil, kako je vojna združena z moderno tehniko postala prava šiba božja za človeštvo. Danes se ne vojskujejo več vojaki med seboj, ampak pokoij se od monte razširja s pomočjo zrakoplovov, plinov in bomb tudi daleč nazaj v zaledje. Nekdaj so vodili vojsko poklicni ali za ta posel najeti ljudje in v bojih je odločevala osebna hrabrost in spretnost, danes pa najrazličnejša tehnična sredstva morijo daleč za fronto žene in otroke ter do temelja •uničujejo cele pokrajine. Nekdaj so se vojske odigravale na dveh frontnih črtah, danes pa pustošijo cele dežele ter postajajo sistematično uničevanje človeštva in človeškega dela. Francoski general Verraux je temu opisu današnjega vojskovanja pristavil in predložil v prvi vrsti okrepitev delavskih in drugih strokovnih organizacij, ki lahko najuspešneje preprečijo vojne s tem, da. ustavijo izdelovanje in prevažanje merilnega materijala. Po njegovem predlogu bi morali tudi vojaški strokovnjaki ravno radi tega, ker tvorijo posebno stroko ali stan, iz vseh držav imeti zveze med seboj, da po možnosti preprečijo vojne spopade. Miroljubni nastop vojaških strokovnjakov je odličen človečanski pojav in ko vidimo in slišimo razne vojake-pacifiste, si lahko napravimo tudi sodbo o obstoječem militarizmu v raznih državah. V Franciji in Nemčiji je vprašanje za ali proti militarizmu in vojni na vsak način mnogo na boljšem kot bi se dalo sklepati iz postopanja odločilnih oblastnikov in veljakov. To vprašanje je celo-iz generalskih vrst privedlo k mirovnemu delu poštenjake in zelo sposobne ljudi svoje stroke. Kmalu bomo tako daleč, da bodemo lahko rekli, da je zagrizen militarizem samo v onih državah, kjer tudi iz visokih poklicnih vojaških vrst nihče ne stopi' v krog svetovnih pacifistov.

m m
Šestdesetletnica zaslužnega g. jareninskega dekana Čižeka. Jareninski gospod dekan Čižek je dosegel 21. oktobra 60 let. G. dekan je bil rojen leta 1864 na Pilštan-
ju. Vrlemu narodnjaku, gorečemu duhovniku in za-
služnemu delavcu za blagor slovenskega; ljudstva k
šestedesetletnici iskreno castriamo.
Trafikantom mariborske oblasti v vednost, da so pravila društva tobačnih trafikantov za Mariborsko oblast s centralnim sedežem v Mariboru odobrena. Uljudno se vabi vse p. n. trafikante mariborske oblasti kakor tudi tobačne glavne založnike na ustanovni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 2. novembra ob 2. uri popoldne v restavraciji »Kosovo« v Mariboru, Grajski trg s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora v smislu pravil. 3. Slučajnosti. Društvo ni politično in ne strankarsko. Namen društva je, združevati vse p. n. trafikante mariborske oblasti v svrho povzdiga in pospešitve socialne in gospodarske koristi. Dolžnost je že. v lastnem interesu vsakega trafikanta, da se udeleži ustanovnega občnega zbora in pristopi v svojo stanovsko društvo. — Pripravljalni •odbor.
Orlovski odsek pri Sv. Lenartu v Slov. gor. uprizori v nedeljo, dne 26. oktobra popoldne ob 3. uri v dvorani gostilne Arnuš igro »Ne pričaj po krivem« v petih dejanjih. — V odmorih svira godba. — Po igri trgatev, šaljiva pošta, licitacija itd. — Prijatelji orlovske mla-
dine iskreno vabljeni. Odbor. Bog živi!
Zločin v Ljubljani. V nedeljo po noči'ob 10. uri zvečer je bil ustreljen v Ljubljani od doslej še neodkrite zločinske roke 37 let star trgovec z mineralnim oljem Ferdinand Pipan. Trgovec Pipan in njegova soproga Slavka sta bila v nedeljo zvečer v gostilni pri »Nacetu« v Ljubljani, kjer ju je začel opazovati tajinstveni neznanec. Na povratku iz gostilne je par zasledoval ta ne-znanpc, ki je na Hranilnični cesti skočil proti obema ter »zavpil: »Geld oder Leben!« Neznanec je po kriku skočil proti obema, potegnil revolver, Pipan se je okre-nil, neznanec je sprožil in trgovec se je zgrudil na tla. Žena je trenutek pred dogodkom bolestno zakriknila in hotela stopili pred moža, da ga ščiti z lastnim telesom, a bilo je že prepozno. Na krik ge. Pipan se je napadalec izpozabil in zavpil: »Hudič, kaj pa zijaš?« V tem trenutku pa se je tudi žc okrenil ter izginil v temo črez polje proti šiški. Po zločinu so še videli neznanca po gostilnah m na pobegu, a policiji se še ni doslej posrečilo, da bi ga bila izsledila. Krog polnoči v nedeljo je bil aretiran sin lastnika holeta južni kolodvor ’ Ernest Mik-litsch, ki je bil svojčas oboževatelj gospe Slavke Pipanove. Radi poroke Slavke s Tržačanom Pipanom je bil Miglilscb silno razburjen in je napram osebam grozil Pipanu z osveto. Miklilscha so po dokazu alibija zopet izpustili iz zapora.
Nesreče pri vojaških vajah. Na vojaških vežba-liščih se dogajajo često hude nesreče, ki tirjajo leto za letom tudi številne človeške žrtve in to ne samo ranjence, ampak tudi mrliče in pohabljence za celo življenje. Zadnjo nesrečo pri vojaški vaji javljajo iz Beograda, Na vežbališču so poskušali puškine granate. — Vežbo je vodil v navzočnosti drugih oficirjev neki podpolkovnik in ko so puškine granate redno funkcijonirale
v 39 slučajih, je štirideseta le prehitro eksplodirala s strahovitim učinkom. Polkovnik je bil težko ranjen, j e-ki podporočnik lažje, več vojakov tudi, eden je pa vded detonacije uglušil. Nesreča se pripisuje slabemu materijalu in sicer, da so bile granate že same po sebi sbbe in da se jih je najbrž tudi slabo shranjevalo in tako pustilo pokvariti. Podoben slučaj se je nedavno poprej dogodil z ročnimi granatami na nekem vojaškem vežbališču v Vojvodini in tu je nesreča še hujše zadela, da so morali mrliče odnašali iz vežbališča. Mnenje o nesreči je isto. Oficirji, ki razlagajo uporabo bomb in granat, se gotovo razumejo na ta posel ter ne moremo vzeti za povod nesreč malomarnosti ali neprevidnosti od te strani. Kriv bo torej res materijal in pri tem se moramo vprašati, kako pride slab, pokvarjen in pri tem silno nevaren materijal v roke izvežbanemu oficirju in voja, kuj ki se vežba. V odgovor pride na vsak način zopet strašna in nesrečna korupcija v naši državi. Kupovalo in »liferovalo« se je namreč pri nas leta in leta najrazličnejšega vojnega materijala in orožja na vse prete-ge in to brez prave izbire, brez strokovnjaškega presojanja in uporabljanja ter potem tudi shranjevanja samo za to, da so razni porodičarji mastno zaslužili na provizijah pri teh nabavah. Pašičev Rade ima na vsak način na vesti številne žrtve pri eksplozijah vojaškega materijala. Vsako leto beležimo, da gre kaka uranici j-ska zaloga v zrak, da se dogajajo krvave nesreče po vež-bališčih, a še potem, ko je zletela v zrak dobra polovica Bitolja, ni nehalo brezmejno nabavljanje najrazličnejše municije in orožja in se ni začelo s tem zelo nevarnim materijalom previdno in vestno postopati.
Še o štrajku invalidov v Brestovcu pri Zagrebu. — Že v zadnji »Straži« smo bolj obširno obravnavali spor, ki je izbruhnil v državnem zdravilišču Brestovac med upravo in invalidi, ki že dalje časa nočejo uživati brane. Vsi dosedanji poskusi zdravniške uprave in poverjeništva za socialno skrb, da se spor izravna, ostali so brezuspešni. Upravitelj zdravilišča se že mudi v Zagrebu od petka naprej in je pri oddelku za socialno skrb obširno poročal o celem sporu. V nedeljo predpoldne se je sklenilo, da bodo vsi invalidi na Brestovcu ponovno od zdravnikov pregledani. Ta pregledna komisija bi naj ugotovila, kedo od invalidov se še naj obdrži na Brestovcu in kateri so toliko zdravi, da jih je mogoče odpustiti. Razen tega je še sklenjeno^ da se uvede preiskava proti upravi in proti invalidom, da se že vendar enkrat dožene ter ugotovi, kje tiči krivda. Osnovala se še bo posebno komisija, ki bo presodila, kateri od invalidov res rabi obleko ter obuvalo, da se jim to nabavi.-Glede ostalih- zabtev invalidov, o katerih smo poročali v zadnji številki, še ni nič določeno. Invalidi na Brestovcu so odposlali v nedeljo na marsala! dvora v Beograd ponovni brzojav te-Ie vsebine: Šikaniranje invalidov od strani bolniške uprave in socialne skrbi je vedno večje. Prosimo, naj oaide iz Beograda semkaj hitro 'komisija, da poravna spore, ker 80 težkih invalidov že 109 ur ne uživa hrane in že nastopajo posledice. V nedeljo popoldne se je podala na Brestovac zopet ena komisija, ki pa ni dosegla prav nobenega uspeha. Radi štrajka so že doslej nevarno oboleli 4 invalidi. Mi smo pač država komisij, ki vedno preiskujejo, se razgovarjajo, vlečejo dnevnice — a nič ne storijo!
Avtomobilna nesreča. Pri Varaždinu se je pripetila v soboto težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev in tri ranjence. V soboto je 'krenil privatni avtomobil iz Zagreba proti Varaždinu. V avtomobilu se je vozil bančni uradnik Vilko Kcstelec s štirimi drugimi sopotniki. V Malem Bisagu so zdirjale iz svinjaka proti avtomobilu svinje. Šofer je prehitro krenil na stran, avtomobil se je skotalil v jarek in potem se še dvakrat sam prekucnil. Iz avtomobila so padli trije potniki, med tem, ko je četrti, en inženir, ostal v vozu čisto nepoškodovan. Bančni uradnik Kostelec je dobil težke telesne poškodbe,, eni gospej sta izbita dva zoba, druga dva potnika pa sta poškodovana le neznatno. Grof Bom-belles je odpeljal težko poškodovanega Kostelca v svojem avtomobilu v Varaždin, kjer je pa podlegel poškodbam. Šofer, kateremu se ni pripetilo čisto nič, se je ho
dejanje že priznal, a se izgovarja baje >s silobranom. — Zakaj je Molk prekoračil državno mejo in se podal v Umikal, še ni dognano. Listi poročajo, da je Molk strasten orjunaš in da je umor maščevalnega, političnega značaja. Oba ustreljena karabinerja sta bila pri Slovencih zelo spoštovana ter čislana. Ako bo šel umor na račun orjunaske maščevalnosti, bo že itak zatirani ter tlačeni siovensK. ^velj v Istri moral po nepotrebnem nepregledno veliko trpeti, Reši nas-že vendar enkrat, o Gospod, te nesrečne orjune, ki nam je že povzročila tolikanj. zla doma in napram inozemstvu.
Nevarni tički brez gnezda. Največ vlomov, posebno pa še žepnih tatvin se pač gotovo zgodi v Zagrebu. — Zadnje dni so bili po Zagrebu na dnevnem redu vlomi v trgovine in to pri belem dnevu. Policija je storila vse, da bi izsledila vlomilce in tatove, a ves trud je bil za-manj, dokler se eden od tičkov ni ujel na čuden način. V soboto, 18. t. in. krog ene ure popoldne je opozorila prodajalka Elza Okič manufakturnega vajenca trgovine Valečič in Hahčič, naj pogleda v trgovino, ker je v njej nek nepoznat človek. Ko je vajenec dvignil rolo, da bi pogledal v trgovino, je dvignil nekdo od znotraj rolo, in smuknil iz lokala. Vajenec je prijel neznanca za suknjo, a ta se mu je iztrgal in se spustil v beg. Za njim se je spustilo več ljudi, a neznanec je smuknil v neko vežo in na to v klet, kjer se je pa do krvavega pobil na glavi in si opraskal roke. Ves krvav je izkobacal iz kleti in bežal ter se skril v drugo hišo. Ko je stopil iz hiše, ga je prijel šofer Rudolf Gredelj, Šofer ni vedel, zakaj da gre, ampak je mislil, da je neznanec 'kak pretepač.. Gredelj je predal prijetega redarju. Ta ga tudi ni poznal, a ga je tiral na stražnico, ker mu je neznanec razlagal, da se je stepel radi neke punčare. Ko je bil tiček pri zališavanju, je dobila policija poročilo o vlomu v zgoraj omenjeno trgovino. Sum o tem vlomu j'e padeL na neznanca:, prišel je še trgovski vajenec in prepoznal v neznancu vlomilca. Neznanec je priznal svoj čin in povedal, da se piše Rajmund Žolger, rojen 1899 v-Se-stercah ter pristojen v Maribor. 18. minulega meseca je bil odpuščen iz mariborske kaznilnice, kjer je presedel tri leta radi tatvine. Pri. vlomih in tatvinah je imel kompanjona v osebi Eduarda Otorepec. Otorepec je znan vlomilec, rojen v Gradcu, a pristojen, v občino Sv. Ema. Žolger je vdrl v manufakturni trgovini v blagajno, pobral iz nje 2063 dinarjev in eno niklasto uro, hotel pobegniti, a se je zgodilo, kar smo poročali. V času, ko je Žolger vlamljal v blagajno, je Otorepec stražil zunaj; pred trgovino. Otorepca je začela zagrebška policija zasledovati, a doslej zamanj. Aretirani sta bili še dve drugi osebi, ki sta v zvezi s temi zadnjimi vlomi v zagrebške trgovine.
Tajnost dvornih cigaret. Beograjska policija je začela preiskavo proti pušačem dvornih cigaret. Te cigarete so rezervirane samo za dvor, katerč pa dobijo večkrat tudi kraljevi gosti in ministri. Dvorne cigarete so se pojavile med osebami, ki so daleč proč od dvora. — Pojav teh dvorsirih cigaret med uradniki, monopolske uprave in med tobačnimi prodajalci na malo, se je zdel sumljiv policiji, ki, vodi o celi tajni zadevi preiskavo.
Optanti iz Madžarske še vedno prihajajo v našo državo. Te dni je dospelo v Subotico več sto srbskih in bunjevskih rodbin iz Madžarske. Ti siromaki sedaj čakajo, da se jim podeli obljubljena zemlja v naši državi. Poslani bodo najbrž v Macedonijo, kjer je naseljenih, večina optantov iz Madžarske.
Aretacija zadnjega Čaruginegh roparja. Te dni je bil aretiran od orožnikov v vasi Podgorje v Slavoniji ropar Franjo Matej. Matej je bil dvakrat član Čarugine tolpe; takoj v začetku svoje roparske karijere je imel nesrečo ter padel v roke pravice. Iz kaznilnice v Lepogla-. i se mu je posrečilo pobegniti, ter se je vnovič pridružil-Čarugi. Po njegovi aretaciji se je Matej dosedaj prikrival pri raznih svojih prijateljh, končno so ga pa zasledili pri njegovi ljubici. Z Matejem se nahaja pod ključem; poslednji član Čarugove roparske čete.
Proces proti Androlitevi. Dne 20. t. m. se je pričel r Beogradu špijonažni proces proti Danici Androlič in njenim prijateljem — Ivanu Milkovič, Sulejmanu Ab-
I
tel ustreliti. Brat pokojnega Kostelca je potoval lansko j dagič, Kazimiru Krušnjek in Peri Filiporič. Po otvo leto v Varaždin, prišel tjakaj eil in zdrav, a je tamkaj	.......... ”
r ritvi razprave je prečita! državni pravdnik obtožnico,.
umrl nenadne smrti.
Umor dveh karabinerjev v Črnemkalu v Istri. Dne
14.	t. m. se je zgodil v istrskem Črnemkalu zločin, kojemu sta smrtno podlegla dva karabjnerja Rippollini in Bua. Bila sta ustreljena na povratku iz službenega obhoda. Bua je bila zadet od krogi je v srce, Rippollini je dobil več smrtnih ran. V celem je bilo proti obema izstreljenih pet strelov jz revolverja. Umora so bili najprej osumljeni cigani, kar se je pa izkazi.!o kot neresnično. Gb truplih ustreljenih italijanskih orožnikov so našli s srebrom okovano planinsko palico. Italijanske oblasti so po palici dognale, kdo da je morilec in naprosile jugoslovanske oblasti, da so ga zasledovale in spravile pod ključ. Radi umora karabinerjev je bil aretiran manipulant Windiscb.grätzove lesne družbe, 25-letni Stanko Molk. Po časniškib poročilih je Molk svoje
nakar se je pričela Androličeva zagovarjati. Opisala ie svoje burno življenje, kakor je dovršila višjo dekliško šolo v Slav. Brodu, nato prepotovala Srbijo kot nižja uradnica pri raznih avstrijskih vojaških in upravnih oblasteh; po preobratu je živela nekaj časa v Novem Sadu, potem pa je bila dva in pol meseca koresponden-tinja pri gtjepanu Radiču. Iz Zagreba se je podala ponovno v Skoplje, kjer je spoznala komilskega vojvodo Lazarja Divljanca. Pod njegovim vodstvom je začela svojo špijonsko karijero. Zagovor Androliceve je bil zelo premeten, ker je vedno umela krivdo zvaliti na druge.1 Proces bo trajal radi obširnega materijala več dni.
Ksaver Meško* Listki. Splošna knjižnica št 30. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 144 strani. Cena broš. 18 dinarjev, vez. 24 dinarjev. — Baš, ko poteka BOletmca našega priljubljenega

,/ "k
•W| -
- A. #
•DCfifrfit A
chicht-i
é
t
v/.

as*
• r?
■4S&
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah l Pravo samo z imenom „S c h i c h t“ in znamko
„Jele n“ !

b-lagonosnega

sz??

wassm?.
seboj razven stanovanj- j hišnega posestnika tako ie ripa podvzeii nobenih | / samo v krogu drugih ; je seveda tudi pristran-učaj: Hišni posestnik ni

pisatelja-pesnika, je izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne pod skupnim naslovom »Listki« zbirka Meš-kovih novelic, črtic in profilov. So to drobni in topli pesniški izlivi mehke Meškove duše, male, dragocene sličice, napisane z nežno roko in v onem blestečem stilu, vsled" katerega je Meško med slovenski pisatelji postal tako priljubljen. Večina njegovih črtic izvira iz časov Meškovega srečno-otožnega bivanja na Koroškem. Njemu k srcu priraščeni Koroški je postavil Meško z nekaterimi teh črtic krasen in trajen spomenik, ki naj bi ohranil naše duše v živem ognju za to našo prelepo slovensko deželico. Kako priprosto, obenem toplo navdušeno in nežno se spominja Meško v črtici »Koroški praz niki« svojih koroških časov (stran 26): »Kakor osirotelemu in zapuščenemu otroku po materi se mi čestokrat stoži po Koroški. Po tisti Koroški mislim, ki smo živeli v njej nekdaj, ko smo pač trpeli krivice dan na dan in smo se dan za dnevom borili in bili za najnavadnejše pravice, a borili se s toplim idealizmom in z neumrljivim, dan za dnevom se nanovo oživljajočim upanjem v srcu: če ne zmagamo danes, zmagamo jutri, če jutri ne, čez leto, čez dve, po desetih letih. — Bili so vroči, a lepi dnevi v tisti bajni deželi molčečih, resnih gora in poezije polnih jezer. Kako se mi ne bi tožilo po kraso-viti deželi, kako ne po letih, v njej preživelih!« —• V drugem delu svojih »Listkov« podaja Meško profile nekaterih naših zaslužnih mož, med temi Aškerca, Gregorčiča, Ant. Medveda, Verovška itd., v katerih z nežno roko, a popolnoma objektivno sega v globine duš teh naših odličnjakov. Prepričani smo, da bodo »Listki«, kakor vobče vsi drugi Meškovi spisi, sprejeti z velikim veseljem, od vseli ljubiteljev lepe knjige, ki bodo v tej zbirki našli globok vir lepe, gladke besede, toplega čuvstva, neskaljene poezije in vroče ljubezni do slovenske domovine in slovenskega rodu. Okusno in lepo opremljena knjiga je na prodaj pri založnici Zvezni knjigarni in v vseh knjigarnah za skromno ceno 18 dinarjev za broširan in 24 dinarjev za vezan izvod in jo vsem priporočamo.
Stanovanjske skrbi.
i.
Novo leto bo zelo važno v težkem stanovanjskem vprašanju in so radi tega važnega dne in dobe, ki mu bo sledila, silno razburjeni duhovi hišnih posestnikov, najemnikov in končno tudi podnajemnikov. Listi dobivajo in po možnosti tudi prinašajo razmotrivanja iz vseh treh taborov. Stanovanjsko vprašanje je naravnost pereče in če se kdo tudi postavi brezobzirno na stališče tabora, kateremu pripada: posestnikov, najemnikov, aii podnajemnikov, mora končno le priznati, da so razmere tako težke in reševanje stanovanjskega zakona tako zamotano, da ni niti misliti, da bi se stanovanjska kriza rešila po resoluciji hišnih lastnikov ali pa hišnih najemnikov in da bi po tej rešitvi bilo na eni strani več stanovanj, na drugi sirani pa bi bili dotični popolnoma zadovoljni, ki so jo predložili. Za reševanje tako velike stanovanjske krize kot je po naših mestih, in celo po deželi je treba na vsak način, če že ne sporazumevanja, vsaj smisla za medsebojne težave prizadetih.
Če hišni posestnik presoja vse najemnike po ljudeh, ki jih ima slučajno v hiši in če hišni najemnik ali podnajemnik sodi vse druge samo po svojem okrutnem hišnem gospodarju, potem je.gotovo, da se tem. potem ne pride do nobene prave rešitve stanovanjskega problema. Ravno v mestih imamo slučaje, da so hišni gospodarji brezpravni, najemniki pa često nekaki vsiljeni gospodarji hiše, v kateri stanujejo. Imamo hišne gospodarje, ki so si pred dolgimi leti s celimi svoji prihranki sezidali hišo, v kateri se sedaj, občutijo kakor v basni lisica, ki je dobila ježa na stanovanje v svoj brlog. Tak hišni gospodar se ni nikdar kaprioiral, da bi moral sam stanovati v svoji hiši, ampak je vedno jemai tudi druge po medsebojnem dogovoru pod streho. Prej nekdaj si je stranke zbiral, je živel z njimi v najboljši slogi, potem pa je napočil čas, ko so mu bile stranke v hišo poslane in po večini ravno take, ki si jih je najmanje želel. — Lahko rečemo, da je med napetimi in naravnost sovražnimi odnosa ji med hišnimi posestniki in najemniki najmanj polovica slučajev, kjer ne gre za najemnino, ampak samo za to, da hišni najemnik zaščito izrablja ter da mnogokrat tudi iz same zagrizenosti nasprotuje upravičenim zahtevam posestnika, ki hi se dale izpolnili brez vsake žrtve in" težave. Stranka, ki je prišla v patrijarhalno urejeno in čedno hišo ter manifestira svojo pravico do stanovanja in zaščito na ta način, da stanovanjske prostore najhujše zanemarja, da pere v sobi, da razliva vodo po parketu, ali pa da iz lepe sohe pravi celo shrambo zeljnatih glav, krompirja in drugih živil, je nepristransko in pravično presojeno pravi škandal, ki ni redek in ki se mora vzeti na vsak način v poštev pri 'razumevanju često silno napetih odnošajev med hišnim posestnikom in njegovimi strankami. Ge se hišni posestnik, ki ima same slabe stranke v hiši, zateče med najradikalnejše zastopnike in kričače hišnoposest-niških interesov, je stvar prav razumljiva. Kak stanovanjsko-uradni birokrat bi seveda svetoval hišnemu posestniku, kateremu delajo slabe stranke škandale in škodo v hiši, naj se zateče k sodniji m posluži -konkretnih slučajev kršitve hišnega reda in drugih stva ri sodnijskoodpovedne pravice. Pa svetovati je lahko, a v mnogih slučajih jé težu o izvesti. Hiše namreč uničujejo tudi stranke, ki imajo za skega zakona še druge sile, ki potlačijo in ostrahiUjejo, da si ne upa , korakov in da izliva svoj gnjev samo v posestnikov, ki znajo take slučaje seveda sko izrabljati. Vzemimo samo slučaj: .
patentiran narodnjak, je, recimo, celo Nemec, povrh za časom še precej nazaj, njegova stranka je pa v državni službi in povrh še zelo živo pri kaki orjuni. Sedaj pomislite, kako naj hišni lastnik, kakoršen je, napram ! stranki, kakoršna je ona, obvaruje svoje pravice!
Kakor smo že prej omenili, je treba hišne posestnike na vsak način deliti na dvoje. V prvo vrsto spadajo oni, ki so posestniki edine, že daino pridobljene hiše, v drugi vrsti so pa povojni hišni mogotci in posestniki mnogih hiš. Prva vrsta je na vsak način dostopna za pošteno sporazumljenje z najemniki, je po svojem bistvu dobrodušna in ko se njo traktira istotako kot drugo vrsto hišnih lastnikov — velekapitaliste in hišne ve-rižnike, je ma vsak način velika krivica. V sporih med hišnimi posestniki in najemniki je gotovo nad polovico slučajev, da krivično postopajo napram najemnikom samo oni hišni posestniki, ki so si hiše pridobili v velikem številu in ki ž njimi venžijo.
Il «arfoans.
IZVOLITEV SLOVENSKEGA ŽUPANA V MARIBORU.
Včeraj ob 6. uri zvečer so se sestali novoizvoljeni občinski odborniki k volitvi novega župana, podžupana in svetovalcev.
Pri volitvi je bil navzoč stari, župan, g. Grčar, ki je izjavil, da je potekel rok delovanju prejšnjega občinskega odbora in naj novoizvoljeni občinski odborniki izvolijo novega župana in druge funkcijonarje.
Kot najstarejši odbornik — Nemec — ključavničar Sirak je nato pozval navzoče v slovenskem jeziku k volitvi.
Pred volitvijo je v imenu kluba socialnih demokratov g. profesor Favaj precitai izjavo proti sedanjemu volilnemu redu.
Za Favajem je hotel še protestirati v imenu komunistov odbornik Razboršek, a je zastopnik oblasti, gospod Levičnih izjavil, da sedaj ni čas za proteste, ampak za volitev. Nato so se začele volitve, ki so pokazale sledeči rezultat:
Volitev župana.
Dr. Leskovar (SLS) 31 glasov.
Dr. Juvan (SLS) 1 glas.
Bahun (socialist) 1 glas.
Praznih glasovnic je bilo oddanih 9.
Izvoljen je bil županom pristaš naše stranke dr. Josip Leskovar.
Volitev podžupana.
Dr. Lipold (JDS) Sl glasov.
Weixl (JDS) 1 glas.
Praznih glasovnic 9.
Za podžupana je bil izvoljen demokrat dr. Franjo Lipold.
Volitev mestnega sveta.
Dr. Anton Jerovšek (SLS), 31 glasov.
Dr. Alojzij Juvan (SLS) 31 glasov.
Roglič (NSS) 31 glasov.
Šoštarič (JDS) 31 glasov.
Weixl (JDS) 1 glas.
Pivec (SLS) 2 glasa.
Praznih glasovnic 9.
V mestni svet so izvoljeni: dr. Jerovšek (SLS), dr. Juvan (SLS), Roglič (NSS) in Šoštarič (JĐS).
Po končani volitvi je naročil bivši župan g. Grčar, da bo danes visela raz magistrala slovenska zastava kot znak, da je dobil obmejni Maribor slovenskega župana.
Nekaj beležke vrednega so ugotovili gg. odborniki, da se je obnašal pred in po volitvi g. socialpatri jot Bahun mirno in dostojno.
Pri volitvi župana in drugih občinskih funkcionarjev je dokumentiral Narodni blok strogo disciplinirano skupnost. Te županske volitve so se izvršile v znaku priznanja in pohvalevredne skupnosti vseh slovenskih strank v Mariboru. Dal Bog, da bi bil ta bratsko sklenjeni sporazum res trajnega in za obmejno mesto
Pogreb blagopokojnega dr. Rosine, ki se je vršil včeraj izpred Narodnega doma na Pobrežje, je bil zelo veličasten. Govorilo jo več govornikov, ki so povdarjali rodoljubno ter zaslužno delo rajnega. Veličastna, obilna udeležba pri pogrebu je pokazala splošno priljubljenost, katero je užival rajnki pri vseh sloj^-.
Nedeljski izlet orjune je bil pravo ogledalo mariborskih orjuncev, ki si lastijo pravico nacionalnih prvo-boriteljev. Mahnili so jo tokrat v Pekre in si izbrali eno najbolj razkričanih nemcurskih gostiln, čeravno sta v vasi dve drugi, najmanj tako narodni, kot mariborski orjunci. Tam se je pilo in prepiralo pozno v noč, ko so med rjovenjem orjunske himne zapustili gostilničarja
K.	in mirne mariborske izletnike izzivali, češ, »mi smo narodnjaki!« Bolje bi bilo, če bi orjuna ostala doma, kajti s temi izleti odbija vse res narodne meščane-iz-letnike, ki že od nekdaj mirnim potem nosijo idejo pravega nacionalizma v našo lepo okolico, pa ne hodijo v razkričane nemškutarske gostilne podpirat nemške zaupnike pravih ultragermanov. Heil orjunci. — Izletnik.
Ljubezen mariborskega demokrata do dijaštva. — Dogodilo se je le dni, da je nek dijak, ki je že od začetka šolskega leta brez kosila, po brezuspešnem prizadevanju, da bi našel kje kako usmiljeno srce, šel nazadnje še v uredništvo »Tabora« in prosil, „e bi sprejeli v list oglas približno sledeče vsebine: »Reven dijak išče usmiljenih src, da bi mu preskrbela hrane opoldne, pripravljen je za to sprejeli tudi instrukcijo.« V uredništvu je bil nek gospod, ki mu, je velel priti črez nekaj dni in obljubil, da bo že dal v list. In v soboto, 18. oktobra je dotični dijak šel vprašat, če se je kdo že javil na njegov oglas. V sobi je bil tudi isti gospod. Kmalu pa je vstopil g. Špindler in rekel: »A, vi sie . . .?« »Da«. »Jaz sem pa Špindler. Toda, kakor vam je znano, je naš list napreden in demokratski. Vas pa sem zastonj iskal v imeniku naprednih dijakov. Zvedel sem celo, da ste nasprotnik (to mu je povedal njegov sin, ki hodi v isti razred), zato vaše notice nisem objavil, kajti naš list je demokratski in mi moramo skrbeli za svoje dijake.« Dijak, ki ga je že bilo skoro strah vedno bolj razburjenega Špindlerja, je pa rekel: »Jaz pa menim, da se pri tem vendar ni treba ozirati na prepričanje in strankarstvo, če se hoče pomagati revnemu dijaku. Ta stvar je vendar indiferentna.« Tedaj pa se je slavni gospod urednik raztogotil: »Kaj, vi me boste učili, vi, klerikalci, ki ste tako brezobzirni, da nobenemu našemu dijaku ne preskrbite hrane, vas bomo menda mi podpirali, mi naprednjaki? Imamo izkušnje, ko smo podpirali vašega dijaka, in letos se je izkazal tako nesramnega, da so pri občnem zboru Ferijalnoga Saveza na gimnaziji vrgli klerikalci ravno po njegovem prizadevanju ves naš napredni odbor. Klerikalci nikogar naših ne podpirajo in ga še niso. Ge bi recimo prišel zdajle kak napreden orjak, takoj mu preskrbim hrano za celo ielo, Vam pa je ne bom. Kadar pa bodo Vaši podpirali naše, kar se še nikoli in zgodilo, potem bom pa jaz skrbel za Vaše dijake. — Zdravo!« Proti koncu je vedno bolj kričal, tako da je dijaka bilo strah, da se ga čudni mož ne bo lotil. Tu se vidi v lepi luči demokratska kultura in usmiljenost, s katero je g. Špindler tako nesramno lažnj-vo in strankarsko odpravil gladnega dijaka, ki ne pleše baš pa »napredni« muziki. Saj, če mu ni bila volja, bi ga bil lahko z lepa odpravil, takega izbruha brutalnosti pa bi nihče ne pričakoval od njega.
Gospodu Špindlerju v album. Gospod tajnik demokratske stranke na glovenskem Štajerskem se je v zgo-rajni notici zlagal prav po policajdemokratsko, ko je nahrulil Ubogega dijaka med drugimi tudi z besedami: »Klerikalci nikogar naših ne podpirajo in ga še niso.« Ali je g. Špindler sam pozabil, da se je branil ravno on s klerikalnim ‘kruhom v dijaškem semenišču v Mariboru. Kaj pa Dijaška kuhinja in večerja. Dijaško večerjo vzdržujejo klerikalci, a še doslej niti enega od dijakov, ki je prosil za večerjo, niso odbili z motivacijo, češ, da ni naš. Ali hočemo gospodu Špindlerju našteti še več vzgledov nepristranosti klerikalcev glede preskrbe ubogih dijakov s hrano? Surov in neusmiljen napram revnemu in najnujnejše podpore potrebnemu dijaku je le lahko kat policajdemokratski nehvaležnež ala Špindler, kojemu je v dijaških letih klerikalni kruh teknil prav dobro.
Trgovska ali Ljudska knjižnica? Ker je knjižnica sicer res vzorna, lahko v ponos Maribora in je to veli-

kansko delo res ponajveč zasluga dr. Reismana, so imeli gospodje napram nam najboljše karte v svojih rokah. Ali njihovi dosedanji odgovori kažejo, da jih niso razumeli izrabiti ali pa da je stvar sama še bolj potrebna temeljitega razčiščenja, kakor smo si prvotno zamislili. Dozdaj nismo zahtevali nič drugega, kakor samo to, da se že v interesu ugleda kulturnega zavoda, kakoršna bi morala biti Ljudska knjižnica, prejenja z večnim beračenju po ulicah, ker s tem obenem škoduje iz socialnega stališča za sedaj še važnejšim potrebam. Če človek gleda dan na dan na ulici in po hišah cele čete na pol nagih zanemarjenih otrok, katerih mnogo niti prave strehe nima, ga nehote pograbi odpor, ako na drugi strani vidi lepo oblečeno mladino po istih ulicah in hišah prosjačiti za to, da bodo srečnejši ljudje uživali še večjo zabavo iz itak za naše razmere preobložene Ljudske knjižnice. Sila, potreba gre pred zabavo! Edino to je bilo in ostane naše stališče napram Ljudski knjižnici. Dr. Reisman,. naj so mu bili kot gonilni motor še tako plemeniti nagibi — za kar pa nimamo dokazov, je v zadnjem času zašel predaleč. Tako se nam med tem iz demokratskih vrst poroča, da je skušal izrabiti tudi Sokolovo tombolo, proti kateri nakani se je pa uprl gokol sam. Ni naša stvar ugotavljati, kaj je na tem resnice. Pribijemo le, da se o tem govori v sokolskih vrstah. — Samo to smo hoteli in smo tudi mirno in dostojno povedali. Bomo pa odločneje govorili o trgovski strani te kulturne institucije, če to ne bo izdalo. Med tem ponavljamo, da je v Mariboru toliko razne socialne bede, da je naravnost smrten greh proti človeštvu in kulturi, če se to najpotrebnejše delo zanemarja na račun zabave in če se z večno beračijo samo za zabavo naveličano občinstvo odteguje potrebnejši dolžnosti do trpečega bližnjega.
Snetje velikega stolnega zvona. V četrtek bo snet s stolpa cerkve počeni veliki zvon. Preliv zvona je prevzela mariborska tvrdka »Zvonoglas«. Stari zvon bo po snetju fotografiran. Ulit je bil ta zvon v Celju leta 1710 in tehta okrog 72 starih stotov.	fH§
Stolno prosvetno društvo v Mariboru vabi k predavanju v petek večer ob pol 8. uri v društveni sobi na Koroški cesti 1. (poleg cerkve ^v. Alojzija),
Koncert P. Stojanovič in g. Tinka Apihova. Kakor je znano bo znameniti virtuoz in komponist g. Peter Stojanovič skupno z gosp. Tinko Apihovo koncertiral dne 24. t. m. v petek v mali Götzovi dvorani. V sledečem prinesemo dunajsko sodbo umetnika ki se glasi: Ko smo slišali njegov prvi koncert na gosli v dunajski veliki glasbeni dvorani, katerega je igral s spremstvom orkestra, in ki je dobil avstr, kompocijisko državno nagrado, Beethovnovo nagrado v Bonnu, ter mnogo nemških nagrad, je bilo gotovo, da je Peter Stojanovič dosegel sloves ne samo kot komponist, ampak tudi kot virtuoz na gosli. Njegovi koncerti pa, katere je dajal v Bösendorfski dvorani do početka vojne, so vzbujali največjo pozornost. Ko so njegove skladbe »Liebchen am Dach« in »Vojvoda Reichsstadta« nastopile po 200 krat-ni uprizoritvi na dunajskem Karlovem gledališču pot okoli sveta, je postalo ime Stojanovič najpopolarnejše umetniško ime, kajti te skladbe je celokupno časopisje priznalo kot najplemenitejšo glasbo te vrste. Bleščeča virtu ozitela, temperament in v srce segajoče petje so glavne vrline njegovega guslanja, G. T. Apihova je kot pianistinja našemu občinstvu znana izza koncerta, katerega je igrala leta 1919 s spremstvom orkestra, ter tudi izza zadnjega koncerta J. Rijavca — in je tudi tukajšnji strokovni kritičar podčrtal lepoto njene igre. V slučaju, da se v predprodaji ne razproda povoljno število vstopnic, se koncert v Mariboru ne bi mogel vršiti.
Srebrna poroka. V sredo dne 22. t. m. obhajata v Krčevini pri Mariboru g. Franc Veber, železničar in njegova žena Ivanka, roj. Duh srebrno poroko. Omenjena gospa je redna članica Ženske krščanske zveze ter sta jubilarja splošno priljubljena. Še na mnoga leta in da še jima da Bog dočakati zlati jubilej zakonske zveze.
Krščanska ženska zveza priredi dne 26. oktobra izlet na Goro pri Sv. Petru. Odhod ob dveh popoldne, zbiranje v Melju pri železnem mostu. Ob treh je cerkveni govor, nato litanije. Ker je za letos ta izlet zadnji, se članice vabijo, da se ga v obilnem številu udeležijo. V slučaju slabega vremena izlet izostane.
Kolesarjenje po javnih nasadih se je že mnogokrat a brezuspešno bičalo. Pribiti treba še novo iznajdbo kolesarjev. Troloarji so v drugih mestih za pešce, a pri nas se v zadnjem času opaža, da promenirajo kolesarji s kolesi po njih in se je treba pešcem izomikati na sredino ceste. Ali policija tega ne vidi? Tudi otroški vozički se pojavljajo vedno češče po trotoarjih, kar pribijemo. — V Gosposki ulici hoditi je dandanes osobito ob večernih urah muka. Otročad hodi tam v sklenjenih vrstah, se ne umakne nobenemu. Kje je olika? Sploh se je v našem mestu udomačila navada, da se ravno di-jaštvo nikdar ne umakne odraslim, da ne rečem starčkom. Ali ne bi bilo na mestu, da se jih z merodajne ' strani tudi na io opozori, ko že starši nimajo več za to smisla? In tako je še več takih imenitnosti, bi ki bile vredne, da se jih javno pribije.
Pritožba občinstva. Y Plinarniški ulici močno uhaja plin iz cevi. Ljudje se, kolikor se le da, izogibajo te ulice, ker zlasti iz kanalov silno smrdi.
Goriška Matica-je razposlala svoje knjige za I. 1924 in sicer: L Koledar za leto 1925 v velikem formatu, z mnogimi slikami in aktuelnimi članki in povesti. 2. Mlada Zora. 3. Frančišek Ksaverij, životopis. 4. Zadnji dnevi v Ogleju, povest. Člani dobe te knjige pri poverjeniku Davorinu Cijan* \ razova ulica 6-II, za 30 dinarjev. Tudi za zamudnike je še nekaj edicij na razpolago za 30 dinarjev.
Mariborski Radio klub se je v soboto dne 18. t. m. osnoval. V nedeljo so bili prvi radio-koncerti, ki so se
i
Ì
izborno slišali. Vabijo se tem potem vsi člani, da številno posečajo koncerte, ki se vrše od1 danes naprej redno | vsak večer po 20. uri v klubovi dvorani pri »Zamorcu«. [ Istotam se lahko priglase novi člani in so na razpolago razni strokovni časopisi in revije.	MRK. ;
Občni zbor Jadranske Straže v Maribor. V torek, dne 28. oktobra 1924 se vrši zbor podružnice Jadranske Straže v Mariboru in sicer v prostorih Ljudske univerze s sledečim sporedom: 1. Poročilo o sedanjem delo- ! vanju. 2. Ustanovitev glavnega odbora. 3. Odobritev pravil. 4. Volitev novega odbora ih nadzornega odbora.
5. Slučajnosti. Dolžnost vsacega, kateremu je procvit j našega Jadrana na srcu je, da se občnega zöora zanes- i Ijivo udeleži.	j
Pevsko društvo »Luna« se iskreno zahvaljuje vsem velikodušnim darovalcem, ki so z denarnimi prispevki, oziroma z grozdjem in sadjem omogočili lepo uspelo j veselico. Prav posebna hvala pa gre gospema Tereziji Švare in Tereziji Dasko ter gospodični Gabrijeli Pla-sonik za njihovo požrtvovalno delo s pripravami za veselico kakor tudi tekom prireditve. Odbor.
Na Roglo (1517 m). Soboto, 25. oktobra, ob 19.10 do 1 Fale ter na Klopni vrh, kjer se noči. Nedeljo nadaljevanje čez Pesek na Roglo. Povratek čez Vitanjsko pia- • nino v Mislinje. Jestvine s seboj vzeti! Radi polovične vožnje se je oglasiti do petka pri g. J. Baloh, Grajski trg. — OASPD.
Večerni tečaj za šivanje oblek. Da se nudi ženam, kakor tudi uradnicam prilika, se ob večernih urah priučiti‘živanja in prikrojevanja, priredi Mariborsko slov. žensko društvo dvomesečni večerni šivalni tečaj. Pouk se bo vršil ob torkili in petkih od 5. do 7. ure (po dogovoru lahko tudi od 6. do 8. ure) zvečer, začasno v Cankarjevi šoli. Ukovina mesečno 40 dinarjev. Prijavlja se pri g. Zlati Brišnik in pri večernih tečajih. Začetek v, j petek, dne 24. t. m. ob 5. uri zvečer v Cankarjevi šoli.
II. nadstropje.
------------—-----------------------------------------j
Ghauvelin je vzel enega, ga počasi potegnil iz nožnice in previdno poskušal ostro, kot srebro se blestečo rezilo.
»Staro, dobro delo!« je dejal z glasom strokovnjaka, ; posnemajoč hladno malomarnost svojega nasprotnika. »Nekoliko težji so kakor običajni francoski meči» pa vkljub temu krasen izdelek orožarske umetnosti.«
»Verjamem! Meča sta izdelana v Toledu na Španskem, dobrih dvesto let bo temu. Kupil sem ju pred j davnim časom na svojem potovanju po Italiji.«
»Lorenzo Cenci«, je počasi prebiral Ghauvelin drobne črke na umetno izdelanem ročaju. »Kajne, to je ime umetnika, gospod Percy —?«
»Da, Lorenzo Cenci, naj silovitejši rokovnjač, kar jih je kedaj zemlja nosila! Gotovo poznate njegovo zgo- Ä dovino, gospod! Rop, tatvina, umor, -— ničesar ne manjka v zapisniku njegovih slavnih del. Niti ne strupena čaša in zastrupljeno bodalo.«
Malomarno je govoril, veselo in, kakor je bila njegova navada, nosljajoče in dremavo.
Chauvelin pa se je vedno prestrašil in brž odložil meč na mizo. Z nezaupnim pogledom je ošinil Percyja, ki je še vedno slonel ob stolu ter se igral z drugim mečem.
»No, gospod,« je dejal po trenutnem molku in hudomušnost mu je gledala iz oči, »kako ste zadovoljni? Katerega bodete izbrali?«
»Zares ne vem, gospod! Percy —!« se je obotavljal Chauvelin.
(Dalje prihodnjič).
Dušica.
Učenec dobro šolsko naobražen se takoj sprejme v manufak turno trgovino. Maribor, Gosposka ul. 17.	645 %

Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Prevedel Paulus.
62
Waleski princ je gubal čelo ter bistro opazoval Per-
Krojači in krojačice! Kroje (muštre) h deluje po poljubnih j slikah in po najnovejši modi za dame in gospode stre kovni učitelj za krojaštvo Knafelj Alojzij, Ljubljana, Kri-ževniška ul. 2, I, nadstr.	649 2. j

cyja, kot bi hotel brati na njegovem brezbrižnem obrazu, kake pretkane načrte snuje njegov nikdar mirujoči pustolovski duh. Vsem je bilo nekako tesno krog srca in rahlo mrmranje je šlo po družbi, ko je črez nekaj trenutkov vstopil Foulkes z dvema mečema v usnjatih nožnicah.
Blakeney mu jih je vzel iz rok ter jih položil na mizo pred Chauveliina. Vsi so stezali vratove.
»Kako sodite o njih?« je vprašal in se malomarno naslonil na stolovo naslonjalo.
V Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu je spet zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank. Prvovrstna hrana in pijača. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan novi abonenti na hrano.	639 5—1
•	-	;	~	~ “Tl
j Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonjs in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor ple-^ memitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vr-1 stah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-j rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in podloge istih.; Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo j celo. Zahtevajte cenikel	607 10—1
j___________________________'___________________:________
; hmwg iz svojega premogokope pri Veliki Nedelji pre-■ daj« Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljub-
ljani, Wolfova ulica št I—L
Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cirilovi tiskarni.
Štev. 29126-24
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Vukovski dol se potom javne dražbe do’ 31. V. 1928 v zakup. Dražba se vrši v četrtek, dne 6. novembr at. L, ob 9. uri predpoldne v prostorih okrajnega glavarstva v Mariboru v sobi štev. 18, pritličje.
Srezki poglavar v Mariboru levi breg, dne 16. X. 1924.
Dr. Levičnik s. r.
nekoliko vagonov kupimo. Ponudbo se pošljejo na S. SALZER & DRUG,	j
I Gunđulićeva ul. 19 ZAGREB Gunduličeva ul. 19
?
Mehanična vrvema, lerllaica fen® in konoplje ter predilnica
C U N JijflNTON ŠINKOVEC D. D
— ■	Gresuffiie mi Llubllani .=
krojaške, euknjene In platnene odpadke, staro železjs» < Kovano in vlito, glaževino, ij kakor odpadka vsake vrste "
rlf* f nudi Juto, motvoz za šivanje in vezanje vreč, f
A. Arbeiter, j
SUribor, Dravska elica 35. ;
Kamenjara tudi staro šelezjs» katero je za vporabo, s k<M vaškimi odpadki in vlitino,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«
Tisk tiskarne sv. Girila v Mariboru.