UNIONE PTJBBUCTTA FTAIiAKA & 3»U HAUANA & A, HLAlfO. Os neizprosno nadaljuje borbo vanje podmornic, ki napadajo soi ' vsaki priliki — Na kopnem in v neizprosen bo] do končne zmage Berlin, 5. sept. s. Jutranji listi posebno opozarjajo na neprestano zmagoslavno potekanje vojne osi, ki s silo svojega orožja ne preganja samo sovražnikov na vseh frontah, temveč vrača pravico Ln razkrinkava načrte, ki so nevarni za svetovni mir in katere so pričeli izvajati Zidje in plutokratL Tako pišejo listi ne samo o Gragocenem delovanju podmornic v bitki za Atlantik in o katastrofalni bilanci vojne za Anglijo, temveč tudi o odkritju številnih dokumentov v bivšem ameriškem konzulatu v Zagrebu, ki je deloval, kakor dobro organizirana peta kolona v proti osovinski in komunistični propagandi na Hrvatskem in v sosednji Nemčiji. Ako ni bilo navedenih v poročilih o potapljanju ladij večjih številk, piše »Die Zeitc, to še ne pomeni, da se je podmornička vojna zaustavila- Dejstvo je, da se je zelo zmanjšala količina angleških ton, k: naj se jih potopi. Časi so za Anglijo čedalje hujši in plovba je čedalje težav-nejša. Podmornice osi so vsak trenutek na svojih mestih v Atlantskih vodah in kadar se nudi prilika, neizprosno uničujejo sovražno brodovje, kakor se je v zadnjih dveh letih pokazalo. Izjave poveljnika neke nemške podmornice poročnika Kella odkrivajo vzvišeni borbeni duh, ki preveva te molčeče in junaške vo-, -ke podmorskih globin in so obenem re-^t n demanti vseh fantastičnosti londonskega radia, ki si upa še čvekati o angle- Sti nadvladi na morju. Čeprav so sovražni konvoji močno zaščiteni, piše »Volkischer Beobachter«, in čeprav je sovražna obramba divja, vendar dosežejo podmornice vedno svoj cilj. če se odločijo za napad na sovražne ladje in ni sile. ki bi jih od tega odvrnila. Podmornici ni mar za glo-bin5ke bombe in za protinapade. Življenje podmornic izpolnjuje drznost in najvišj; prezir življenja. Anglija je ojačila svoje brodovje. toda tudi podmorniško orožje je podvojilo svoje delov; nje in pomnožile so se edinice podmornic. Izkušnje zadnjih dv-eh let pridejo prav v akcijah osovinskih podmornic. Zaradi tehnične popolnosti ii drznosti ter borbenega duha posadk so te poiimcmice kos tudi izredni sovražni obrambi. Navedbe aneleške propasindp ob pričetku tretjega leta vojne o povečanju števila konvojev niso nič drugega kot dokaz o najtežjih izgubah zaradi delovanja osovinskih podmornic, »Sundav T:mc*»« je pisal da teče voda v grlo, navaja ravnatelj »Borsenze:tun£« glede možnosti za Anglijo. vsod dobro organizirana in zelo nevarna ameriška peta kolona. Najdbe v Zagrebu s*x razkrinkale to delovanje, toda tudi glele tega bo os vedno budna in bo vse to u:>0'števjla pri končnem obračunu. Finska je dosegla svoje stare meje Toda ni Se prišel čas, da M finski vojaki zamenjali meč s plugom, poudarja maršal Matraerheim v svojem proglasu na finsko vojsko Helsinki, 5. sept. a. Glavni stan finskih oboroženih sil je objavil snoči naslednje službeno vojno poročilo: Na "Kurdski ožini je bO sovražnik po obupnem odporu popolnoma premagan. Na vseh točkah jo bila dosežena stara meja države. Plen je ogromen. Po zadnjih operacijah je bilo doslej registriranih med plenom več sto motornih vozli, 2000 konjev, ve* ducatov tankov, 300 topov različnega kalibra kakor tudi ogromno Število težkega in lahkega pešadijskega orožja. Število ujetnikov, ki stalno narašča, sega že preko 10.000. Očiščevanje terena od že obkoljenih sovražnih odelkov se na zapadnem predelu Karelske ožine nadaljuje. Proglas maršala Mannerheima Maršal Mannerfaeirn je izdal naslednje dnevno povelje: Vojaki: Stara meja na Karelskl ožini Je dosežena. E>el Finske, ki nam je bil z moskovskim mirom po krivici iztrgan, je spet pridružen domovini spričo vašega junaštva in silnih naporov finske vojske. Naša zastava spe* vihra na gradu v Viipuriju. Ra-relija je svobodna, čeprav so hiše, delavnice in gozdovi po žgani in bodo pogorišča Se dolgo pričala o pravem značaju boljše-viškega duha. Vojaki! Vsakemu posebej Izmed vas se zahvaljujem za va£e sijajno in junaško zadržanje. Naj previdnost božja blagoslovi našo vojsko, ki se je v enem letu ln pol že drugič borila, ki je trpela ln se žrtvovala za svobodo domovine. Treba pa ji bo še trdne vztrajnosti. Ni še prišel čas, da bi se puška zamenjala s plugom. Nova bodočnost se nam kaže zmerom bolj jasno in nam daje moč, da vsa dežela pričakuje od sedanjega viharja, ki divja po vsem svetu, trajen mir. Finska je zavarovala tudi Švedsko in Norveško Berlin, 5. sept. s. Večerni listi opozarjajo na proglas maršara Mannerheima, ki ga je izdal finskim četam in v katerem je poveličeval njihovo junaštvo ter ugotovil, da je na Karelski ožini že dosežena nekdanja finska meja. >E>eutsche Allgemeine Zeitung< pravi glede na to, da se za Finsko sedaj pričenja nova doba njene zgodovine. Vojaki maršala Mannerheima so osvobodili od boljševiške nevarnosti ne le Finsko, marveč tudi švedsko in Norveško saj so že znani napadalni načrti Sovjetsko zveze tudi proti tema dvema narodoma. Vesti z vzhodne fronte Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. sept. Nemško vrhovno povelj ništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodu potekajo vojne operacije še nadalje uspešno. Madžarko vojno poročilo Budimpešta, 5. sept. s. Madžarska brzojavna agencija poroča: Operacije zavezniških čet se še nadalje z uspehom razvijajo. V borbah vzdolž L>nje-pra je imel sovražnik težke izgube. Madžarske čete so po hudih borbah zavzele nek važen sovražni položaj. Pri protinapadu so imeli Rusi hude izgube. Ujetih je bilo mnogo sovjetskih vojakov. V nekem drugem odseku je neki sovjetski oddelek fingiral predajo in se je približal madžarskim črtam ter jih potem napadel. Po kratki borbi je bil sovražni oddelek uničen. Madžarska protiletalska obramba je sestrelila en sovražni bombnik. v Ruski delavci se upirajo uničevanju Budimpešta, 5. sept. s. Po poročilih lista »Budapesti Ertesito« protestirajo sovjetski delavci v industrijskih predelih fronte čedalje bolj energično proti pripravam, ki so jih ukazali politični komisarji za uničenje mdustrijskih naprav, če bi bile sovjetske čete prisiljene k umiku. Protesti so bili zelo silni v nekaterih središčih tako, da so politični komisarji poslali oddelke GPU, da So zasedli industrijska podjetja, kjer je agitacija dosegla nevarne oblike. Delavci Hočejo izvrševati ukaza o uničenju, ker jim je s tem odvzeta sleherna možnost za delo. V Pol tavi in Harkovu niso industrijski delavci hoteli izvršiti ukaza, naj uničijo industrijske naprave, v katerih delajo. Velike izgube sovjetov Berlin, 5. sept. s. Sovjetske sole sc doživele tudi v borbah 2. in 3. septembra hude izgube. V teh dveh dneh je ile neka nemška divizija zaplenila 100 sovražnih motornih vooril vseh vrst. Razdejane železniške proge Berlin, 5. sept s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so nemške letalske sile v srede hudo bombardirale in na več krajih razdejale železniški progi Poltava - Harkov in Kijev - Brodi. Na železniški progi Konotoc - t-vov in Kursk - Orel je bilo zadetih mnogo vojaških vlakov. Istega dne so nemška bojna letala z bombami zadela sovjetske tovorne ladje v vodah okrog otoka Oesela. Dve tovorni ladji po 5000 ton sta bili zadeti in sta se vneli. Na južnem delu Ladoškega jezera je bilo bombardiranih več manjših sovjetskih ladij, ki so jih upoiabijali za prevažanje čet in vojnih potrebščin. Nekaj izmed njih je bilo potopljenih, druge so bile poškodovane. Končno so nemška letala bombardirala taborišča in zbirališča čet ter postojanke topništva na Ribačjem polotoku. Povzročila so veliko razdejanje. Budimpešta, 5. sept. a. Veliko zanimanje v mad*Mrriri javnosti je vzbudila otvoritev protisovje takega paviljona, ki ga Je včeraj obiskalo več tisoč ljudi. V nekaj dvoranah je razstavljen del vojnega plena, topovi, tanki, letala, protitankovski topovi in strojnice. V drugih oddelk h so razstavljeni sovjetski proizvodi, oblega, čevlji in drugo s cenami, ki so v veljavi v Sovjetski Rusiji in dosegljive samo b>gatašem boljševizma. V drugi dvorani rudno številne fotografije, pregled madžarske borbe proti boljševizmu, od organizacije narodne vojske, ki jo je ustanovil almiral Horty, ki je iz Szegeda marši ral proti komunistom, ki so tedaj vladali na Madžarskem, do sodelovanja Madžarske v vojni proti sovjetski Rusiji. Junaštvo italijanskih študentov Bukare&ta, 5. sept. 3. Pod naslovom ^Junaštvo italijanskih študentov« obuja >Cu-rentul« spomine na junaška dejanja italijanskih Študentov v preteklosti in pravi, da so se tudi v tej vojni italijanski študenti z navdušenjem prijavljali kot prostovoljci, da sodelujejo v borbi nove Evrope, podrejajoč svoje osebne interese domovinskim interesom. Last je objavil poročilo tajnika PNF o izgubah, ki so jih utrpeli študenti in podčrtava, da je Duce počastil žrtve in junaštvo goljardov v govoru dne 10. junija. Duce se je spoštljivo poklonil na grobu goljardov, ki so padli za fašistično domovino in je ponosen, da so študentje razumeli poslanstvo fašistične revolucije. V Berlinu ujeta angleška letalca Berlin, 5. sept. s. Vojaki neke p- jtiletal-ske baterije na perif eri ji Berlina so v noči na sredo ujeli dva člara nekega štirimotor-nega angleškega bombnika, strelca Thoma-sa Allisona iz New yorka in pilota Richar-da Arthurja iz Londona. Oba ujetnika sta izjavila, da sta že štiri mesece pripadala angleškemu letalstvu, v katerega so ju vključili po kratki pripravi. Allison je priznal, da so izgube angleškega letalstva zelo velike. Dve glavni zagovornici boljševizma Rim, 5. sept. s. Svetovno javno mnenje sprejema z ironijo nenavadno navdušenje za boljševike, ki ga javno kažeta gospa Roose vel tova in gospa Churchillova, da bi podprli novo rusofilsko politiko svojih soprogov. Bolj delovna in kričeča kot Churchillova žena je severnoameriška prezident-ka, ki se ne zadovoljuje z delovanjem v salonih in na dobrodelnh sejmih, temveč stopa pred mikrofone velikih poročevalskih agencij in nastopa na predavateljskih turnejah. Filoboljševiško navdušenje obeh anglosaških gospa, ki jo od boljševizma prostorno loči izoliranost otoka in razsežnost Atlantika, je tem bo.j čudno, kei sta obe tipični zastopnici vele kapitalističnega žen-stva. Churchillova in rtooseveltova žena sta preživeli in še preživljata svoje dneve v aristokratskem okolja in v bogastvu ob številnem služahništvi;. Zanimivo bi bilo vedeti, ali gospa Churchillova, kadar dela propagando za komunizem, razkazuje svojo znano zbirko smaragdov, podedovano po Malborougih in ali gospa Rooseveltova na svojih predavateljskih turnejah nosi v ušesih uhane z dvema, kakoi lesniki velikima diamantoma, ki jih e navadno —Ob na diplomatičnih kosilih v Beli hiši. Verjetno obe boljše viški gospe ne poznata boljševizma drugače, kakor pc pripovedovanju obeh mož o njunih najnovejših prijateljih v Moskvi m sta pozabili, da sta Jk—i ta dva moža v prejšnjih časih pripovedovala o grozotah boljševizma, o Stalinovi nesramni o svetovni nevarnosti, rdeče kuga. | Brillanti successi nell'offensiva aerea nell'Africa settentrionale Violenti attachi contro Tobruk, Marsa Matruch, Sidi el Barrani e Malta — 18 velivoli abbattuti — Un pirosoafo incendiato n Quartier Generale delle Forze Armate comunita in data 5 seitembre U segmente bollettlno di gucrra n. -*q|L: La K. Aeronautica ha pPOneguito nella giornata di ieri le sne a rdite ed efficaci azioni, arrecando al nemiro dimni e po rdite rilevanti. Appareechi da bombardameuto hanno eolpito con bombe di grosso calibro opere portuali di Tobruk nonchč appresta-menti, automczzi e batteric della zona di Marsa Matruch. Formazioni da caccia nanno attaccato a volo radente, nei press. d Sidi Barrani, foi ti eoncentramenti nu'ft-anizzati e depoziti. Sono stati incendiati molti automezzi di vario tipo e provocate diverse esplo-Moni. SuU'aeroporto di Sidi Barrani i no-stri cacc'atori hanno mi+ragliato al suolo numerosi velivoli hritan nci, sucet-ssiva-mente, ingnjrjriato combattimenti con le forze aeree neniiehe, i no*:tri valorosi avia- tori hanno abbattuto in fianune 18 appareechi avversari. In questa brillante azione si e particolarmente distinlo il gruppo caccia comandato dal tenente colonnello pilota Mario Bonzano. Altri reparti aorei da bora-bardamento e da attacco ln plcchiata hanno agito nella seorsa notic contro le bani nemiche di Malta. Sono stati colpiti impor-tanti obicttivi: a La Vallctta un plroscafo, centrato in pieno da una bomba di grosso calibro. ha preso fuoeo. Tre velivoli noa hanno fatto ritorno dalle missioni citate. A Tobruk, sul fronte terrestre, vivaci at-tivita delle artiglierie. I/avversario ha eonipiuto un*incursione aerea su Derna: alcune vittime tra la po-polazione mussulmana e qualche danno agli edifici prlvati. Ncll'Africa 3rientalc ntilla d| notevole da segnalare. Sijajni uspehi v letalski ofenzivi v severni Afriki Silni napadi na Tobruk, Marsa Matruch, Sidi el Barrani in Malto — 18 letal sestreljenih — Požar na neki ladji Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 4. septembra naslednje 457. voj no poročilo: Kr. letalstvo je včeraj nadaljevalo svoj« pogumne in učinkovite polete ter povzročilo sovražniku znatno škodo in izgube Bombniki so bombardirali z bombami težkega kalibra pristaniške naprave v To bruku ter ntrdbe. avtomobilska sredstva in baterije pri Marsa Matruchn. Lovski oddelki so v strmoglavem poletu pri Sidi el Baraniju napadli močne skupine mehaniziranih čet ter skladišča. Pri tem je bilo zažgano mnogo avtomobilov raznih tipov ter povzročene razne eksplozije. Na letališču v Sidi el Baraniju so naši lovci s strojnicami obstreljevali mnogoštevilna britanska letala na zemlji. Polagoma so se spustili v boj s sovražnimi letalskimi silami, pri čemer so naši vrli letalci sestrelili 18 nasprotnih letal, ki so se v plamenih zrušila na zemljo. V tej sijajni akciji se je posebno odlikovala skupina lovcev pod poveljstvom polkovnika pilota Marija Benzana. Drugi letalski oddelki, bombniki in str- moglavci so preteklo noč nastopili proti sovražnim oporiščem na Malti. Pri tem so bili zadeti važni cilji: V La Valletti le bil zadet v polno z bombo velikega kalibra neki paTnik. ki se je vnel. Tri letala se niso vrnila z omenjenih poletov. Na kopninsk*. fronti je nilo pri Tobrukn živahno topniško delovanje. Nasprotnik je izvršil polet nad Demo; prj tem je bilo usmrćenih nekaj oseb is muslimanskega dela prebivalstva ter povzročena škoda na zasebnih poslopjih. Iz Vzhodne Afrike ni javiti nič posebnega. Odklonjene angleške ponudbe N>w Vork, 4. sept. d. Ameriški listi poročajo iz Rima, da so italijanske posadke v Abesiniji odločno odbile britanske ponudbe, naj bi se vdale. Odgovor italijanskih posadk se je glasil, da se bodo borile do zadnjega moža, Silovitost letalskih napadov na Malto Celonočno bombardiranje po bombnikih in strmoglavcih Velika razdejanja v La Valetti, Mika bi in Hal Faru Z bojišča, 5. sept. s. Napadalne akcije našega letalstva na utrjeno letalsko in pomorsko oporišče sovražnika na Malti so bile tudi v noči na četrtek posebno intenzivne in uspešne. Naši bombniki so v visokem poletu kakor tudi v strmoglavskih sunkih v več valovih napadli važne vojaške naprave na otoku. Ti napadi so trajali vso noč. Pričeli so se v sredo zvečer ob 22. in so trajali skoraj nepretrgoma vse do 4.30 zjutraj. Ob svitu lune so strmoglavci jasno razločili posamezne naprave in zlasti ob vhodu v luko La Valette ter so v niz- kem poletu napadli neki parnik, ki se je skušal oddaljiti iz pristanišča. Ladja, neki 8000 tonski paraik, je bila zadeta od težke bombe in se je pričela po hudi eksploziji na krmi potapljati. Velika škoda je bila prizadejana tudi pristaniškim napravam ter objektom na letališčih v Mikabi in Hal Faru, na katere je bilo odvrženih mnogo bomb vseh kalibrov ter na tisoče zažigalnih bomb. Vsa naša letala so se kljub hudemu sovražnemu letalskemu in protiletalskemu odporu vrnila na svoja oporišča. Hvaležnost Bolgarije Italiji in Nemčiji Ekspoze pravosodnega ministra v Sobranju Sofija, 5. sept. s. Na včerajšnji seji sobranja je pravosodni minister Mi takov podal ekspoze o načrtu zakona, s katerim se v veliki meri spremeni sedanji zakon o zaščiti države. Dejal je, da imajo spremembe tega zakona namen, bolje ščititi vrhovne interese države v sedanjem zgodovinskem času. Po novem načrtu naj bi zakon določal večje kazni, kakor so bile določene doslej za sleherno motenje nacionalnega življenja. Posebna sodišča bodo sodila vse prestopke in prekrške takega značaja in sodno rx>stopanje se bo zelo pospešilo. Na ta način se bo napravil konec delovanju proti bolgarskih elementov, ki izrabljajo sedanje okoliščine ter se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi zrušili edinost bolgarskega naroda do Italije in Nemčije, ki sta s svojo učinkovito podporo in s krvavimi žrtvami svojih junaških vojakov omogočili realizacijo bolgarskih ri3cionamih idealov. Ducejeva čestitka maršala Antonescn Rim, 5. sept. s. O priliki imenovanja generala Antonesca za rumunskega maršala je Duce poslal voditelju rumunske države z vzhodne fronte naslednjo brzojavno čestitko: »Na svojem potovanju sem zvedel, da so bile Vaše sijajne vojaške in poveljniške sposobnosti svečano priznane z Vašim imenovanjem za rumunskega maršala. V svojem kakor v imenu italijanskih oboroženih sil, ki se bore proti skupnemu sovražniku ob strani Vaših pogumnih čet in zavezniških sil. Vam. dragi maršal, izražam moje prisrčne čestitke. — Mussolini.« Maršal Antonescu se je tako zahvalil: »Prosim Vas, Ekscelenca, da prejmete mojo najiskrenejšo zahvalo za prisrčne čestitke, ki ste mi jih poslali v svojem in v imenu Vaših sijajnih rtahjariskih čet. Vaše besede, Duce, so mi posebno dragocene, ker ste z njimi izrazili Čast rum unski vojski, kj se bori skupno s svojimi velikimi in slavnimi zavezniki proti boljševizmu, uničevalcu civilizacije in vere. — Vaš vdani Antooeecu» n imunski mariaLt Finančni minister Thaon de Revel v Nemčiji Berlin, 5. sept. s. Italijanski fmančrri minister grof Thaon di Revel je imel o priliki svojega obiska v Berlinu več razgovorov z nemškim finančnim minisitrom von Crossigkom. Minister je obiskal tud; različne organizacije gospodarskega in socialnega značaja v nemškem glavnem mestu. Bil je tudi v italijanskem poslaništvu in na sedežu berlinskega fa šija, kjer se je poklonil pred spomen tke m padlih fašistov. Snoči je nemški finančni minister priredil svojemu italijanskemu gostu svečan sprejem. Sprejema so se udeležile ugledne osebnosti iz vrst vlade, oboroženih sil, narodno-socialist^čne stranke in umetniških krogov. Sprejema se je udeležil tudi italijanski velo-poslanik Dino Alfieri z nekaterimi funkcionarji veleposlaništva. Obsodbe komunistov ▼ Parizu Pariz, 5. aept. s. Posebno so i išče v Parizu Je včeraj obsodilo deset ljudi, ki so aJs> tivno podpirali komunistično propagandOL na poaiioo dela po 2 do 12 let. ' Biran 3 »ILOTERSK1 NAROD«, petak, 5. septembra 1*41—XIX. Bta*204 Istituzione e nomina del Comitato provindale di protezione antiaerea di di L'Alto Commissario per la Provlncia dl Ijibiana, n ten u ta la necesaita dl orgamzza-re e coo rdi nare le attivlta rebuive a 11a protezi one antiaerea nel territorio della provincia, comiderata l'opportunita di norai-name un Comitato provin?lale di P.A.A. e di determinare i compiti in conf ormita alle dispasizioni fondamentali In materia vi-genti nel Regno, deeretn: A rt. 1 £ coatituito un Comitato provindale di protezione antiaerea composto co-me segue: Alto Commissario per la Provincia Lubiana — presidente, Viceprefetto vicario, vicepresldente, Vicecomandante Federale dei Centri asistenza, componente, Sindaco di Lubiana, componente, un rappresentante del Comando di Pre-aidio, componente, Comandante del Viglli del Fuoco comu-MB.U. componente, ing. De Job Emanuele, capo Ufficio Lavori delle F*F. SS., componente, ing. Sonč Francesco, direttore Azienda Elettrica. componente, dott. Kodre Antonio, presidente Fed. Vig. fuoco, componente, presidente Croce Rossa Provinciale, componente, dott. Ogrln Francesco, esperto, componente, sig. Praprotnik Augusto. rappresentante Federazione Industriali, componente. sig. Frohlich Glovannl. rappresentante proprietart stablli, componente. 11 Comitato potra richiedere, di volta in volta, l'intervento alle proprie riunloni di esperti e di rapreaentantl di altri EntL Le funzioni dl Segretaiio dei Comitato verranno disimpegnate dal Segretario di Gabinetto dell'Alto Commissariato. Art. 2 I compiti del Comitato dl protezione antiaerea riflettono: a) predisposizoni organizxatlve: oscura-mento, alarme, mascheramenti, ricoveri; b) disposizioni per l'addestramento del personale addetto, delle squadre ausiliarie, della popolazione; c) disposizioni per la protezione del pa-trimonio artistico e scientifico; d) approvazione dei progettl dl protezione antiaerea da p redi spor si dagli Enti pubblici e privati cui e connesso un inte-resse nazionale; sorveglianza sulla loro attuazione; e) provvedimenti immediati contro gli effetti degli attacchi aerei, per la protezione sanitaria e antigaa, per la protezione dagli incendi. Art. 3 Le norme per la disciplina della protezione antiaerea nella provincia saran-no emanate con ordinanza deirAlto Commissario, Presidente del Comitato provinciale di P. A. A. Tali norme sftranno obbligatorie per tut-tl coloro che si trovino nel territorio della provincia. Art. 4 II presente decreto e immediata- mente esecutJvo e sara pubblicato nel Bol-lettino Ufficiale per la Provincia di Lubiana. LuUana, 6. agosto 1941-XTX. L'A!to Commissario EmiUo Urasiou Ustanovitev in imenovanje Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajin no, upoštevajoč potrebo, da se uredi in vzporedi na ozemlju pokrajine delovanje, ki se nanaša na protiletalsko zaščito, in smatrajoč za umestno, da se imenuje pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito in da se do', oči j o naloge skladno s temeljnimi predpisi, ki veljajo v tem pogledu v Kraljevini, odloča: Člen 1. Ustanavlja se Pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito, ki je sestavljen kakor siedi: Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, predsednik, Dodprefekt namestnik, podpredsednik, zvezni pod poveljnik podpornih središč, član. ljubljanski župan. Član, en predstavnik mestnega poveljništva, član, poveljnik mestnih gasilcev, član, inž. De Job Emanuel, vodja delavnic drž. železnic, član, inž. S- >nč Franc, ravnatelj mestne elektrarne, č an. dr. Kodre Anton, predsednik Gasilske zveze, član. predsednik Pokrajinskega Rdečega križa, dr. Ogrinc Franc, izvedenec, član, g. Praprotnik Avgust, predstavnik Zveze industrij cev, član, g. Frolich Ivan, predstavnik hišnih posestnikov, član. Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in predstavnik; drugih ustanov. Posle tajnika odbora opravlja tajnik kabineta Visokega komisariata. Člen 2. Naloge odbora za protiletalsko zaščito obsegajo: a) organizacijske priprave: zatemnitev, alarm, kam uf laza. zaklonišča; b) odredbe za izurjenje dodeljenega osebja, pomožnih oddelkov in prebivalstva; c) odredbe za zaščito umetnostne in znanstvene imovine; d) odobravanje načrtov za protiletalsko zaščito, ki jih morajo pripraviti javne in zasebne ustanove v zvezi z državnimi interesi; nadzorstvo nad njihovim izvajanjem; e) neposredni ukrepi proti učinku letalskih napadov za zdravstveno in protiplin-sko zaščito in zaščito proti požarom. Člen 3. Predpise za ureditev protiletalske zaščite v pokrajini izda z naredbo Visoki Komisar, predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Ti predpisi bodo obvezni za vsakogar, ki je na ozemlju pokrajine. Člen 4. Ta odločba je izvršna takoj in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar Emili* Grazioli. Gbbligo di denuncia delle naseli e L'Alto Commissariato per lo Provincia di Lubiana, vlste le proprie ordinanze 12 agosto 1941-XIX n. 84 e 15 agosto 1941-XIX n. S7, relative all'istituzione e tenuta del registru di popolazione nei comuni della Provincia di Lubiana e alla statistica del movimento della popolazione considerata la necessita di evitare le ritardate denunce delle nascite, ordina: Art. 1 I genitori del neonato hanno 1'ob-bligo di denunciarne la nascita alle com-petenti autorita religose civili investite delle funzior.i di ufficiale di stato civile, entro il termine maksimo di dieci giorni dalla nascita stessa, e cio indipententemente dal-Tepoca nella quale intendano eventualmen-te, celebrare i i battesimo. La denuncia deve esser fatta anehe quando si tratti di nato morto. Sono egualmente tenutl alK denuncia di cui al precedente comma il sanitario o l'o-stetrica che hanno assistuo al parto. Art. 2 I contravventori alie disposizioni della presente ordinanza. che entra in vi-gore il giorno della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, sono puniti a termine dellarticolo 27 dellordinanza 12 agosto 1941-XIX n. 84. Lubiana. 26. agosto 1941-XIX. L*Alto Commissario Emillo Grazioli Nomina della Commissione esaminatrice per i costruttori edili L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, visto il disposte del § 39 della legge industriale e dell'articolo 2 delTordi-nanza sugli esami per costruttori edili, ac-certato che la Comissione esaminatrice per i costrutTori edili istituita con decreto del-ril febbr. 1938, VIH. No. 242/4. ha esau-rito il proprio mandato e deve essere rin-novata, decreta: Art. 1. Sono chiamati a far parte della commissione esaminatrice per i costruttori edili i signori: 1) ing. Giuseppe Porenta, consigliere su-periore tecnico, presidente della commia- sione; 2) ing. Giuseppe Cernivec, consigliere s. tecnico, vicepresidente; 3) Ing. Massimiliano Dekleva, consiglere tecnico, ing. Giovanni Kotlušek, consigliere tecnico, ing. Vincenzo Glanz, aggiunto su-periore tecnico, prof. univ. ing. Jaroslao Foerster, prof. univ. ing. Luigi Hrovat, prof. della Scuola tecnica media ing. Stanko Dimnik, ing. autorizzato Rado Kregar, ing. autoriaato Milovan Goljevšček, e costruttori autorizzati Miroslav Zupan, Giovanni Bricelj, Angelo Battelino, Carlo Kavka, Glusto Gabrijelčič, Matko Curk e Francesco Furlan, componenti. La commissione dura in carica due anni e pu6 esser riconfermata. Art. 2 II preaente decreto • lmmedia-tamente esecutivo e sara pubblicato nel Bollettino Ufficiale per la Provincia di Lubiana. Lubiana. 25 agosto 1941-XTX. L'Alto Commissario Emillo Grazioli Obvezno prijavljanje rojstev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svoji naredbi z dne 12. avgusta 1941 -XIX, št. 84 in z dne 15. avgusta 1941-XIX, št. 87. ki se nanašata na uvedbo in voditev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine in na statistiko o gibanju prebivalstva, in smatrajoč za potrebno, da se preprečijo zakasnitve v prijavljanju rojstev, odreja: Člen 1. Dolžnost nov aro jenčevih staršev je, da prijavijo njegovo rojstvo pristojnim civilnim cerkvenim oblastvom, ki opravljajo posle vodje civilne matice, najkasneje v desetih dneh po rojstvu, in to ne glede na dan, ko morda nameravajo prirediti krst Prijaviti morajo tudi mrtvorojene. Malo italijanščine za vsak dan 38 Gospod Ovca je bil pripravil za ta večer lepo zbirko izrazov. Na vrh je napisal: Vstajanje. L'alzštsi Mi alzo tiitte le mattine alle sei — vstajam vsako jutro ( = vsa jutra) ob šestih. Dovreste alzarvi sempre di buon*6ra — morali bi vstajati vedno zgodaj. Sono abituato ad alzarmi di buon'ora — vajen sem vstajati zgodaj. Perche vi al za te cosi tardi — zakaj vstajate tako pozno? £ mćglio alzacsi di buon'ora — bolje je, vstajati zgodaj. £ molto buono per la salute — zelo dobro je za zdravje. Siete aneora a letto? — Ste še v postelji? Siete svegliato? — Ste budni? E tempo di alzarsi? — Ali je čas vstati? Sono passate le 6tto — osem ura je proč. Su, su, alzatevi! — Pokonci, pokonci, vstanitel £ aneora troppo presto — prezgodaj je še. Ni en te af-fatto — nikakor ne. Spicciatevi e ve-stitevi prontamente — podvizajte se in brž se obleci te! Mi alzero siibito — takoj bom vstal. Avete dormfto bene? — Ali ste dobro spali? Benissimo — izvrstno. E vći, vi siete riposato bene? — In vi, ali ste se dobro odpočili? Non ho po-tuto dormire — nisem mogel spati. Non ho potuto chiudere l'dcchio — nisem mogel zatisniti očesa. Non hd chiuso gli ocehi per tutta la ndtte — vso noč nisem zatisnil oči. A che 6ra vi al za te? — Obklej vstane te? Svegliatemi di bu6n'6ra — prebudite me zgodaj. Fatemi svegliare di buon mattino — dajte me poklicati na vse zgodaj. Non dimenticate di ave-tgliarmi domani — ne pozabite me jutri prebuditi ■ta dolžna napraviti prijavo iz prednjega odstavka tudi zdravnik ali babica, ki sta prisostvovala porodu. Člen 2. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objavo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v smislu člena 27. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX, it 84. Ljubljana, dne 26. avgusta 1M1-XIX. Visoki Komisar Emillo Grazioli. Imenovacje izpitne komisije za graditelje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajina podslavi določbe § 39. ob. z in ČL 2. uredbe o opravljanju izpita za graditelje visokih in nizkih zgradb in upoštevajoč, da je graditeljski izpitni komisiji pri bivši banski upravi, imenovani z odredbo z dne 11. februarja 1938.. VIII. št. 242-4. pretekla poslovna doba Ln se mora obnoviti, odloča: Člen L V graditeljsko izpitno komisijo so imenovani za člana tile gospodje: 1. inž. Porenta Josip, tehnični višji svetnik, za predsedniku komisije, X inž. Cernivec Josip, tehnični višji svetnik, za namestnika predsednika; 3. inž. Dekleva Maka, tehnični svetnik, inž. Kotlušek Ivan, tehnični svetnik, inž. Glanz Vinko, tehnični vil j i pristav, prof. univ. inž. Foerster Jaroslav, prof. univ. inž. Hrovat Alojz, prof. tehn. srednje Sole inž. Dimnik Stanko, poobl. inž. Kregar Rado, poobl. inž. Goljevšček Milovan in pooblaščeni graditelji Zupan Miroslav, Bricelj Ivan. Battelino Angel. Kavka Karel, Gabrijelčič Just. Curk Matko in Furlan Franc za Člane. Poslovna doba komisije traja dve leti, nakar se more obnoviti. Člen 2. Ta odločba je takoj izvrsna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 25. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar Emillo Grazioli. SPORT !2 Lahkoatletsko prvenstvo za poetalsici in moštva ob Tyrševi eesti — bo v nedeljo in ponedeljek na stadiona ob Tyr$evi cest Kakšni so izgledi v tekih — Hermes ne bo nastopil Ljubljana. 4. septembra. V smislu razpisa Slovenske lahkoatletske zveze bo prihodnjo nedeljo in ponedeljek na stadionu ob Tvrševi cesti pokrajinsko prvenstvo poedincev in moštev. S to prireditvijo bo letošnja sezona naših lahkoatletov dosegla svoj višek. Prireditev, ki bo prava revija naših sposobnost, v najlepši športni panogi, se bo začela v nedeljo ob 17. uri, v ponedeljek pa ob 16.30. Zaradi pogojev razpisa bo značaj prvenstvenega tekmovanja dvojen: na eni strani nam bo pokazal v prvenstvu poedincev predvsem kakovostne rezultate, ki so jih naši najboljši posamezniki zmožni, na drugi strani pa bo kol prvenstvo moštev obenem tudi pregled koiičinskih sposobnosti poedinih klubov. Kakšni so izgledi? V prvenstvu moštev doslej še ni sigurno, ali bodo nastopila moštva vseh treh naš-h ljubljanskih klubov in ono iz Novega mesta, aii se bo Hermes vzdržal. Zaradi tega je težko postavljati prognozo. Gotovo pa je, da si bosta Planina in Ilirija najhujša tekmeca in če bo nastopil Hermes, bo tudi ta posegel v marsikateri disciplini odločilno na njuno pot. Laže se ozremo trenutno na izgleue, ki ae nuiijo posameznim atletom v prvenstvu poedincev. Prepričani smo, da bodo vsi, ki bodo nastopili vložili v tekmovanja svoje največje sposobnosti ter da bomo tako priče povsod izboljšanim vrhunskim rezultatom v letošnji sezoni. V teku na 100 m, kjer je pred leti dosegel Primorjas Kovačič slovenski rekord s časom 10.7 so med najboljšimi trije člani Hermesa (Račič, Polak, Kolenc) ter Luši-cky od Planine in Ilirijan Sodnik. Najboljši čas je letos dosegel Lušickv 11.2, vendar pa so mu vsi ostali tesno za petami, saj je med prvim in zadnjim razlika le za 4 desetinke sekunde. Nedvomno se bo med imenovanimi, kakor tudi morda še kakšnim drugim talentom razvila ogorčena borba, ki ne bo dala samo najsposobnejšega sprin-terja, temveč bo nudila tudi priložnost za izboljšanje časa. Skoraj isti tekmovalci so tudi na seznamu petorice najboljših v teku na 200 m. Za dve desetinki sekunde se je postavil na čelo Polak, ki mu sledita Bratož in Lušickv od Planine in Kolenc ol Hermesa Tudi med temi tekmovalci ni v doseženem času velike razlike. Zato pričakujemo, da bo tudi ta disciplina nudila ogorčeno borbo, ki bo največji užitek vsem gledalcem. Slovenski rekord na 200 m pripada tudi Primorjaau Kovačiču s Časom 22.4 V teku na 400 m, kjer sta slovenska rekorderja Skušek in Gabersek s časom 51.5, če izvzamemo trenutno odsotnega Pleter-ška 49.9, so časi letošnje petorice najboljših razmeroma slabi, saj je le Oberšek od Ilirije šel pod 53 sekund. Za prvo mesto se bo nedvomno razvila borba med Oberškom in Skuškom, mel tem ko verjetno ostali nimajo izgledov za najboljši uspeh. Na 800 m vodi Košir s časom 1:59.0, med tem ko je slovenski rekord postavil pred leti Goršek, ki pa sedaj ne pripada več našim vrstam. Tudi med tekmovalci v tej disciplini so precejšnje razlike ter Izgleda, da Koširju ne bo nihče ogrožal prvega mesta, med tem ko se bo za ostala verjetno bila ogorčena borba. Napovedujejo, da bo nastopil v tem teku tudi Oberšek in ta utegne doprinesti, da bo tekmovanje Se bolj napeto in neizvestno. Na 1500 m je siguren favorit Kosir, ki je letos izboljšal nas rekord in postavil izvrsten čas. Prvega mesta mu nedvomno ne bo nihče ogrožal, če prav poznamo vnetega in marljivega Koširja, mirno pričakujemo, da bo storil vse. da spet prekosi sele nedavno izboljšani čas. Ostali tekmovalci so precej izenačeni. Na 5.000 m, kjer je pred leti Kotnik postavil slovenski rekord s časom 15:26.4, ima najboljše izglede Kien, ki zadnje čase mar- ljivo trenira. Razen njega bomo videli na startu tudi Ilirijana Magušarja in Glonar-ja, ter Hermežana Srakarja. Ko je bil zgcrnj1 prcgle-d že v tiskarni, »mo prejeli obvestilo, da ie nosove l ovan je Hermesa definitivno odločeno. Zaiadi te*:a bodo izgledi tako moštev Lakcr posameznikov deinc druuačni: za prvea&tva in najboljše čase pridejo v ^oitev *amo čuni Ilirije in Plan;ne. Odiočitev Hermesa je obžalovanja vredna, čeprav govore se tako tehtni razlogi v njegove- korist. Za ves nai šport bi bilo zlasti sedaj koristno da se njegovi voditelji zavejo, da je nujni po&tulat sedanje dobe. ;zločiti tudi najman;ša klubska trenja in motriti vse športno delo in zunanje manifestacije z višjega vidika Lahkoatleti na startu v Srbiji in Runmniji Preteklo nedeljo je Srbska lahkostietsika zveza priredila v Beogradu prvenstveno Lahkoatletsko tekmovanje Tekmovanje je močno ovralo stlabo vreme, ki ;e očitno vplivalo na uspehe, ki sc slabi. V posameznih disciplinah so postali prvaki: V teku na 100 m: Kling (BSK) 11.5; na 200 m: Kling 24.2; na 400 m: Tukač (SK Jugoslavija) 53.2; na 800 m: Medakovič (Jue) 2:09.5; na 1500 m: Fischbach (BSK) 4:2o; na 5000 m: Fischbach 17:34.4; na 10.000 m: Tomić (SK Rusija) 38:44; na 110 m z zaprekam'': Medakovič 17.6; štafeta 4X100: BSK 47.4; skok v višino: Ziv-kovnć (BSK) 1.65; skok v daljino: 2ivano-vič (BSK) 6.79; skek ob palici: Djordjevič (Jug.) 3.37; troske k: Medakovič 13.4; met krogle: Kovačevič (BSK) 13.35; met kopja: Smejda (Rus.) 46.78; met diaka: Vujinović (Jug.) 40.17 in met kladiva: ČJcen;čin (Rus.) 35.64. Istočasno so podobno prireditev imeli tudi rumunski lahkoatle-ti, kjer so sc izkazali nasrlednji: v teku na 200 m: Moina 23.2; na 400 m: Ludu 52.8; na 800 m Talmaciu 2:05.8; na 1500 m Talmaciu 4:22.2; na 10.000 m Cri-stea 33:36.4; na 110 m z zaprekami: Dra-guanescu 17-5; štafeta 4X100 univerzitetno moštvo 44.7; 4 X400: Dacia 3:45; skok v daljino: Muller 6.85; troskok: Stoiceseu 13.83; skok ob palici 3.4; met kopja: Vaman 49.73; met diska: Gurau 39.56; met kladiva: Forgač 43.85, kar je nov rumunski rekord. Nogomet ▼ Srbiji in na Madžarskem V nedeljo so se začele prve tekme v srbski ligi. Zaradi izredno slabega vremena so morale bit' nekatere odpovedane. Z veliko težavo je Jugoslavijo porazila SK Mitić 3:2, BSK je gladko zmagal nad Cukaričkim 5:1, v Pančevu pa je beograjska Sloga premagala PAK Pančevo 6:4. V madžarskom nogometnem prvenstvu so v nedeljskem kolu visoko zmagovali favoriti: Ferencvaros: Lampert 9:2, FC Szeged: Szegedi VAC 8:1, Ujpest: Sailgotarian 3:1. Kolosvar: Dimavag 3:0, UAC: Mavag 3:1, EleJwtromos>: Kispest 1:0 in Szolnok: Nagy-varad 1:1. KOLEDAR Danes: Petek, 5. septembra: Lavrencll DANAŠNJE PRIREDITVI Kino Matica: Mati Kino Sloga: Nočni jezdeci — Na mejah zapada Kino Union: Kapitan Furia Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, VIČ — Tržaška cesta 48. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo: Dagarin Peter, glavna carinarnica, Funtek Mici (doma lz MengSa), Glavna bratovaka skladni ca, Hribar dr. Leo, čuk Tončka, Tvrseva cesta, Hvalic JoSko, Žel. uradnik, Mravljak Marija, fin. direkcija. Gospod Hočevar Vladimir, student eko-nomsko-komercijalne visoke Sole v Beogradu, naj se nujno javi pri načelstvu poizvedovalnega oddelka. Dr. Leon Blinc f Ljubljana, 5. septembra Davi je umrl dr. Leon Blinc, sef znane in ugledne tvrdke Franc Kollman, trgovine s porcelanom in steklom na Mestnem trgu. Vest o prezgodnji smrti dr. Leona Blinca je pretresla vse njegove Številne znance in prijatelje. Pokojni dr. Leon Blinc je absolviral pravne študije in se je nato posvetil sodniškemu poklicu, ko je pa njegov stric Robert Kollman, veliki slovenski mecen, leta 1932. umrl, je nečak prevzel ugledno Kollmanovo trgovino in jo vzorno vodil ter še povečal njen ugled. Dr. Leon Blinc Je bil zelo priljubljen v trgovskih krogih, nameščenci njegove trgovine ne bodo nikdar pozabili dobrega srca šefa, ki je storil mnogo dobrega tudi za ljubljanske reveže po vzgledu svojega strica. Pred dnevi je dr. Leon Blinc zbolel, vendar ni nihče slutil, da njegov krepki organizem ne bo premagal krize. Za njim žalujejo mati Marija, sestra pokojnega Roberta Kollmana, soproga Julija, sinček Robert, sestra prof. dr. Marta in številno sorodstvo. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo 7. . t. m. ob 16 iz hiše žalosti. Večna pot 23. Ob bridki izgubi naše Iskreno sožalje \ žalujočim, pokojniku pa ohranimo časten spomin! Držite se cestnih prometnih predpisov S Ljubljana, o. septembra. Dopoldanski promet ljudi, kolesarjev in raznih vozov ter deloma še tudi avtomo-b.iov je v središču mesta, kjer se v vrvež zapleta tudi gost tramvajski promet, izredno živahen. Nujno je zaradi tega, da so vsi uporabniki ceste disciplinirani in previdni pri vožnji, predvsem v svojo korist. Na cestnopolicijski red, ki obstoja edinole zaradi naše varnosti, bi morali vsi imen večji ozir. Zlasti radi greše kolesarji, ki se še do danes niso mogli povsem sprijaznili z redom vožnje na važnejših križiščih. Drugod pa vozijo zlasti na ovinkih skoro v 90 primerih od 100 napačno m cgražajo ne samo druga vozila, temveč tudi pešce. Najpogostejša napaka, ki jo zagreše pešci pa je brezskrbno prekoračenje ceste kjer koli, pa tudi sprehajanje po njeni sredini. Cesta je namenjena vozilom, ki ne smejo pod kaznijo uporabljati hodnikov. Ko se pešec poda na cesto, je predvsem njegova dolžnost, da pazi na svojo varnost Zaradi tega je potrebno, da jo čim prej spet zapusti. Pred korakom s hodnika na cesto se ozrite v vse smeri in ne stopajte brezskrbno, kakor da bi se spre-baial; po polju. Drastičen primer, kako tak pešec spravlja v nevarnost svoje življenje, življenje drugih, ovira promet in nalaaa brez potrebe voznikom mučen duševni in fizičen napor, se je zgodil pred dnevi na Foljanski cesti. Iz neke tamkajšnje mlekarne je planila starejša ženska. Ne da bi se kamor koli ozrla, s pogledom v tla, zatopljena v bogve kakšne misli, se je zaletela na cesto. Komaj je napravila prvi korak, se je prestrašeno zdrznila in obstala kot Lotova žena. Zanjo so zaškripale zavore kolesarja, ki je ustavil tik nje. Ko se je malce ovedla, se je za trenutek umaknila nazaj na hodnik, toliko da je šel kolesar mimo nje, nato pa v teku čez cesto. Da je z ene strani vozil z naglico avtomobil, z druge pa tramvaj, to ji je bilo očitno deveta briga. Avto se Je moral zaradi njene lahkomiselne predrznosti na mestu ustaviti, pa tudi tramvajski voznik je moral zavirati. Mimo obeh je ženica švignila v razdalji enega, dveh korakov in le duševni prisotnosti voznikov se mora zahvaliti, da ni danes pohabljena ona in morda še kdo izmed tistih, ki so se vozili v avtomobilu oziroma tramvaju. Preje Je imela bržkone minute in minute časa za brezskrbno klepetanje, tu pa, ko je bilo v nevarnosti morda življenje več ljudi, ji je bilo škoda vsake sekunde. Pri taki malomarnosti se ne bo nikdar naš promet razvijal tako, kakor se mora v večjih, urejenih mestih, kjer ima vsak svoj strogo odrejeni prostor za hojo in vožnjo. V interesu nas samih Je, da se prostovoljno in uvidevno podredimo potrebni cestni disciplini. Izgovor na čas ali na odgovornost drugega ne opravičuje nikogar. >Povej mi, Amalija, ali sem res prvi moški, ki si ga v svojem življenju poljubila ?c »Seveda, da si. Toda čudno je vendarle, da so me vsi moški vprašali istole Stavo cosi bene quando voi mi avete svegliato — tako dobro sem se počutil, ko ste me poklicali. Non com-prendo come potete dormire tanto — rte razumem, kako morete toliko spati. Se non mi alzo subito quando mi svć-glio, mi riaddormčnto quasi sčmpre — če ne vstane m takoj, ko se zbudim, skoraj vedno spet zaspim. Avćte pulito le mie scarpe? — Ali ste očistili moje čevlje? D a temi un po* di sapone — dajte mi malo mila. Bi-sogna ch'fo mi rada — moram se obriti Dov'e il mio ase i u ga man o — kje je moja brisača? Portatemi dell*acqua fredda (calda) — prinesite mi mrzle (tople) vode. Leganje spat II cohcšrsi. Ž tempo d'andar a letto — Čas je, iti v posteljo. Avete sonno? — Ali ste zaspani (=imate zaspanec)? Si, casco dal sonno — da, gradim se od zaspanosti. ...... Son sćlito coricarmi presto — navajen sem, hoditi kmalu k počitku. Non mi piace di coricarmi tardi — ni mi všeč, hoditi pozno k počitku. Andiamo a letto — pojdimo v posteljo. Avćte fatto il mio letto — ali ste pripravili mojo posteljo? E stato fatto il mfo letto? — ali so mojo posteljo pripravili? Đisogna ch*io mi cćpra bene, perche fa molto freddo — moram se dobro odeti, ker je zelo mraz. D a temi aneora lina coperta — dajte mi še eno odejo. Non avćte tirate le cortfne — niste zagrnili zaves. Chiudete le imposte — zaprite oknice. Dite alla cameriera che mi lustri le scarpe e mi spazzoli gli abiti — recite hišni, naj mi očisti čevlje in mi skrtači obleko. Vi ricorderete di svegliarmi? — Se boste spomnili, da me boste zbudili? Comincia a farsi tardi — pozno postaja. £ gia 6ra di andar a letto — je že ura za v posteljo. II mio fratello non e aneora rientrato — moj brat se še ni vrnil domov. Non čredo che tardi (glagol!) molto — mislim, da ne bo več dolgo mudil. Non ci corichia-mo mai prima delle dieci e mezzo — ne ležemo nikoli pred polenajsto uro, Sičte stanco? — Ste trudni? Non tanto (troppo) — ne preveč. Io vado a letto — grem v posteljo. Vi auguro bučna n6tte — želim vam lahko noč. Grazie, altrettanto — hvala, enako. Buon riposo — dober počitek. »Več pa nimam,« je rekel gospod Ovca, ko so predelali njegovo lekcijo. »Kaj pa še hočete več?« je puhal gospod Piškur. »Učenje pa res ni igrača. Tak jutri si pa spet ti na vreti, Te-rezina? In kaj nas boš lepega naučila? Veš kaj — o jedi nekaj, o zajtrku, kosilu in večerji!« J DNEVNE VESTI Pri mm vcfjarsi Z današnjo odredbo Je Visoki Komisar določil praznične dneva, ki veljajo ca ljubljansko pokrajino. TI dnevi ao sledeči'. nedelje, novo leto 6. Januar — Sv. Trije kralji, 19. marec — praznik Sv. J oteta, Velika n< e, Vnebohod, Sv. Re&nje telo, «9. Junij — Sv. Peter In Pavel, 15. avgust — Vnebovzetje, 1. november, Val svetniki, 8. deceml>er — Br. Sv. Marije Device, 25. december — Botić Rojstvo liospoda. Razen zgoraj omenjenih dni ne pridejo v postev drugI prazniki. S to odredbo Visokega Komisarja je dol očen za Ljubljansko pokrajino novi koledar praznikov. V vseh ostalih dneh leta, torej tudi v dnevih, ki so prej ve« ljali za praznike, se bo delo v javnih uradih, trgovinah, delavnicah in obratih redno in normalno opravljalo. — Obisk Ministra TerazzJja. V sredo dopoldne je dospel v Bologno Ekc. Minister reruzzi. Na postaji so ga sprejeli predstavniki oblasti s Tajnikom Stranke na ćelu, nakar je odšel v Riola di Vergato. kjer si je ogledal kolonije Limentra in Romito. kjer gostujejo libijski otroci. Visoki gost se je zelo pohvalno izrazil nad popolnostjo imenovanih kolonij. — Minister /a Javna dela v Bolzanu. Eksc. Gorla Minister za javna dela. je v zadnjem času nadzoroval javna iela, ki so v teku v trentinski pokrajini, nakar je obiskal Se Visoko Nadižo, Bressanone in Ponte Gar-dena. Ministra so spremljali Prefekt in Tajnik Stranke in številni drugI predstavniki pokrajine. Ogledal si je velike podzemeljske električne centrale, ki zalagajo s tokom važne avtarkićne tovarne. Nato se je Eksc. Gorla podal v vladno palačo, kjer mu je Prefekt predstavil lokalne odličnike in predočil najvažnejša vprašanja, ki se nanašajo na Visoko Nadižo. Ko si je visoki ogledal tekoča dela a« je podal v Me-rano in v Passo d i Resia, kjer si je ogledal dela za drugo električno centralo nenavadne :ikosti. — Umrl je režiser Corrado D'ErHco. V Rimu je umrl po kratki bolezni Corrado D'ErrIco, ki se je v mladih letih ulejatvo-val v novinarstvu, kasneje pa js bil poklican v ministrstvo za tisk in propagando, kjer se je posebno izkazal pri sestavljanju žurnalov slovitega podjetja Luce. Posvetil se je popolnoma kinematografiji, kjer se je uveljavil kot režiser in pisatelj filmskih siže je v. — Tekmovanje pevcev narodnih pesmi. Tudi letos bo narodna opera Dopolavora v Spezil priredila tekmo pevcev italijanskih narodnih pesmi. To bo že deveta prireditev te vrste in bo 21. in 22. oktobra. Tekme se udeležujejo mladi pevci in pevke in se s tam odkrivajo mlade bbssbIbbssbs mott. V prejšnjih letih so bila tekmovanja tudi v Spesai in zmagovalci a teh takem as danes ž« uveljavljajo v radiu. — Hrvatski delavci v Nemčiji. Po ugotovitvi nemških listov Js v času od 20. maja do 20. avgusta pripotovalo iz Hrvatske v Nemčijo 46-290 delavcev, od tega 4920 žensk. Med moškimi je bilo 13.000 rudarjev, 11.000 poljskih delavcev, 32O0 gozdnih, 1700 zidarjev itd. Med ženskami je bilo 3400 tovarniških delavk, 1200 poljskih, ostale pa so služkinje. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 3. septembra St. 71c objavlja: naredbo Visokega Komisarja o ustanovitvi in imenovanju pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito, o imenovanju izpitne komisije za graditelje in o imenovanju izpitne komisije za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakar-ske mojstre. — DrugI razpis del pri zapornici na Ljubljanici. Ker prva licitacija ni bila uspešna, razpisuje zdaj Visoki Komisariat drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo druge etape stavbnih del pr: zapornici na Ljubljanici. Licitacija bo 15. t m. ob 11. na tehničnem oddelku Visokega Komisaria-ta. Proračunska vsota znaša 704.015 lir. Udeleženci bodo morali položiti najpozneje do 10. ure 15. t. m. 35.200 lir jamčevine pri davčni uprav- v Ljubljani. — Jasne, hladne noči ln sveta meglena jutra z obilno roso nam je prinesel september že takoj v začetku. Da je modrost Ijud-skeea vrpmenoslovca kot usedlina stoletnih kmečkih opazovanj vremena in narave v resnici zelo zanesljiva, smo mogli letos že večkrat ugotoviti Tudi od sv. Tilna naprej, ki je godoval 1. septembra, se obnaša vreme, kakor mu pripisuje ljudski vremenoslovec: Kakršno vreme prvi dan kane, ves mesec rado tako ostane, ker če Tilen je meglen, grda mu sledi jesen. to v ponedeljek je bilo lepo vreme s hladnim jutrom, kar se je vzdržalo vse pretekle dni. Sicer bi želeli, da bi sonce se močneje prl-grevalo čez dan, vendar smo s tem suhim sončnim vremenom zadovoljni. Na poljih ljubljanske okolice ln na kmetih je sedaj vsakovrstnega dela na pretek. Ljudje spravljajo otavo. kopljejo ponekod že krompir, ki je bolj droben, žanjejo proso in opravljajo druga nujna poljska in kmečka dela. Na Ljubljanskem polju so letos raztresene velike plahte ajde med zelenjem travnikov ta ravlno njiv. Ajda je sedaj začela cvetetl ln roji Čebel se pasejo po Izvrstnem h rani šču. Da gre s poletjem proti koncu ln vstopamo počasi v jesen — odločilni dan pade po koledarju na 23. septembra — občutimo tudi po naglem krajšanju dnevne svetlobe. Ljudje zaradi tega še tem bolj hite, ker imajo manj časa na razpolago. V teku tega mesca se dan skrči za poldrugo uro in konec meseca bo dolg samo še 11 ur in 37 minut. — V Straši na Dolenjskem Je gorelo. V torek v popoldanskih urah je nastal požar na gospodarskem poslopju posestnika g. Ivana Prakoše v Straži. Ker je poslopje leseno m Je bilo napolnjeno s slamo, je bilo naenkrat vse v ognju. Pihal je m o- LlUBLIANSKI KINEMATOGRAFI oš> ML 18» ta M. ari KINO MATICA TELEFON »-41 Najnovejši Glglijev Mati Emma Gfamattca, Beniamtao GlcU. Te je film pretresljive vsebine m krasnega, petja. Nudil Vam to _glassenl ntltefc! UNO SLOGA TELEFON 27-30 poateamJM! a>f n 7f »I 1 ■ ■ iS ■ nT Z« iMocni jcBijcci in Na mejah zapada Dva filma Janaakin pustolovi«in! kl.NO UNION TELEFON Zt-21 Senzacionalen film napete vsebine Vic tor Me Laglen. Brian Aberne. Pilm o heroju, neustrašenem borcu ta pravico ln svobodo. F Um poln sabave, ko-mjčnib prisocov ln krasnib posnetkev. čan veter, ki je zanesel plamen na bližnji kozolec posestnika g. Vintarja in kmalu je bilo tudi to z mrvo napolnjeno poslopje v ognju Zaradi močnega vetra je grozila nevernost da se ogenj Še bolj razširi in ob--ar-e le druga poslopja, ki so tam zelo na kupu. Vendar se je posrečilo domačim gasikem in vojaštvu, ki je prihitelo na pomoč ogenj omejiti le na že goreči poslopji, ki pa sta pogoreli do tal Oba posestnika trpita občutno škodo, ki pa bo v s'nvnem krita z zavarovalnino — Avtomobilski klub obvešča lastnike avtomobilov m motomih koles, da ima še vedno v zalogi nekaj senčnikov za žaromete, kakor to zahteva naredba Visokega Komisariata z dne 1 avgusta t. i. Prav tako se lahko dobjo stekolca senčnike v predpisanih dimenzijah. — Popoldanska predstava v Veselem teatra. Da bi omogočili tudi okoličanom obisk Veselega teatra, bomo v nedeljo, 7. septembra, priredili ob 16 uri posebno popoldansko predstavo. S popolnim sporedom. Veseli teater. (—) Iz Ljubljane lj — Poštno poslopje prenavljajo. Pred dnevi so ob pročelju osrednje pošte v Prešernovi ulici postavili v:sok zidarski oder, na katerega so pribili lesene stene, da ne trpi preveč promet na ulici in je zaščiten pred odpadajočimi odkruški ter kapljicami malte in barve. Crnosivo. s patino umaza-nosti, ki se je nabirala že daljšo dobo. prevlečeno zunanjost bodo prebelili, popravili odkrušeni omet in zid, tnko da se bo tudi to važnr poslopje v samem središču prilagodilo svoji lepi okolici. DAN E~S VESELI TEATER V DELAVSKI ZBORNICI OB 20. URI — lj Reklamacije zaradi živilskih nakaznic sprejema mestni preskrbovaini urad brez izjeme samo do 15. septembra, pozneje bo pa sprejemal samo še nove prijave. — lj Na obrtno nadaljevalnih šolah v LJubljani to naknadno vpisovanje onih vajencev, Id s« niso vpisali v nedeljo 31. avgusta, že v soboto 6. septembra dopoldne pri upsavstaljstvlh . fi^j^-Mr mojstra na predpise aaHona, da je atutfcodajalec dolžan vpisati v soio vsa učence, ki so zavezani obiskovati strokovno nadaljevalne šole, ter naj zato mojstri zanesljivo store svojo dolžnost — lj Danes v petek ob 2«. ari članski sestanek vrtnarskega odseka sadjarskega in vrtnarskega društva podružnica Ljubljana L v gostilni Mrak. Predava g. atrekelj Josip o shranjevanju zelen jadi. 9 A M O V NEDELJO 7. SEPTEMBRA POPOLDANSKA PREDSTAVA V VESELEM TEATRU —Tj Vpisovanje v šolo plesne umetnosti Mete VidmarJeve vsak dan od 17. do 19. Gajeva nt. 9. pritličje. 386n. —lj Uprava kina Sloge sporoča, da bodo odslej ob nedeljah in praznikih zopet redne matinejske predstave in sicer ob 10.30 dopoldne po znižanih cenah. 1468 —lj Prvi koncert v novi sezoni. Po razmeroma in izjemoma kratkem presledku bo danes zvečer ob 20. uri prvi koncert v novi sezoni 1941-42 v frančiškanski cerkvi. Cerkveni koncert, kakor so ga naslovih prireditelji, bo obsegal vrsto zanimivih in kvalitetnih skladb: Frescobaldijev >Preludio e fuga in sol minore«. Handelovo > So na t o in sol minore« ter »Messiasa«, Durantovo >Prošnjo«, Stradellovo »Glej me v trpljenju«. Bachovo »Aria«, Premrlovo >Fugo«, >Mariji« ter »Memento mori«, Mihelčičev >Preludio« in Regerjev >Intermezzo«. Kot pevka bo solelovala naša odlična kontra-altistka Pranja Golobova. bivša članica beograjske in sedaj članica ljubljanske opere. Violinske sole bo izvajal izr. profesor Glasbene akademije Jan Slajs. izvrsten interpret mojstrskih kvalitet, kakor se je predstavil na lanskem javnem koncertu in s svojimi mnogimi nastopi v ljubljanskem radiu. Ves orgelski del pa bo deloma kot solist, deloma kot spremljevalec izvajal profesor Pavel Rančigaj, ki je prav tako znan kot odličen organist. Koncert, ki obsega tudi več slovenskih skladb, bo tako po sestavi sporeda kakor po izvajalcih kvaliteten umetniški dogodek in bo gotovo vzbudil med našim koncertnim občinstvom temu primerno pozornost in zanimanje. —lj Sola Glasbene Matice. Danes dopoldne se je še vršilo vpisovanje v šolo Glasbene Matice. Popoldne naj pridejo vsi vpisani gojenci v Hubadovo dvorano, kjer bodo zvedeli dodelitev k posameznim strokovnim učiteljem, nakar bo sporazumno določen urnik. Gojenci za klavir naj pridejo ob 15., gojenci za violino ob 16. In gojenci, vpisani za ostale predmete, ob 17. uri. — lj Nesreče. Včeraj so pripeljali v ljubljanske bolnico razen nesrečne Kovi-čeve. ki jo je podrl tramvaj Pred škofijo, še tri ponesrečence. Ana Samarin, 26 letna žena železostrugarja iz Ljubljane, je skladala drva in pri tem se je zrušila skladovnica na njo. Precej občutno je ranjena na rokah in nogah. Terezija Udovč, 20 letnp. služkinja iz Ljubljane, se je močno urezala s srpom v levico. Anton Gra-disek, 12 letni sin služitelja iz Ljubljane, se je nevarno usekal v desno nogo. Obnovite naročnino! LJabl Jesm, 5. Vearaj opoldne as Jo dentovsko ulico ln Škofijo ska nesreča, ki je zahtevala Promet na cesti to opoldanskega udtumm in zaradi tega je potrebna največja pri prekoračenju oest. Katarina Kovfe, letna žena upokojenega železniške vodje, stanujoča na Gradu, Je v tela prekoračiti cesto, pri tem pa nI svarečega zvonjenja tramvaja. Tramvaj Je je zagrabil ln podrl. Dobila je hude t ran Je poškodbe ln se potolkla po Reševalci, ki so bih takoj posili« nezavestno ženo odpeljali v bolnišnico, dar pa je bil vsak poskus pomoči Takoj za dovozom v bolnišnico Js umrla. Z Vrhnike — »Via Mola* na Vrhniki. V 7. t. m. uprizorijo ljubljanski glsilsUinst :gralci pod cecriljem Narodnega gledališča iz Ljubljane v Prc«yvetnem domu na Vrhniki Knitflovo dramo v 4 dejanjih »Vsi Mala«. Ta igra, ki je bila uprizorjena ža v ljubljanskem Narodnem gledali šču in drn-god z najlepšim uspehom, bo s svojo pesniške lepoto, živo aktualnostjo ti nenehno napet ost jo gotovo vzbudila tudi med vrhniškim občinstvom najlepši odziv. Začetek je ob 18. uri. konec ob 10.15, na kar opessar« jamo posebno okoličane, ki bodo lahko ša o pravem času pred policijsko uro, rUrpali na svo^'e domov©. Nase gledališče DRAMA Začetek ob pol 20. url Sobota, 6. septembra: Nenavaden esflSJSjfc Izven Nedelja, 7. septembra: zaprto, (gostovanje na Vrhniki: Via Mala) Ponedeljek, 8. septembra: ob 15. url: Mala, Izven. Ob pol 20. uri: Oki Izven Aktualna Igra Iz današnjega Savijanja je Senečičev »Nenavaden človek«. Nekoliko kriminalistično dejanje pokaže, kako postane pošten človek, ki zaide v roko goljufov velikega kova, po nedolžnem žrtev njihovih spletk ln krivične obsodbo. Dela je zrežiral J. Kovic. V ponedeljek popoldne bodo K ni 11 lov o dramo »Via mola«, ki vaebaje prizore velike dramatike. V njih Jo analitično podan zločin, ki mu prihaja preiskovalni sodnik na sled. Njegova ptomonfta nrav ln globoko Človeško občutje ga priva-deta v konflikt med vestjo ln paragrafom. — Zvečer bodo vprizoiiLl Olge Scheinpfro-gove »Okence«. Veseloigra o nebogljenosti človeka, ki živi poglobljen v teoretični svet etike, a nima pravega razmerja do realnega življenja. Pomanjkanje življenjskih izkušenj ga pripelje v kočljive, neprijetna ln za gledalce zelo komične situacije. Globoko užaloščen? sporočamo i/sem sorodnikom, prijateljem fn znancem tužno uest, da nas je za uedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, dobri atek, sin, brat, bratranec in suak, gospod čr. BLINC LEO TRBOUEC Pogreb nepozabnega pokojnika bo u nedeljo dne 7. t. m ob 4. url popoldne, iz hiše žalosti Uečna pot 23 na pokopališče k Su. Križu. Ljubljana, 5. septembra 1941. Globoko žalujoči: 1UL11R, soproga; ROBERT, sin; mRRIJfl BLINC ma«; mRRTR dr. BUHC, sestra; rodbine BUHC, BELO K, dr. BU5BRCH. Stran 4 204 Velika važnost gob za timsko prehrano Pripravimo si zaloge posušenih, konzerviranih (▼ kis aH v v ekstrakt prekuhanih gob! Druga polovica septembra in prva polovica oktobra je v naših krajih navadno glavna doba za rast raznih gob. Sicer smo imeli letos tudi v poletnih mescih (julija in avgusta) kljub suši in vročini dovolj užitnih gob, ki pa jih pri nas le malokdo pozna. V mislih imamo razne gobice, ki jih rase v naših krajih nad 30 vrst in je med njimi le malo užitnih. Marsikateri poznavalec gobic si je že pripravil prvo zalogo za z:mo (v kis ali v slanico vloženih). Prava sezona za rast jesenskih gob je torej neposredno pred nami. To dobo bo torej treba dobro izrabiti. So kraji v Evropi, kjer si je revno prebivalstvo že v normalnih časih napravljalo za zimo glavno prehrano iz gob n. pr. v goratih krajih Češke (Sudeti in Krkonoši) na Bavarskem, v Pod-karpatiji itd. Tam vlagajo naše sivorume-■e štorovke (arrnillaria mellea) v cele soJe in kadi kakor pri nas zelje ali repo. Druga zelo izdatna, ker tudi v množinah rastoča goba. je naša okusna sirovka i lactaria deliciosa). ki izceja oranžno-rumeno mleko, dočim imajo precej slične neužitne oziroma nekoliko strupene sirovke belo mleko. Istotako rase jo množinsko (navadno v krogih ali polkiogih) raznobarvne ko-lobarnice (tricholoma). med katerimi je večina užitnih (seve poznati jih je treba, ker je vseh kolobarnic nad 30 vrst). Rase-jo od septembra do novembra, najčešće v borovih gozdih. Kakor rečeno je med njimi večina užitnih, vendar pa so tudi neužitne, sumljive ali celo strupene. Posebno se je treba varovati kolobarnic, ki so bele, rdeče ali žveplcnorunione barve. Nekatere ko-lobarnice so preveč aromatičnega okusa, da jih je treba popariti ali prekuhati n. pr. obročkasta kolobarnica (tricholoma focale) in rumenkasta kolobarnica < tricholoma se-junetum). Pri nas so najbolj znane črnosive kolobamice ali mraznice. ki jim pravi ljudstvo : sivke« (tr. portentosum). Tem podobne, a svetlejše so »miške« (tr. terreum). ki niso tako okusne kot prve. Nadalje dobimo na jesen zelenkaste ali pesnate kolobamice (tr. equestre), medene kolobamice (tr. russula), ki so pod klobukom in po ko-cenu navadno kakor s krvjo oškropljene; nadalje klobučaste kolobamice (tr. conglo-batum), vijoličaste in modrikaste ali gole lioloburnioe (tr. irinum, tr. nudum). Zadnja leta so začeli nos.ti na ljubljanski trg največjo in najtrdnejšo kolobarnico pod imenom čebular (tricholoma colossus). So to prav izdatne gobe za svežo pripravo, za vlaganje in za sušenje, toda naše gospodinje so jih dosedaj preveč omalovaževale. Na jesen bodo rasle množinsko še sle leče vrste gob: rumene ali rjave ježevke ali srne (hvdnum repandum, hvdnum imbrica-tum). Rjavemu ježku je podoben močno grenak in zaradi tega neužiten žolčasti ježek (hvdnum amarescens), ki je svetlejše barve in prerezan ali pretrgan takoj pomodri. Ponekod na Dolenjskem se dobe v velikih množinah veliki in mali bet ali kij (Clavaria pistillaris, cl. ligula). Množinsko rasejo nadalje: mrtvaška in rumenkasta trobenta (eraterellus cornucopioides in erat. lutescens), nadalje žemljevec ln ovčje vime ali >vampovke« < polvporus confluens, polvporus ovinus) ter razne štorovke, izmed katerih smo že prej omenili sivorumene štorovke ali jarse. Pri deblih starih borov dobimo borov gli-vec ali kodravke (sparasis erispa, sp. rani osa ). ki je slična šolski brisalni gobi. Je to prav dobra in izdatna goba, saj doseže včasih velikost največje zeljnate glave (do 60 cm v premeru) ter v teži od 1 do 4 kg. Dobre pa so te gobe le mlade, t. j. dokler so se rumenkaste, dočim so prestare, t- j. sive in mehke lahko škodljive prebavi. V nadaljnjih poglavjih bomo opisali uporabo tu navedenih gob za konzerviranje (vlaganje v kis ali slanico), za gobji izvleček (ekstrakt), za sušenje in za gobji pra- cat takega drobiža. Najboljši je goban 5 do 8 dni star. S tem, da grebejo nabiralci drobiž iz zemlje, raztrgajo podgobje (mi-celij), t. j. nitkasto mrežo pod zemljo, da se začne sušiti in prihodnje leto ne rasejo več tam gobe. Gobji izvleček (ekstrakt) Priprava gobjega ekstrakta je pri nas še malo znana, saj smo v normalnih časih lahko razmeroma poceni kupovali slično začimbo pod imenom »juhan<. Tak juhan si lahko pripravljamo sami. Za kuhanje ekstrakta so primerne vse užitne gobe, tudi take, ki so za drugačno uporabo manjvredne, a rasejo jeseni množinsko, n. pr. rasne kolobamice (tricholoma), kravjača (boletus bovinus), peščenka (b. vaziegatus), ovčarka ali slinavka (b. granulatus). okusna sirovka (lactaria deliciosa). hrusevka ali pečurka (lactaria volema) itd. Ekstrakt pripravljamo na sledeč; način: dobro osnažene gobe se drobno zrežejo, ozir. zasekljajo ter se daije časa kuhajo brez vode, t. j. v lastni vodi, k: jo gobe izločujejo med kuhanjem Od časa do časa odlijemo vodo v posebno posodo. Končno prikjemo gobam nekoliko vode ter jih še dalje kuhamo. Tudi to vodo prilijemo k prvi. Prekuhane gobe zavržemo. Nakuhani sok dobro posolimo (na 1 1 soka kavino žlico soli) ter ga nato še toliko časa kuhamo, da se zgosti v sirup, nakar spravimo sok v steklenice, ki se morajo dobro zamašiti. Ekstrakt porabljamo v malih količinah za dodatek k juham in omakam Sušenje gob Za prodajo pridejo v poštev le posušeni gobani (boletus). v prvi vrsti naš užitni goban (globanja. jur) in sorodna mu gobana: bronasti (boletus aereus) in kostanjevka (b. badius). Naši nabiralci teh dveh ne razločujejo, temveč smatrajo vse za raznobarvne »jurčke«. Za prodajo se morajo gobe — seve dobro osnažene, toda ne oprane — rezati na tanke in široke lističe. Predebelo rezani listi se prepočasi sušijo in ne dobijo lepe svetle barve. Za rezanje vzemimo dolge nože Pred leti si je tvrdka Sever & Komp. omislila praktičen stroj, ki zreže popolnoma enakomerno do 400 kg gob dnevno. Najlepše se suše gobe na soncu, ki ga pa v jeseni, ko je glavna doba za gobe, večkrat pogrešamo. V tem slučaju sušimo gobe na zračnih in svetlih prostorih n. pr. v podstrešjih, oknih, podih itd. Na oknih, ozir. med okni se suše na ta način, da lističe nanizamo na nit. Za silo se suše gobe tudi na pečeh in štedilnikih, a morajo biti vedno podložene z debelim papirjem ali z deskami. Med sušenjem se morajo lističi od časa do Časa previdno obrniti, da se na obeh straneh enakomerno posušijo. Čim svetlejšo barvo imajo posušene gobe tem višjo ceno dosežejo. Cena za posušene gobe je zelo visoka. Za domačo porabo lahko sušimo razen gobanov rudi vse druge užitne gobe, le mlečne in sluzave ne. Sušimo lahko tudi take gobe, ki pretrgane ali prerezane pocrni j o, a so znane kot užitne, n. pr. turek ali kozak (boletus rufus), brezov goban (boletus scaber). lični goban (boletus elegans) i. dr. Razen gobanov sušimo za dom tudi druge užitne gobe, ki rasejo jeseni množinsko, n. pr. sivorumena što-rovka ali jarsi (armillaria mellea), rumena in rjava ježevka ali srna (hvdnum repandum. hvdnum imbricatum), rumenkasta in mrtvaška trobenta (eraterellus lutescens, eraterellus cornucopioides), veliki in mali bet ali kij (clavaria pistillaris, clavaria ligula lisice (cantharellus). žemljevec (polvporus confluens), ovčje vime ali »vampovke« (polvporus ovinus). možek (rx>lyporus pes ca-prae). kravjača (boletus bovinus), peščenka (boletus variegatus). ovčarka ali slinavka (boletus granulatus). borov glivec (spara-sis ramosa. erispa) i. dr. Posebno izdatne za sušenje so razne kolobamice (tricholoma), ki rasejo v velikih množinah. Za dom lahko sušimo gobe tudi na r>e— Čeh (štedilnikih) ali v odprtih pečeh in peči m h (v zaprtih bi ?e »kuhale«). Posušene gobe — tako za prodajo, kakor za dom — moramo hraniti na suhih in zračnih prostorih, da ne začno plesniti. ozir. ne dobe zntohlosti. Gobji prašek Nekatere vrste gob so posušene trde. n. pr. lisice, ježevke, trobente, bet ali kij, štorovke, žemljevec. čebular itd. Take gobe ponovno na trdo presušimo na peči ali štedilniku ter jih nato zmeljemo v prašek Meljemo jih v osnrženih mlinčkih za kavo ali jedrca. Prašek hranimo v zaprtih posodah na suhem prostoru. Ena žlička na osebo nam da okusno gobjo juho ali omako. Preskrba Lf^blfane s krompirjem Mestni preskrbovaini urad zbira prijave Konzerviranje gob Za vlaganje v kis ali slanico so porab ne vse užitne gobe, torej tudi gotove mlečnice in sluzaste vrste, kakor tudi vse užitne gobe, ki prerezane ali pretrgane spremenijo barvo, n. pr. turek ali k<>/ak (boletus rufus), brezov goban (boletus scaber) i. dr. Za konzerviranje gob ima večina naših gospodinj svoje preizkušene recepte, ozir. zvedo zanje iz kuharskih knjig. Naš veščak je opetovano grajal zastarelo razvado naših mestnih gospodinj in kuharic, ki so mnenja, da so za vlaganje le prav drobni gobani (jurčki). Ta razvada je velika potrata in škoda za bodočo rast gob. Gobice, ki so jedva prodrle iz zemlje, so liki nezrelo sadje, t. j. vodene in brez pravega okusa, ker šele na zraku in soncu se na-vzamejo okusa in redilnih snovi. Dorasla a še jedra in zdrava goba bi odtehtala tu- že 600.000 kg dobrega krompirja jc prehranjevalni odboT doslej Ljubljančanom prcsikrbel ter ga je preskrbovaini urad oddal prebivalstvu po najn žjih cenah in & tem zadržal draginjo tega na j važncj;cga živila Da bo pa Ljubljana tudi prihodnjo zimo in do nove letine dobro založena z zdravim ;n poceni krompirjem, bc ta akcija še razširjena s preskrbo še večje količine krompirja, ki na i bi okušala kriti vso potrebo ljubljanskega prebivalstva. Ker jc pa treba založiti vse prebivalstvo s krompirjem do kraja mes-eca maja in ie za to množino krompirja na razpolago nre-malo primernih skladišč in kleti, namerava mestn: preskrbovaini urad razdeliti interesentom krompir s posredovanjem za to določenih trgovcev se jeseni, da bodo sami spravili krompir v svoje kleti. Da pa preskrbovaini urad lahko o pravem času nabavi dosti krompirja, je treba takoj zbraf podatke, koliko krompirja prebivalstvo potrebuje. Zato mestni preskrbovaini urad vabi vse one družinske sflavarje, ki niso sami pridelali dosti krompirja ali si ga niso že zagotovili, naj naznan'jo pri svojem trgovcu, kjer dobivaio živ.lske karte, ko'iko krompirja bodo potrebovali, da bodo z n;im založeni do nove letine. Na četrtinko pole papirja naj napi^jo ime m prrmek ter stanovanje druž'nskega glavarja, število družinskih članov in potrebo krompirja. Zaradi pravične in pravilne razdelitve naj pa naznanjalo resnično potrebo kroropTJa. Pri;av naj ne vlagajo oni, ki sami pridelajo krompir, :n tudi ne oni. ki se bodo lah-ko sami založili s krompirjem. Da pa množina krompirja. k; naj jo nabavi mestni preskrbovaini urad. ne bo prevelika ter jo bo mogoče tudi v resnici preskrbeti, naj si vsak sam skuša zagotoviti vsaj večji del potrebnega krompirja. Samo. če mu to ne bi uspelo, naj Vloži prijavo s prošnjo za dodelitev krompirja do 11. t. m. pri tistem trgovecu. kjer ie dobil živilsko nakaznico. Civilne zavodne družine m gostinski obrati pa naj vložc prijave tudi do 11. sep- tembra neposredne na mestnem preskrbo-valnem uradu v 11. nadstropju Mestnega doma v sobi št. 3. Opozarjamo vse prebivalstvo, naj se — kolikor je mogoče — vsak sam o pravem času založ1' s krompirjem za vso zimo, edino tisti, ki si ne morejo drugače pomagati, naj pa pri sir)jih trgovcih vlože prošnjo, da ga jim poceni preskrbi mestni preskrbovaini uraSli-šala sem, Micika, da imate prijatelja, Ali zna tudi molčati ?c >0, pa še kako, milostiva. Hodim že šti-I ri tedne ž njim, pa mi še ni povedal niti svojega imena!« Ureditev ljubljanskih ulic V primeri z razmerami pred dobrim desetletjem nudi Ljubljana v pogledu cest danes zavidanja vredno izboljšanje. Kakor so bile prej silno redke pravilno tlakovane ceste in ulice, tako so danes redke tiste ceste, ki še niso urejene. Prah izginja iz mestnega središča in ga je vedno manj tudi na periferiji. Z zadoščenjem moramo zabeležiti: cestna dela ne le nadaljujejo, temveč izvajajo celo v pospešenem tempu. Urejene ljubljanske ulice se delijo na tri dele: na asfaltirane ceste in ulice, na ceste, ki so tlakovane z granitnimi kockami, in na ceste in ulice, ki so katranizirane. Poleg teh je mnogo cest, ki so bile temeljito tlakovane z drobnim gruščem in imajo zaenkrat tako majhen promet, da katrani-ziranje ali asfaltiranje ni nujno potrebno. Od cestnih del v zadnjih mesecih so bila največja ona v Vegovi ulici in okrog nje ter ona na Zaloški cesti. Zaloška cesta je zdaj asfaltirana že od Hrvatskoga trga do trgovine Sušnik. Obenem je bil asfaltiran tudi široki prostor pred splošno bolnico, prav tako tudi ustje ulic. ki vodijo na Zaloško cesto. aT je sedaj na asfaltiranem delu gotovo ena najlepših cest v Ljubljani. V Ljubljani je še mnogo konjskega prometa. Znano pa je, da organske snovi razjedajo asfalt. To se je pokazalo pri vseh asfaltiranih cestah, ki imajo tudi obcestne jarke narejene iz asfalta. Zato so obcestni jarki na Zaloški cesti iz granitnih kock. Zaloška cesta bo seveda tudi na preostalem delu tlakovana, da pa ni bila že sedaj, je vzrok dejstvo, <'i od Sušnika dalje še ni izpeljana kanalizacija. Cel mestni okraj okrog Vegove ulice je že tlakovan, zdaj so v teku poslednja dela na Napoleonovem trgu pred Križankami. Pred nedavnim je bilo katranizirano Hribarjevo nabrežje od trimostja do kina Matice in romantično Mirje od Gorupove do Groharjeve ceste. Na podoben način kakor Hribarjevo nabrežje urejajo zdaj na nasprotnem bregu Ljubljanice Cankarjevo nabrežje. Z granitnimi kockami so tlakovane Tyr-ševa cesta skoraj do cerkve sv. Krištofa, Cesta Soške divizije ob kolodvoru v vsej dolžini do šmartinske ceste, ki je na enak način tlakovana do onstran viadukta; Prešernova ulica in Marijin trg; Sv. Petra cesta in del Hrvatskega trga. tako da je ta del mestnega središča obdan z granitno verigo. V tem obsegu so z granitnimi kockami tlakovane še Metelkova cesta del Slomškove ceste (ostali del je betoniran) Petrarkova ulica, Vidovdanska cesta, Kolodvorska ulica od Dalmatinove ulice do Sv. Petra ceste, Prečna ulica in Resljeva cesta. Večina imenovanih cest je tudi že definitivno urejena tako glede širine kakor glede dolžine. Dalje so še s kockami tlakovane Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Mestni trg, Stari trg, Poljanska cesta in Ambrožev trg (od tega trga naprej do" vojašnice je Poljanska cesta betonirana) in škofja (prej Fiignerjeva) cesta do Sv. Petra ceste. Sredi »granitnega« okraja leži vrsta asfaltiranih cest in uHc. Te so Miklošičeva, Dalmatinova in Tavčarjeva; Cl-galetova cesta je delno katranizirana, Dvorak ova pa betonirana. Neurejena in ne-tlakovana je na tem koncu mesta edinole Kolodvorska ulica v svoji gornji polovici. Na levi strani Tvrševe ceste in šelen-burgove ulice, ki je tlakovana z lesenimi kockami, pa je najmodernejši del mesta z asfaltiranimi ulicami. Te so Verdijeva ulica, Ulica 3. maja, Puccinijeva, Beethovnova, Gledališka in Bleiweisova cesta, ki je asfaltirana od Tržaške do Gosposvetske ceste, od tam dalje pa tlakovana z granitnimi kockami. Na desni strani Bleivvei-sove ceste je prijazna Vrtača, katere ulice so vse katranizirane, pločnik pa asfaltiran. Katranizirana je tudi Erjavčeva cesta in Igriška ulica do Gregorčičeve ceste. Gradišče je tlakovano z granitnimi kockami, prav tako Cesta 29. oktobra na odseku od Borštnikovega trga do Bleiweisove ceste. Od tu vodi Groharjeva ulica, ki je NALI OGLAS MEDENA POŠTA Cen j. stranke, ki so ob pomanjkanju zaloge pustile posodo pri nas, vabimo, da jo napolnjeno z medom prevzamejo. Z vdanim priporočilom MEDARNA, Ljubljana, Židovska ulica 6. 1458 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči z regulacijo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega Naroda« pod »Kupec« 1467 PLAČILNO NATAKARICO za gostilno v središču ■nesta, iščem. Le resne ponudbe na oglasni oddelek ^Slovenskega Naroda« pod »Sposobna svojega poklica«. 1463 na kratkem zgornjem delu tlakovana, spodV nji del pa je zaenkrat samo utrjen. Med najboljše asfaltirane ljubljanske ceste spada Aškerčeva cesta, ki se nadaljuje v z granitnimi kockami tlakovani Cojzovi cesti in tlakovanem cestišču Sv. Jakoba trga. Delno s kockami tlakovana, delno katranizirana je tudi Rožna ulica. Na novo so bile urejene in katrajuzirarje Vegova ulica, zgornji del Emonske ceste. Gosposka, Peternolova, Turjaška ulica ta Napoleonov trg. Kongresni trg je betoniran. Wolfova cesta pa tlakovana, V mostnem središču lahko seštejemo na prste ulice, ki še niso tlakovane, vendar pa so tudi te dobro oskrbovane m ni dobiti nobene zanemarjene. Tlakovane še niso bile v glavnem zaradi tega, ker še niso regulirane in bodo morale biti na nekaterih mestih razširjene. Z granitnimi kockami so tlakovane v prvi vrsti tiste ceste, po katerih je speljana tramvajska proga. Taka cestišča so tudi trpežnejša od asfaltnih; njihova slaba stran pa je veliki ropot, ki ga povzročajo na njih vozovi. V zadnjem času so bila z granitnimi kockami tlakovana cestišča zalita z asfaltom, kar je njihovo odpornost še povečalo in tudi ropot omililo. Ljubljana je torej glede cest res lepo napredovala in lahko rečemo, da je \ ečjl del dela že opravljen. Ostale, še netiako-vane ceste bc !o urejene v bližnji prihod-njosti. Prva večja cestna dela bodo veljala važnim prometnim žilam našega mesta: Tvrševi, Tržaški, Dolenjski in Ižanski cesti. Svojevrstan vzrok izgredov v Indiji V Delnih v indiji je bilo zaukazano štetje prebivalstva. Domačini, ki so zelo nezaunni do vsake angleške akcije, so smatrali, da mora biti to za n;ih nekaj škodljivega. Ko so se pojavili na njihovih domovih popisni uradniki, so se uprli, uradnike napodili iz hiš, sa*mi pa so se zbrali na uliroh. Med uradniki, ki jim je moralo priskočiti na pomoč vojaštvo, in domačini je prišlo ▼ Delhih celo do pouličnih bojev, v katerih sta bila dva Indijca ubita. Oblastva pa so morala zaradi ljudskega odpora akcijo štetja zaenkrat opustiti. Trajni kodri v Airiki Trajni kodri, ki jih smatrajo naše dame za pridobitev najnovejšega časa, so bih že davno znani v Afriki, kjer hočejo biti ženske tudi lepe. Natalske lepotice smatrajo za najzanesljivejši znak visokega socialnega položaja, če nosijo trajno nakodrane lase. Lase imajo počesane in spletene v več tenkih trdih kit, namazanih s smrdečo maščobo, da se jim ne razpleto. Ta procedura tudi črnim lepoticam ni nič kaj prijetna, vendar pa vse rade potrpe. V Na-tanu pa poznajo še drug način okrasitve glave. Lase najprej skrbno počešejo m spleto v več tenkih kit, ki jih ovijejo z bilkami trave. Tako počesani in v kite spleteni lasje pridejo v okvir okrog glave. Ženske plemena Odonga si pa prepleto kite s travo in si jih tesno ovijejo okrog glave ali pa jih nosijo tudi prosto viseče. NUOVA COMMERCIALE DOLCIAR2A Trleste, Via Torreblanca 27, tel. 44-67 desidera allacciare relazioni commer-ciali con primarie ditte grossiste in biscotti, caramelle, marmellate e pro-fumerie. želi navezati trgovske stike z vodilnimi grosisti piškotov, karamel, mezg in parfemov. TORINO - 1835 VERMOUTH CORA olfre 100 annl di [ama slovit ie nad 100 ler. PROKLETSTVO 18 DEMANTA K o m a n. — Odvisno je samo od vas, da postaneva, — sem odgovoril hinavsko. Manzana je prikimal in jel tiho žvižgati. Priznam, da sem pričakoval drugačen odgovor in zato nisem nadaljeval tega pogovora. Mislil sem, da je postal Manzana zaupljivejši, pa se ni zgodilo tako. Bil je še vedno mračen in redkobeseden, kakor ob začetku najinega poznanstva. Ah, kakor vesel bi bil. če bi bil mogel pretentati tega falota in s koliko vnemo bi bil storil to. Tiho je žvižgal in stopal kraj mene. Ker me je to jezilo, sem mu naenkrat dejal: — Ali ste opazili tega moža, ki nama sledi? Nikar se ne ozrite. Obrneva se pri bližnji trgovini in počakava, da odide naprej. Kmalu bova vedela, ali res sledi nama. Manzanov obraz je ves posinel. — Kaj res mislite, da sledi nama? — je zaječi Jal. Nisem odgovoril. Potegnil sem ga k izložbenemu oknu bližnje modne trgovine in tam sva obstala, kakor da ogledujeva razstavljene ekscentrične klobuke. Vesele modistke so nama mežikale in se sme- — Ali je že šel mimo ? — je vprašal Manzana, ne da bi se zmenil za dekleta. — Da, — sem odgovoril. — Glejte, pravkar je zavil za vogal. Ne vidim ga več. Zdaj lahko nadaljujeva svojo pot. Manzana je bil samo napol pomirjen. Nikakor ni hotel naprej in pripravil me je do tega, da sva napravila ovinek. — Čujte, — sem mu dejal končno, — vi me vlečete k mestnim utrdbam, a tam ni nobene trgovine z umetninami... — To je res, toda na to bi me bili morali opozoriti že prej ... prej me vlečete vi za seboj kakor jaz vas. — No, ta je pa dobra! Neznosni postajate, dragi moj. — 2e mogoče, toda rad bi vas videl na svojem mestu. — Hvala, ostanem raje na svojem, — sem odgovoril jezno. — Ah, vaš in moj položaj sta enaka. Pa vendar ne boste trdili, da ste poštenjak. — Tega namena nimam ... Zločinec sem, čisto navaden zločinec in vi ste to dobro vedeli, saj imate v žepu sad mojega dela. Toda če bi me policija slučajno prijela, kaj bi se mi moglo zgoditi Izgubil bi svoj demant, to bi bilo vse. — In prisodili bi vam najmanj deset let ječe. — Ne, vi pretiravate. Največ pet let. Sicer bi bilo pa še treba dokazati, da sem inr v--~:.:-\ demant. Ker bi *;n našli pri vas, r: ; ...A, bi vam na- prtili odgovornost za tatvino. O tem ste lahko prepričani. Obtožili bi vas tatvine in to bi se pridružilo drugim grehom, ki jih že imate na vesti. — Dragi moj Pipe, — je zaškripali Manzana z zobmi, — vi ste največji lopov, kar sem jih kdaj srečal. — Ah, mislite? Manzana je skomignil z rameni in zamrmral samo: — Cim bo najina zadeva urejena, vas nemudoma zapustim, — o tem ste lahko prepričani. — Kaj pa jaz? Bojim se pa, da ne bova mogla dolgo ostati skupaj. Toda pustiva te bedaste poklone. Tu je trgovec s starinami, ki bi mu lahko ponudila nekaj teh predmetov. Njegova kramari j a je videti skromna. Mož je pa sodeč po zunanjosti podjeten. Vstopiva torej. — Ne, ne, — je odgovoril Manzana. — Tu ne. — Zakaj pa ne? — To vam povem pozneje. — Ce bova tako nadaljevala, se bova ves dan izprehajala s svojimi zavitki... Pol ene je že in lakota se mi oglasa. — Požuriva se, da najdeva drugega trgovca. — Naj bo... da ne boste mislili, da nisem koncil janten. čez dvajset minut sva vstopila v pustem okraju v trgovino, polno različne navlake. Pozdravil naju je debeluh in naju takoj ošinil z nezaupljivim pogledom. — Ah, gospoda mi hočeta gotovo ponuditi kaj primernega, toda opozoriti vaju moram, da prihajata ob nepravem času. Zdaj namreč primanjkuje denarja. Ljudje ne kupujejo ničesar, prav ničesar... Sicer se pa morda motim. Morda pa hočeta gospoda od mene kaj kupiti. Morda se zanimata za pohištvo. Tu imam slučajno lepo omaro v slogu Ludvika XVL, ki bi jo prodal zelo poceni. — Ne, — mu je posegel Manzana v besedo. — Prihajava ponudit vam nekaj dragocenih predmetov. — Ah, če so dragoceni predmeti . .. jih pojdita ponudit kam drugam. Jaz nisem dovolj bogat, da bi jih lahko plačal. Kupčije gredo zelo slabo. Lahko mi verjameta ali ne, toda zadnja dva dni nisem zaslužil niti beliča. Najbolje bi bilo trgovino kar zapreti. Sicer pa... pokažita, kaj imata. Namesto denarja bi vama lahko morda postregel z dobrim nasvetom. Odvila sva svoje bibelote, ki jih je prebrisani trgovec pozorno ogledoval. — Gospoda, — je dejal končno, — to ni bogve kaj vredno — razen kipca in pokala. Ne vem, kaj bi lahko dobila za vse drugo. — Ta sladkornica in kavin pribor sta vendar srebrna, — sem pripomnil. — Ne, gospod, ne, motite se, samo posrebrena sta, a to ni isto. — Toda to je vse puncirano. Uivj-jt Jw-.il (iui.o^vic * u~ &Mt*»ue tiskarno Frua Jviun V £a opravo in inseratni dej Lista Vlad. Regallv // Vsi v Ljubljani