Na poti okusov v Gradežu tudi slovenske postaje Romski ritmi skupine Langa privabili v Repnič številno občinstvo Marko Sosič o svojem večletnem vodenju SSG, (ne)uresničenih željah, prijetnih spominih in načrtih >/10 iOHVf «niE Primorski PETEK, 31. JULIJA 2009 Št. 180 (19.579) leto LXV. Jug Vitezova Ahilova peta? Martin Brecelj Problem juga pretresa italijanske politične kroge, še zlasti vladno večino. Problem je že dolgo tlel, dramatično pa je bruhnil na površje v teh dneh, ko je skupina desnosredinskih parlamentarcev odtegnila podporo vladi najprej pri glasovanju spornega zakonskega odloka proti gospodarski krizi, potem pa pri glasovanju dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju, češ da je vladna politika izrazito severnjaško naravnana. Upor vodijo privrženci Gibanja za avtonomije predsednika sicilske deželne vlade Raffaele-ja Lombarda in nekateri predstavniki Ljudstva svobode, ki grozijo z ustanovitvijo Stranke juga, da bi v vladni koaliciji, kot pravijo, postavili protiutež Severni ligi. Očitno tudi v politiki velja nekaj podobnega, kot je tretji New-tonov zakon v fiziki. Vsaka akcija povzroča enako in nasprotno usmerjeno reakcijo. Vse večje uveljavljanje Severne lige je prej ali slej moralo izzvati odgovor s spodnjega konca italijanskega škornja. Stranka Umberta Bossija je sprva izražala protest proti dejanski ali domnevni prevladi juga v državni politiki in sploh v javni upravi, toda s časom se je tehtnica prevesila. Iz protestnega gibanja je Severna liga prerasla v vse vplivnejšo vladno silo, ki pa se ob tem ni odpovedala svoji izvorni robati protijužnjaški retoriki. Njena izzivalnost je prišla še bolj do izraza, ko se je Nacionalno zavezništvo spojilo s stranko For-za Italia, saj je Bossi v vladni večini tako postal edini kolikor toliko enakovreden sogovornik Silvia Berlusconija, predsednika vlade in nespornega voditelja desnosre-dinskega tabora. Tleča nasprotja so se medtem razplamtela v obdobju suhih krav, ki ga je prinesla svetovna gospodarska kriza, na dan pa so naposled bruhnila, ko so afere s starletami ter družinske in druge težave načele podobo premiera kot nepremagljivega Viteza italijanske politike. Da problem juga ni od muh, se Berlusconi dobro zaveda. Zato je takoj po izbruhu upora južnih parlamentarcev obljubil široko-potezen načrt za preporod južnih dežel. Premier je torej na izziv odgovoril tako, da je še povečal stavo. Vprašanje pa je, ali je to zmagovita poteza. Kje bo našel denar za izredne naložbe, ki jih obljublja, ko pa so javne blagajne izsušene? Mar ne tvega, da se bo tako zapletel v spiralo vse hujših izsiljevanj? Kdo ve, jug bi lahko postal Vitezova Ahilova peta nekako tako, kot je skrajna levica pokopala nekdaj nespornega voditelja leve sredine Romana Prodija. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ŠPANIJA - Po sredinem bombnem napadu v Burgosu, ki je povzročil 60 ranjenih Atentat na Mallorci terjal dve smrtni žrtvi Spet naj bi bila na delu Eta, ki danes obhaja 50-letnico ustanovitve MANJŠINA - Skupne pobude Aceta Mermolje in Igorja Švaba Skrb SKGZ in SSO za probleme Slovencev v tržaški pokrajini TRST - Pokrajinska predsednika SSO in SKGZ Igor Švab in Ace Mermolja za včeraj predstavila skupne pobude za Slovence v Trstu in v okolici. Na tiskovni konferenci (foto KROMA) so tako govorili o uplinje-valniku in hitri železnici, a tudi o tržaškem regulacijskem načrtu, Stadionu 1. maj, Kulturnem domu in otroških jasli v Dijaškem domu. Krovni organizaciji menita, da bi morala za slovenske otroške jasli poskrbeti Občina Trst, ki pa za to očitno nima posluha. Na 5. strani PALMA DE MALLORCA - Na španskem letoviškem otoku Mallorca je včeraj eksplodirala bomba. Pri tem sta bila ubita dva policista, več ljudi pa je bilo ranjenih. Bomba je eksplodirala pred policijsko postajo v Palmanovi. Preiskovalci so nekaj ur pozneje našli še drugo bombo pod avtomobilom ter jo deaktivirali. Odgovornosti za napad sicer ni prevzel še nihče, mediji pa že ugibajo o napadu baskovske separatistične organizacije Eta. Dan prej, se pravi v sredo, je bilo v bombnem napadu v Burgosu na severu države 60 ljudi ranjenih. Tudi to naj bi bilo delo Ete, ki danes obhaja 50 let delovanja. Na 15. strani Pierpaolo Cerani: Sem 75-odstotni Slovenec Na 2.strani Boljunski trg bodo preuredili Na 6. strani V Hiši filma v Gorici že nastaja mediateka Na 12. strani V Marini Julii kopanje spet dovoljeno Na 12. strani Brazilski plavalec Cielo Filho z neverjetnim časom preplaval 100 m Na 16. strani ITALIJA Splavilna tableta bo v prodaji RIM - Italijanska farmacevtska agencija (AIFA) je sinoči prižgala zeleno luč za uvedbo abor-tivne tablete Ru486 na italijansko tržišče. Upravni svet agencije je zadevni sklep sprejel z večino štirih glasov proti enemu. Tableto že prodajajo in uporabljajo v raznih evropskih in drugih državah. Proti uporabi tablete se je v teh dneh spet odločno izrekel Vatikan. Častni predsednik Papeške akademije za življenje Elio Sgrec-cia je dejal, da je z moralnega vidika uporaba tablete toliko kot kirurški splav, se pravi umor. POKRAJINA TRST - Predstavitev sprememb pokrajinskega statuta V statutu raba slovenščine Ostra obstrukcija svetnikov Nacionalnega zavezništva - Pangerc izključil Marca Vascotta TRST - Levosredinska koalicija je na sinočnji pokrajinski seji predstavila osnutek sprememb pokrajinskega statuta, ki med drugim uvaja rabo slovenskega jezika. To je sprožilo ostro obstrukcijo svetnikov Nacionalnega zavezništva, ki so si na vse načine prizadevali, da bi preprečili predstavitev. Pri tem je svetnik Marco Vascotto tako grobo kršil pravilnik, da ga je moral predsednik Boris Pangerc izključiti iz sejne dvorane. Spremembe statuta so orisali načelniki svetniških skupin večine Carla Melli, Elena Legiša, Maria Monteleone (na sliki) in Fabio Vallon. Razprava o posameznih spremembah se bo začela sredi septembra. Na 6. strani 2 Petek, 31. julija 2009 ALPE-JADRAN / podjetja - Zanimiva razkritja v intervjuju za slovenski dnevnik Delo Cerani ni italijanski, ampak slovenski »mafijec« 30-odstotni lastnik družbe Kolonel je izvirno Krpan s koreninami v Kobaridu TRST - V zgodbi o prevzemanju skupine Laško Pivo včeraj ni bilo novih dogajanj, pač pa je Pierpaolo Cerani povedal svoje v intervjujih za ljubljansko Delo in za tržaški dnevnik Il Piccolo. Naj ob tem spomnimo, da je nam v torek, ko smo ga poklicali po telefonu, potrdil vstop v lastništvo družbe Kolonel, ni pa bil pripravljen dajati drugih informacij, ki jih je »rezerviral« za ljubljansko Delo. Povabil nas je, naj počakamo do njegove tiskovne konference, vendar je medtem sprejel pogovor za italijanski tržaški dnevnik, zato ga mi nismo več iskali. Cerani je v včeraj objavljenem pogovoru za Delo priznal, da je v ponedeljek kupil zgolj 30-odstotni delež Kolonela, ki ima posredno v lasti Pivovarno Laško in postale povezane družbe. V intervjuju je izrazil pripravljenost, da pridobljeni delež poveča na 100 odstotkov, vendar pod pogojem, da varuh konkurence Infond Holdingu (ki ga prek večinskega deleža v Centru naložbe nadzira ravno Kolonel) vrne glasovalne pravice v Pivovarni Laško. »Če v zelo kratkem času ne bomo rešili teh vprašanj, bomo šli na evropsko sodišče v Strasbourgu,« je zagrozil Cerani. Koliko je za omenjeni 30-odstotni delež v Kolonelu odštel, italijanski podjetnik ni hotel izdati. »Lahko rečem le, da gre za veliko vsoto, ki so jo določale okoliščine.« Pogajanja z Boškom Šrotom so trajala tri mesece, Cerani pa zagotavlja, da ne namerava prodati nobenega podjetja iz skupine in da Šrot ne bo delal v nobeni družbi iz skupine. »Naša glavna skrb so delovna mesta,« je povedal. »Osebno verjamem, da ima skupina zelo velik potencial za razvoj. Kakovost njenih izdelkov je namreč odlična. A žal se izdelke Radenske, Fructala in Uniona lahko dobi samo na Balkanu, v Sloveniji in v mejnem območju v Italiji, drugje pa ne. Verjamem, da bi se Slovenija lahko s temi proizvodi pojavila na svetovnem trgu in postala prepoznavna,« je prepričan podjetnik. Sanacijski in finančni načrt za prestrukturiranje Skupine Pivovarna Laško, ki ga pripravlja, namerava Cerani predstaviti tudi ministru za finance Francu Kri-žaniču. »Naj bo jasno, da nimam namena prodati nobenega dela tega premoženja. Ta skupina ima zelo velik potencial in igrice ga uničujejo. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec. Torej sem slovenski mafijec. Moj dedek je bil rojen v Kobaridu in se je pisal Krpan, priimek nam je pozneje spremenil Mussolini,« je še povedal Cerani v intervjuju za osrednji slovenski dnevnik. avstrija Referendum proti zapiranju poštnih uradov CELOVEC/DUNAJ - Po celi Avstriji je še do ponedeljka mogoče podpisati referendum proti zapiranju poštnih uradov -tudi na Koroškem, kjer hočejo do konca leta zapreti dodatnih 23 poštnih uradov. Med njimi so tudi številni uradi na dvojezičnem ozemlju, med drugim naj bi zaprli pošto na Djekšah, na Rudi, v Glo-basnici, v Tinjah, na Žihpoljah, v Škofičah in v Kotmari vasi. Čeprav pomeni zapiranje pošt močan in boleč poseg v infrastrukturo manjših krajev pa je odziv na referendum dokaj skromen. Tako je personalni zastopnik koroških poštarjev Helmuth Omotta včeraj sproročil, da je udeležba na referendumu na Koroškem zaenkrat močno pod pričakovanji in je zato pozval ljudi, naj podpišejo zahtevo po ohranitvi poštnih uradov na podeželju. (I.L.) Pierpaolo Cerami bi rad radensko izvažal po vsem svetu arhiv koroška - Čezmejni projekt občin v Avstriji in Sloveniji Geopark Peca bo prispeval k turističnemu razvoju območja Poleg ovrednotenja pogorja Pece in njegovih geoloških zanimivosti bo projekt promoviral tudi kulturne pobude slovenske manjšine i.l V Sloveniji doslej 124 primerov nove gripe LJUBLJANA - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za inf-luenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so v minulih dneh potrdili nove primere okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). V Sloveniji je tako doslej skupaj potrjenih 124 primerov okužbe, medtem ko je bilo 541 vzorcev negativnih.V nacionalnem referenčnem laboratoriju so tako v sredo potrdili osem primerov okužbe z novim virusom gripe, danes pa še en primer. Ob tem so v sredo pregledali še 14, danes pa tri vzorce, ki so bili negativni. Slovenec utonil na Krku ZAGREB - Hrvaška policija je sporočila, da je v morju ob plaži v mestu Krk na istoimenskem otoku v sredo umrl 24-letni slovenski državljan. V bolnišnici na Reki so potrdili, da se je mladenič utopil, so poročali hrvaški mediji. Kot so dodali, se je nesrečni fant najprej zgrudil na cesti, potem pa je odšel na plažo in v morje, kjer se je utopil, preden so ga mimoidoči izvlekli iz vode. Reševalci, ki so na kraj dogodka prišli zelo hitro, tudi niso mogli pomagati, čeprav so se z oživljanjem 24-letnika trudili več kot pol ure, je poročal časnik 24.sata na svoji spletni strani. Ena izmed prič je za zagrebški časnik pojasnila, da je mladeniča obšla slabost, zaradi česar se je na cesti pred hotelom Bor na Krku najprej celo zgrudil. Mimoidoči so mu nato pomagali vstati, a je nato zatrdil, da se počuti bolje, in odšel na plažo. Videli medvedko z mladičem LJUBLJANA - Na relaciji Mokronog - Tržišče - Gabrijele -Mladetiče se je v zgodnjih jutranjih urah pojavila medvedka z mladičem. Regijski center za obveščanje je o tem obvestil policijo in pristojne službe, območje pa opazujejo tudi lovci, so sporočili s Policijske uprave Krško. Občanom svetujejo, da so pri gibanju v naravi previdni.Če medvedko opazijo, naj o tem čim prej obvestijo regijski center za obveščanje na telefonski številki 112 ali 113. V nobenem primeru pa naj se medvedki ne približujejo, še svetujejo na policiji. Kot so pojasnili, medvedka sama po sebi ne predstavlja nevarnosti, vendar je lahko njeno ravnanje zaradi mladiča zaščitniško, zato previdnost ne bo odveč. CELOVEC - V delovno skupnost »Dežela pod Peco« vključene občine vzdolž avstrijsko-slovenske meje pripravljajo projekt z imenom »Geopark«, ki naj bi končno vsebinsko združil občine na tem območju. Čezmejni projekt, za katerega hočejo pridobiti tudi evropski denar, naj bi v prvi vrsti pripomogel k boljšemu razvoju turizma v regiji, nenazadnje pa bi bil pomemben za slovensko manjšino na Koroškem tudi iz narodnostnega vidika. Poleg devetih občin delovne skupnosti na obeh straneh meje pri najnovejšem projektu sodelujeta tudi občini Železna Kapla in Sele, cilj vseh pa je skupaj tržiti geološke znamenitost čezmejne regije od Pece do Košute, ki jih je na tistem območju kar nekaj in bi jih kazalo bolje izkoristiti, kot doslej. Prav tako pa obstaja dobra možnost vzporednega trženja kulturnih, športnih in drugih turističnih atrakcij, ki so za obiskovalce zanimive v vseh štirih letnih časih, zlasti pa pozimi in poleti. Projekt je ocenjen na 2,5 milijona evrov, uspešna kandidatura na razpis za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za čezmejno sodelovanje in regionalni razvoj pa bi pomenila velik korak naprej za razvoj turizma na obeh straneh meje. (I.L.) koroška - EL končala niz pogovorov s člani deželne vlade Koristno, a brez premikov Pri deželnem glavarju sta se pogovarjala tudi Marjan Sturm in Bernard Sadovnik CELOVEC - Enotna lista (EL), zbirna politična stranka koroških Slovencev, je ta teden končala delovne pogovore z najvišjimi koroškimi deželnimi politiki oz. člani koroške deželne vlade. Zadnji pogovorni partner je bil v torek deželni glavar Gerhard Dörfler, vsi pogovori pa so bili - tako predsednik EL Vladimir Smrtnik - zanimivi in koristni, čeprav o konkretnih premikih ni mogoče govoriti. »Pogovori z legitimiranimi politiki v deželi so vedno potrebni, strankarska pripadnost posameznih politikov pa ne more in ne sme biti ovira, je še pristavil Smrtnik, ki je izrazil prepričanje, da stalno opozarjanje na nerešena vprašanja oz. na deficite v manjšinski in tudi regionalni politiki na koncu ne bo ostalo brez rezultatov. Glede vsebine pogovorov je predsednik Enotne liste dejal, da je v glavnem šlo za težnje slovenske manjšine na Koroškem in za regionalne teme. Pri tem je bilo opaziti, da so bili pogovo- ri o konkretnih regionalnih temah konstruktivni in plodni, težave pa so se pri deželnih politikih pojavile, ko je šlo za odprta manjšinska vprašanja kot so dvojezične table, vidna dvojezi-čnost, slovenski uradni jezik, itd. »Ta vprašanja smo zelo jasno tematizira-li,« je dejal Smrtnik. Tako je pri razgovoru z deželnim glavarjem Dorflerjem postalo očitno, da ima najvišji politik v deželi »moten odnos do pravne države«. V zvezi z uresničitvijo zajamčenih pravic koroških Slovencev je njegov prvi nasprotnik ustavno sodišče oz. pravna država, manj manjšina, je dobil občutek Smrtnik, ki je še poudaril, da je EL v pogovorih z deželni politiki poleg dvojezičnih krajevnih tabel opozarjala tudi na druga področja zaščite slovenske manjšine: npr. na potrebne izboljšave pri predšolski vzgoji, pri manjšinskem šolstvu, pri izgradnji infrastrukture za kulturo, glasbo in šport, itd. Regionalno politiko, kjer je prav tako še veliko deficitov, pa je Enotna lista obravnavala s pristojnimi deželnimi politiki oz. člani koroške deželne vlade. Področje občin in turizma z deželnim svetnikom Josefom Martin-zem (ljudska stranka - OVP), izgradnjo šolske infrastrukture z deželnim svetnikom Reinhartom Rohrom (socialdemokratska stranka - SPO), prometne povezave in šport pa z deželnim glavarjem Dorflerjem (Zavezništvo za prihodnost Avstrije - BZO). Kot se je izvedelo pa v tem tednu Enotna lista ni bila edini gost koroškega deželnega glavarja: tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik sta se pogovarjala s šefom koroške deželne vlade. O tem srečanju pa ni znano več kakor to, da je bil pogovor »na štiri oziroma šest oči.« Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sreda, 29. julija 2009 3 manjšina - Poseg senatorke Tamare Blažina SSG pod dvojnim udarom Tudi iz Rima manj prispevkov Srečanje o gledališču brez zastopnikov Dežele in Občine Trst RIM - Slovensko stalno gledališče preživlja težke čase. Na eni strani malo ali nič posluha lokalnih uprav, na drugi pa veliko manj denarja za vsedržavni gledališki sklad (it. FUS), kar zna prizadeti tudi naš teater. Na to je včeraj v senatu opozorila predstavnica Demokratske stranke Tamara Blažina, potem ko je njena stranka zahtevala od vlade, da v letu 2010 ohrani finančna sredstva za gledališča. Blažina je ob navzočnosti kulturnega ministra Sandra Bondija poudarila, da je tudi v Furlaniji-Julijski krajini prišlo do protestov proti krčenju državnih prispevkov gledališčem in kulturi na sploh. Proračunsko kle-stenje v naši deželi utegne prizadeti osem gledališč in pet filmskih festivalov. Protesti proti vladnemu ukrepu so odmevali na čedajskem Mit-telfestu in na mednarodni goriški filmski prireditvi Amidei, napovedano krčenje so obsodili tudi v tržaškem gledališču Verdi. V Furlaniji-Julijski krajini smo priča bogati in razvejani kulturni ponudbi, ki jo označuje tudi skrb za dobre odnose s sosedi ter za uveljavitev večjezičnosti in večkulturnosti. Tukaj je slovenska senatorka omenila zelo težko situacijo SSG. Pri tem se je sklicevala na besede zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je pred nekaj dnevi v Trstu izrecno omenil slovensko manjšino ter njeno poslanstvo za gradnjo dobrih odnosov s Slovenijo. O težavah SSG je tekla beseda na sestanku med deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem, zastopniki gledališča Martino Kafol, Tomažem Banom in Mirjam Koren ter s pokrajinsko odbornico Mariello Magistri De Francesco. Pobudo za srečanje je dal Kocijančič, tudi v imenu kolege Igorja Gabrovca. Skupaj sta pisala Deželi, Občini in Pokrajini Trst ter jih opozorili na obveze, ki jih te javne uprave imamo do slovenskega gledališča. Vabilu za srečanje se je odzvala le Pokrajina, ki je z odbornico De Francesco pokazala ne samo razumevanje, temveč tudi zanimanje, da bi vzpostavila odnose oziroma sodelovanje s SSG. Deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je zadolžen tudi za gledališča, je pokazal pripravljenost Tondove uprave, da se sooča s težavami teatra, a potem ko bo Dežela dobila iz Rima informacije v zvezi z Senatorka Tamara Blažina usodo državnega gledališkega sklada, ki ga bo lahko Berlusconijeva vlada vsaj delno »rešila« v nekem drugem zakonu ali odloku. Občina Trst na sejo ni poslala nobenega svojega predstavnika. Pred koncem avgusta je napovedano novo srečanje o finančnih težavah SSG. industrija - Belopeško podjetje v likvidacijskem postopku Podjetnik Lualdi predstavil načrt za prevzem Weissenfelsa TRBIŽ - Podjetnik Gabriele Lualdi, sedanji manjšinski lastnik podjetja Weissenfels iz Bele peči, ki je ponudil njegov prevzem, je napovedal, da je pripravljen investirati 6,5 milijona evrov in znova zaposliti okrog sto uslužbencev. Lualdi je včeraj na sedežu Dežele FJK v Vidmu predstavil svoj industrijski načrt deželnemu odborniku za proizvodne dejavnosti Luci Cirianiju, pooblaščenemu upravitelju deželne finančne družbe Friulia Federicu Marescottiju, predstavnikom lokalnih uprav, sindikatom in stečajnim upraviteljem podjetja Weissenfels. Kot je zapisno v tiskovnem sporočilu deželnega odbora, Lualdijev načrt predvideva ponovno zaposlitev približno sto od nekdanjih 179 uslužbencev, ki so trenutno v režimu izredne dopolnilne blagajne. Ti naj bi se vrnili na delo v roku dvanajstih mesecev, v teku treh let pa naj bi se število delovnih mest povečalo na 150, ostali pa bi šli v predčasno upokojitev. Socialni partnerji so se dogovorili, da se bodo znova sestali 6. avgusta. Kot je povedal odbornik in podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, je prva skrb njegove uprave vezana na število delavcev, ki bodo lahko ohranili svoja delovna mesta. Po njegovem mnenju je treba industrijske načrte ocenjevati predvsem glede na to, koliko delovnih mest zagotavljajo. »Lualdija in likvidatorje smo zaprosili, naj nam dajo še nekaj časa, da preučimo predlagano rešitev. Razumeti bo treba, ali je mogoče najti stično točko med Lualdijevo ponudbo in izrecnimi zahtevami stečajnega postopka,« je še povedal Ciriani. Prejšnje vodstvo Intereurope brez razrešnice KOPER - Delničarji Intereurope upravi in nadzornemu svetu na včerajšnji skupščini niso podelili razrešnice za leto 2008, sprejeli pa so sklep, da ostane slabih 58 milijonov evrov bilančnega dobička za leto 2008 nerazporejeno. Vseslovensko združenje malih delničarjev pričakuje proti sklepu izpodbojno tož-bo.»Intereuropa je v zelo resnem položaju,« je po končani skupščini poudaril predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan, ki sicer ni želel izdati rezultatov poslovanja v prvi polovici letošnjega leta, ker jih nadzorni svet še ni obravnaval. Opozoril je, da koncern trenutno posluje v oteženih razmerah, likvidnost na trgu je slaba, zmanjšal pa se je tudi denarni tok družbe. Pri poslovanju se po njegovih besedah zelo pozna tudi visok delež fiksnih stroškov, s katerimi posluje koncern. »Zajamčeno zastopstvo naj gre v deželni statut« TRST - Deželni svet FJK je bil včeraj poklican, da se izreče glede treh ustavnih zakonskih osnutkov (dva je podpisal sen. Peterlini, enega pa sen. Saro), ki posegajo v spremembo deželnega statuta. Prvi zakonski osnutek, ki ga je vložil predstavnik nemške manjšine sen. Oskar Peter-lini, predvideva spremembo 13. člena deželnega statuta FJk, ki obravnava izvolitev deželnega sveta, z vključitvijo določila o zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine. Deželni svet je naposled odklonil vse tri zakonske osnutke z utemeljitvijo, da je deželni statut potreben celovite reforme in da je bilo vsekakor časa premalo za podrobno obravnavo treh predlogov. V svojem posegu v avli je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec napovedal podporo prvemu zakonskemu osnutku sen. Peterlinija, medtem ko se ni udeležil glasovanja o ostalih dveh. Svetnik Gabrovec je pritrdil načelu, da se deželni svet čimprej ponovno loti postopka za korenito posodobitev lastne ustavne listine, vendar je sočasno izpostavil pomen in aktualnost predloga, da se v statut zapiše zajamčena zastopanost slovenske manjšine. »Gre za načelo, ki je bilo že vključeno v deželno volilno zakonodajo in pomembno je, da se to pravico zapiše tudi v statut, saj se volilni zakoni spreminjajo s preveliko naglico ... « je dejal svetnik Gabrovec. Svoje izvajanje je podkrepil tudi z zaskrbljujočim primerom v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je bil prav pred kratkim vložen predlog spremembe ustave, ki bi črtal zajamčeno zastopstvo italijanske in madžarske manjšine. turizem - Po statistični analizi deželne agencije za turizem Turismo FVG Turistični obisk v Furlaniji-Julijski krajini v prvem polletju kljub krizi na zadovoljivi ravni VIDEM - V prvih šestih mesecih letošnjega leta je prišlo v Furlanijo-Ju-lijsko krajino za 3,8 odstotka manj turistov kot v lanskem prvem polletju, medtem ko se je njihovo bivanje povečalo za 3,4 odstotka. Podatek izhaja iz statistične analize deželne agencije za turizem Turismo FVG, ki jo je njen generalni direktor Andrea Di Giovanni predstavil včeraj v Vidmu ob navzočnosti podpredsednika deželnega odbora Luce Cirianija. Turistični obisk gorskih krajev je razmeroma stabilen, povečal pa se je obisk obmorskih letovišč. Izrazit upad pa so zabeležili na področju poslovnega turizma (v prvi vrsti kongresnega), in to predvsem v pokrajinah Videm, Pordenon in Gorica. Pozitivni so tudi podatki smučarskih središč, kjer so našteli za 3 odstotke več prihodov in za 2,6 odstotka več bivanja. V ostalih vejah turističnega sektorja se je po neugodnem prvem četrtletju v maju in juniju pokazal znaten zagon. V teh dveh mesecih se je števi- lo turističnih bivanj v deželi glede na enako lansko obdobje povečalo za 9,6 odstotka, od tega največ v Lignanu Sab-biadoro z 19,5-odstotno rastjo in v Trstu s 14,8-odstotno. V celoti vzeto je polletni obračun zelo pozitiven za Li-gnano (+18,4%) in za Trst (+7%), negativen pa je za Gradež (-7,2%), Videm (-4,6%), Gorico (-14,9%) in Pordenon (-16,7%). Pri gorniškem turizmu pa beleži rahlo nazadovanje Trbiž (-3,7%), medtem ko je prišlo v Karniji do zmerne rasti turističnega obiska (+1,2%). Obisk tujih turistov se je v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 2,7 odstotka, domačih pa za 3,8 odstotka. »Podatki so pozitivni,« je komentiral Ciriani, »kajti kljub gospodarski krizi beležimo po šestih mesecih rast turističnih bivanj za več kot tri odstotke. Boom Lignana in Trsta pa je signal, ki mora vliti zaupanje celotnemu turističnemu gospodarstvu v Furlaniji-Julijski krajini,« je sklenil podpredsednik deželnega odbora FJK. Od obeh glavnih obmorskih letovišč je Lignano veliko na boljšem kot Gradež arhiv 4 Četrtek, 30. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Polnoletnost slovenske države Adrijan Pahor 25. junija letošnjega leta je Slovenija pridobila status polnoletne države; v sorazmerno kratkem času je dosegla zavidljive rezultate v mednarodnih političnih in vojaških povezavah, v ekonomski politiki in preosnovi notranje politične ureditve. Mlada slovenska država pa je imela in še vedno ima največ težav v zunanji politiki. V tem sorazmerno dolgem časovnem obdobju je v odnosu do vseh sosednih držav, s katerimi ima (še) nerazčiščene odnose, popuščala ali pa mlačno reagirala, ko je šlo za njene nacionalne interese. V zadnjih šestih mesecih slovenski mediji ne govore drugega kot o - zdaj že posledicah - blokade hrvaških pristopnih pogajanj k Evropski uniji. Veliko pozornosti je bi bilo namenjene odstopu hrvaškega premier-ja, čigar presenetljivo dejanje naj bi bilo povezano prav z neuspehom v zunanji politiki. Sanader se je poslovil (verjetno začasno) s pomenljivo izjavo, da »Hrvaška ne bo dala niti centimetra svoje zemlje«. Izjavo bi lahko neuki bralec, recimo katerikoli Evropejec, razumel kot negacijo Hrvaške ozemeljskim zahtevam Slovenije, ki svoj veto izkorišča zato, da iz prednostne situacije iztrži čimveč na račun svoje sosede. Ker je uradna Slovenija tudi na to izjavo bolj mlačno reagirala, bi nepo-znavalec realnih razmer, pa tudi zaradi vse krajšega zgodovinskega spomina sodobne Evrope, lahko interpretiral danes Slovenijo kot agresorsko državo, ki bi rada pridobila nekaj ozemlja na svoji južni meji. Dejansko Slovenija ne zahteva od Hrvaške nič, kar bi bilo hrvaškega, nasprotno, če vzamemo kot izhodišče situacijo 25. junija 1991, bi danes ugotovili, da je Hrvaška neovirano zasedla katastrsko občino Sečovlje, polovico Piranskega zaliva (spomnimo se samo gradnje školjčišč, ki so jo slovenski policisti »kontrolirali« iz razdalje), postavila kontrolne točke, ki so potem postale mejni prehodi, globoko v notranjost slovenskega ozemlja, ponekod tudi do 200 metrov se-verneje čez reko Dragonjo, tako da se je Jožko Joras znašel čez noč na »hrvaškem« ozemlju, uredila morske pasove na tak način, da je Sloveniji zaprla dostop do mednarodnih voda, zasedla več sto hektarjev ozemlja ob Muri in še bi lahko našteval. Po podatkih geodetskih inštitutov naj bi Hrvaška povečala svoje ozemlje za 52 kvadratnih kilometrov. Kako se je lahko to zgodilo v dokaj dolgem razdobju od rojstva slovenske države do njene polnoletnosti, lahko samo ugibamo. Po vsej verjetnosti zaradi občutka nekakšne zgodovinske podrejenosti, inferiornosti in (ali) omalovaževanja politike vzhodne sosede, ki si je v vseh teh letih ustvarila izjemen izhodiščni položaj, spričo katerega bi - ob morebitnih pogajanjih - igrala vlogo države, ki je na spornih ozemljih suverena, to pa je nedvomno velika prednost. Pahorjeva blokada hrvaških pogajanj je bila zato verjetno zadnja priložnost, da se doseže premik v dolgoletnem sporu. Slovenska vlada je sicer izbrala najbolj delikatno »orožje«, poleg tega pa daje mednarodni in domači javnosti vtis, da je pristopni veto edina močna karta, ki jo ima v svojih rokah, kar ni dobro. Osemnajstletno obdobje dvostranskih odnosov med državama kaže nedvomno na ne ravno prijateljski, kaj šele »bratski« pristop hrvaških politikov in državljanov nasploh do slovenskih sosedov, čeprav tega seveda ne gre posploševati. Presenetljiva je zato, da ne rečem osupljiva, slovenska pozornost vsemu, kar je hrvaškega. Še najbolj je to razvidno v medijih, kjer so celo bolj ali manj pomembne novice iz notranje hrvaške politike (zamenjava Sanaderja s Kosorjevo) ali črne kronike vedno na prvih straneh. Prav tako je presenetljivo (še vedno) veliko zanimanje Slovencev za hrvaško morje, skrb za prometno signalizacijo za hrvaške turistične kraje, meteorološke in prometne informacije, in še bi lahko našteval. Zgleda, kot da bi se Slovenija ne mogla rešiti balkanskega sindroma in da je kljub odcepitvi še vedno z eno nogo tam, od koder se je hotela umakniti. Slovenski politiki bi morali odnose s Hrvaško temeljito premisliti. Gre za pomembne teme, ki se jih ne da reševati zgolj s političnega, ekonomskega ali energetskega zornega kota, pač pa tudi z občutkom nacionalnega ponosa. KULINARIČNI KOTIČEK / »VI • • V V I • • Crvicki in grascakinje Kaj naj vam svetujem danes, da bi ne povzročil bolj ali manj kilometrskih pisem uredništvu z ugotovitvami in nasveti, za katere ne čutim najmanjše potrebe, pa najbrž tudi vi ne. Naj glede zadnjega pisma, ki ga je naš Dnevnik prejel v zvezi z mojim ljubiteljskim pisanjem o kulinariki, povem samo sledeče: istrski fuži niso nobena povojna pogruntacija, v Istri so jih jedli še kot pod-ložniki njegovega avstroogrskega veličanstva in upam, da jih bodo tudi v bodoče, pa naj jih imenujejo fuži, svedri, vretena ali valjani polžki. In, mimogrede, fuži z italijanskimi »fusilli« nimajo nobene zveze. Kaj torej, če bi se v današnjem kulinaričnem kotičku pozabavali s črvički? Upam, da so vam všeč, čeprav niste ptički. Ali pa z graščakinjami, kaj pravite? Kot so moji pametni bralci razumeli, črvički niso odvratne živali, ki jih ribiči včasih rabijo kot vabo, temveč preprosto italijanski »vermi-celli«. Ne bom si postavil retoričnega vprašanja (vprašanja, na katerega ne pričakujemo odgovora!): kako jim že rečemo po slovensko? Čisto preprosto »špageti«, saj to tudi so, na jugu Italije pa jim pogosto pravijo tudi »vermicelli« ali »vermicellini«, če so tanjši. Kaj pa graščakinje (še eno retorično vprašanje)? Graščakinje so posiljen prevod za »castellane«, posebno vrsto kratkih testenin, ki jih lahko mirne duše nadomestimo s polžki ali kakšno drugo podobno obliko testenin. Za črvičke »Capri« potrebujemo: 350 g špagetov, 2 stroka česna, 6 zrelih paradižnikov, 1 mocarelo (če je bivolja še bolje), olivno olje, svež pekoč feferon , origano, sol in poper. Paradižnik potopimo v vrelo vodo, nakar ga olupimo, semena in tekočino zavrženo, meso pa zrežemo na majhne kockice. V plitvi posodi na hitro prepražimo na olivnem olju strt česen in cel feferon. Ko se česen obarva, ga odstranimo in dodamo paradižnik. Na tihem ognju kuhamo 10-15 minut. Solimo in po želji popramo. Medtem smo skuhali špagete v slanem kropu, jih odcedimo in zvrnemo v paradižnikovo omako. Dodamo tudi mocarelo, ki smojo narezali na kockice, dobro premešamo testenine, omako in sir in na koncu dodamo še origano. Špageti s paradižnikom in mo-carelo so še zlasti primerni za vroče poletne dni. Naj vam na hitro postrežem z reeptom za »graščakinje« s paradižnikom in svežimi sardoni. Potrebujemo 350 g kratkih testenin, 150 g očiščenih svežih sardonov, 2 zrela paradižnika, 1 limono, strok česna, olivno olje, peteršilj, baziliko, sol in poper. Očiščene in odprte sardone brez kosti položimo na krožnik, jih solimo in polijemo z limonovim sokom. Pustimo, da se riba namaka približno eno uro, nakar jih narežemo na cm velike kose, nekaj filejev pa pustimo celih, z njimi bomo kasneje gar-nirali jed. Paradižnike pomočimo v vrelo vodo in jih olupimo ter vržemo na vrelo olje, kjer smo prepražili česen. Solimo in pustimo, da se paradižnik kuha nekaj minut, dokler se ne zgosti v gladko omako. Na to omako zvrnemo skuhane testenine in koščke sar-donov, na ognju mešamo še nekaj minut, solimo, dodamo sesekljane lističe bazilike, peteršilj in okrasimo s sardonovimi fileji. Tudi to je primerno za vroče dni. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Afera z Muženičevo dosegla neomikane tone Afera v zvezi z novinarko RTV Slovenija Mirjam Muženič se vleče predolgo in je mestoma dosegla tone, ki ne spadajo v odnose omikane in olikane dialektike. Podpisana izvoljena javna upravitelja se ne spuščava v oceno osebnih političnih odločitev novinarke, ki ne morejo biti predmet razprave. Prav tako nisva poklicana, da bi modrovala ali ocenjevala pravilnike, uveljavljene prakse in običaje, ki urejajo delovne odnose znotraj slovenske radio televizijske javne družbe. Rada pa bi javno izrazila prepričanje, ki temelji na večletnih lastnih izkušnjah, da se je Mirjam Muženič kot novinarka vselej držala osnovnih pravil pluralnega in objektivnega poročanja o dogodkih, v katere sva bila kakorkoli soudeležena. Objavljene kritike, ki prihajajo s strani nekaterih javno-političnih delavcev, so lahko legitimne, vendar z njimi ne soglašava. Kot člana slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sva se odločila, da se bova izpostavila tudi v političnem življenju, zagovarjava načelo, da je v demokraciji vsakemu posamezniku zajamčena pravica do pasivne in aktivne volilne udeležbe. Osnovna ustavna načela ne dopuščajo nobene oblike diskriminacije posameznika zaradi osebnih političnih izbir in/ali izraženih mnenj. Od vodstva slovenskega javnega radio televizijskega podjetja pričakujeva, da v odnosu do lastne uslužbenke ravna na osnovi veljavne delovne pogodbe in notranjih pravil, ki morajo biti jasna, nikdar retroaktivna in enaka za vse. Slovenske rojake doma vabiva, da umirijo razgrete duhove in zaključijo z razpravo, ki je nehvaležna in nespoštljiva do posameznikovega dostojanstva. Mirjam Muženič pa izražava voščilo, da bi lahko v dogovoru z nadrejenimi in kolegi čimprej ponovno nadaljevala z novinarskim delom v umirjenem in spravljenem okolju. Fulvia Premolin, dolinska županja Igor Gabrovec, deželni svetnik FJK Navidezno všečno, vendar nevarno Zapis je bil sicer kratek, v spodnjem desnem kotu Primorskih novic, pa ven- dar zelo pomenljiv, zame in še za koga resno zaskrbljujoč. Seveda ne vestička sama, da je društvo TIGR Primorske ustanovil območno enoto Goriške, ampak tisto, za kar se bo ta enota zavzemala: ».. .da se na območju Goriške, ki ni dvojezično, na javnih mestih ne bodo več pojavljali napisi v italijanskem jeziku.« To smo slišali tudi ob otvoritvi velike trgovine v Novi Gorici. Kako to zveni nestrpno, kar nevarno. Saj kar težko verjamemo, če poznamo nastanek in zgodovino TIGR-a, te pomembne rodoljubne organizacije med obema svetovnima vojnama. Saj menda ne gre za revanšizem. Bomo torej spet uveljavljali načelo, da je dovoljeno samo tisto, kar je izrecno predpisano. Mar nismo veseli, če preberemo kakšen napotek v slovenščini v kakšni drugi državi? Ne zaradi zakonske osnove, ampak zaradi poslovne vljudnosti in kulturne širine. Negovalci rodoljubnih tradicij organizacije TIGR naj zastavijo ves svoj vpliv, da se bo dvojezičnost zares izvajala tam, kjer je to zakonsko določeno, tudi onstran naše zahodne meje. Svobodnemu podjetništvu in kulturni igrivosti pa bodo ljudje že dali pravo obliko. Takšna delovanja se mi zdijo nevarna tudi zato, ker se hitro razraščajo. Kaj če si bodo v naslednji stopnji omislili še nravstvenike, ki bodo na javnih mestih poslušali, v kakšnem jeziku ljudje govorijo in ali je to zaradi enojezičnega področja dovoljeno? Kot da bi spet odmeval tisti znani stavek: Naredite mi to deželo. Res je seveda, da je za slovenski jezik treba poudarjeno skrbeti; mladi z njim niso v najboljši kondiciji, lahko rečemo, da je kar precej onesnažen. Toda za tako ozaveščenost in resnično pravi razcvet jezika so potrebni drugačni načini, celovitejši. Zavzemanje za brisanje italijanskih napisov z javnih mest bomo z lahkoto pogrešali. Emil Aberšek dutovlje - Na Bunčetovi domačiji Razstava čipk in slik narave DUTOVLJE - V prostorih Bunče-tove domačije v Dutovljah je bilo konec minulega tedna slovesno, saj je bilo odprtje razstave del kar treh umetnic. S slikami na temo narave razstavlja Milenka Uršič, medtem ko se s lastnimi idrijskimi čipkami dajeta na ogled Jasna Apath Bobnar in Metka Iskra (na fotografiji od leve proti desni). V imenu gostiteljskega Turističnega društva Kras je razstavo odprl Branko Kjuder, medtem ko je vse tri razstavljal-ke predstavil Gregor Maver, ki je predsednik Društva slikarjev amaterjev Tolmin. Milenka Uršič je doma iz Drežniških raven na Tolminskem. Najpogosteje slika naravo; gore, gozdove in divjad. Pričujočo serijo slik v oljni tehniki je poimenovala Iluzija narave in s tem nakazala, da ne gre za preprosto odslikavo videnega, saj je njena narava predvsem duhovna pokrajina, slike pa skorajda meditativne. Jasne Apath Bobnar se je klekljanja, pod vodstvom Jane Beniger naučila v Ilirski Bistrici, kjer je tudi članica Klekljar- skega društva za vse življenjsko obdobje. Metka Iskra se je klekljarske obrti učila v Logatcu od Olge Ferjančič, sedaj pa je članica IKekljarskega društva Cvetke iz Zi-rov. Kleklanje je eden od načinov izdelovanje čipk. Pomeni prepletanje, križanje in pretikanje vsaj dveh ali več parov niti, ki so navite na podolgovate, posebno oblikovane lesene palčke, imenovane klekelj-ni. Najstarejši doslej poznani dokument o izdlelovanju klekljane čipke na Slovenskem je iz leta 1669 in izpričuje klekljar-stvo v Idriji. Dokument govori o tujcih, ki vedno pogosteje obiskujejo Idrijo in iz nje naskrivaj odnašajo živo srebro in rudo, hkrati pa prinašajo živež v zemeno za čipko, ki jo kupujejo od idrijskih klekljaric. Današnje idrijske čipke so s svojo posebnostjo in lepoto svetovno znane in kot take tudi zaščitene. Razstava bo na ogled do konec julija v času uradnih ur Turistično informacijskega centra, ki je odprt v petek popoldne, celo soboto in v nedeljo dopoldne. Bogdan Macarol v dutovljah Na prazniku terana tudi Kraške igre V okviru letošnjega že 39. tradicionalnega Praznika terana in pršuta, ki bo v osrčju Krasa, v Dutovljah, potekal od 14. do 16. avgusta, bodo letos že drugo leto zapored potekale Kraške igre, ki jih organizirajo mladi člani dutovske-ga Turističnega društva Kras. Igre pomenijo širšo razpoznavnost praznika, organizatorji pa želijo obuditi in še bolj poživeti samo dogajanje tako v Dutovljah kot tudi v okoliških kraških vaseh. Z njimi želijo povezati mlade po letih in po srcu, da bi ustvarjalno preživljali prosti čas in med drugim tudi, da bi s temi aktivnostmi obudili igre naših non in nonotov, seveda v modernejši preobleki. Kraške igre bodo potekale v soboto, 15. avgusta. Letos so omejili število ekip na osem. Šestčlanske ekipe se bodo zbrale ob 13.30 uri na prizorišču Praznika terana in pršuta v Dutovljah, samo tekmovanje pa se bo pričelo ob 14.uri in zaključilo približno ob 17.uri z razglasitvijo najboljših ekip in podelitvijo praktičnih nagrad zmagovalcem. Ekipe se bodo pomerile v štirih disciplinah in sicer v igri Grjmo škroft, vlečenju vrvi, pretakanju vina in kraškem poligonu. Ekipe se lahko prijavijo z vplačilom prijavni-ne (35 evrov za vse člane ekipe za malico in majico) čimprej oz. do 13. avgusta v baru Marjan v Dutovljah. V primeru slabega vremena bodo igre prestavljene na 22. avgust. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo pri: Lei Ličen (GSM: 031 698 653 in Nini Tavčar (GSM: 031 856 865). Olga Knez / ITALIJA Petek, B1. julija 2009 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu manjšina - Stališča krovnih organizacij SKGZ in SSO Kakšna usoda čaka Stadion 1. maj Kulturni dom problem v problemu Slovenskega stalnega gledališča Stadion 1. maj, otroške jasli v mestu, Kulturni dom, regulacijski načrt in še bi lahko naštevali. Slovenci v Trstu in v pokrajini se soočajo s številnimi vprašanji in problemi, ki jih Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij skušata reševati skupaj. Njuna pokrajinska predsednika Ace Memolja in Igor Švab sta se resno lotila z delom, svoje načrta pa sta predstavila na včerajšnji novinarski konferenci. Krovni zvezi sta in bosta še naprej pozorno spremljali postopek tržaškega regulacijskega načrta, ki je trenutno ustavljen, a bo v kratkem spet stekel. Švab, ki je tudi občinski svetnik, dvomi, da bo desna sredina privolila na zahteve opozicije glede Krasa, bitka pa je vsekakor še odprta. »Nekateri pravijo, da je naša zaskrbljenost za usodo Krasa pretirana. V resnici ne gre za dve gugalnici ali za peskovnik za otroke, v igri so veliki interesi,« je dodal Mermolja. Navezal se je na deželno odbornico Federico Seganti, ki je po srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem (v Ljubljani je spremljala Renza Tonda) izjavila, da se Krašev-ci nimajo kaj bati od novega regulacijskega načrta. Odbornica je izrecno omenila Padriče, kjer naj bi bili vsi posegi naravnani v turistične in rekreacijske dejavnosti. Glede (negotove) prihodnosti Stadiona 1. maj sta predsednika SKGZ in SSO dejala, da so za to vprašanje poklicani tisti, ki problem najboljše poznajo. Vsi vemo, kaj predstavlja in pomeni Stadion za Slovence v Trstu, objekt je treba ovrednotiti, rešitve pa ne smejo biti finančno preveč tvegane, sta soglašala Švab in Mermolja. Pokrajinski predsednik SKGZ je načel problem slovenskih otroških jasli v Dijaškem domu Srečko Kosovel. Jasli pomenijo veliko pridobitev, za Dijaški dom pa predstavljajo preveliko finančno breme, ki mu ta struktura ni več kos. Treba je najti rešitve, ki bi zagotovile obstoj jasli in obenem normalno dejavnost Dijaškega doma. Švab je povedal, da v Trstu delujejo ene slovenske občinske jasli, ki pa še zdaleč na pokrivajo vseh potreb. Občina noče slišati, da bi v mestu in v okolici odprla dodatne slovenske jasli, zato je problem tudi in morda predvsem izrazito političnega značaja. Kulturni dom v Ul. Petronio predstavlja velik problem za SSG in obenem tudi za vso slovensko manjšino. Vzdrževanje stavbe bremeni gledališče in - kot je dejal Mermolja - trenutno žal ni videti nobenega konkretnega znaka za rešitev tega velikega problema. Veliko odgovornost za situacijo v SSG in posledično v Kulturnem domu nosijo Dežela FJK ter Pokrajina in Občina Trst, ki ne spoštujejo svojih statutarnih obvez do našega teatra. Švab je soglašal s to oceno in dodal, »da to, kar bomo Slovenci izgubili v Trstu, ne bomo nikoli dobili več nazaj«. Kulturni dom je pravzaprav mednarodno zaščiten, problem je pereč in istočasno zelo zapleten. Tudi pri tem gre vsekakor za politično zadevo, saj mestna uprava finančno skrbi za Rossettijevo gledališče, ki ga potem dejansko upravlja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, je ugotavljal zastopnik SSO. Mermolja se je dotaknil tudi Narodnega doma , »v katerem Slovenci imamo na razpolago sicer malo prostorov, zato naj bo naša dejavnost v njih kar se da živahna«. S.T. Aceta Mermoljo (SKGZ) in Igorja Švaba (SSO) čakajo še kar zahtevne naloge kroma tiskovna konferenca skgz in sso Slovenska manjšina nima le velikih kulturnih ustanov Slovenska manjšina v Trstu nima samo velikih kulturnih ustanov, temveč tudi manjše ustanove in zelo razvejano stvarnost društev in krožkov, ki vsi zaslužijo pozornost. Zato je prav, da krovni organizaciji SSO in SKGZ skrbita za vso manjšino in ne samo za njen del, sta na včerajšnjem srečanju z novinarji poudarila Igor Švab in Ace Mermolja. Spremljala sta ju Ivo Corva in Marino Marsič. Srb za teritorij je zahtevna stvar, ki sta ji krovni zvezi lahko kos s skupnim delom, konkretnim in ne ideološkim, je poudaril Mermolja. Novinarji so predsednika spraševali tudi o uplinjevalniku in o hitri železnici. Švab in Mermo- lja se nista opredelila za ali proti uplinjevalniku pri Žavljah, o katerem - sta dejala - naj imajo glavno besedo strokovnjaki. Zastopnik SSO je bil glede terminala vsekakor kritičen do tržaškega župana Roberta Dipiazzo, ki je sprva projektu nasprotoval, potem pa ga je skoraj čez noč podprl. Uplinjeval-nik je zelo problematična zadeva, če ga morajo že zgraditi pa je boljše, da plinovod speljejo pod morjem kot na Krasu, je podčrtal Švab. Pogovor je v zvezi s terminalom in s hitro železnico nanesel na odnose med Italijo in Slovenijo. »Mi živimo tukaj in na probleme, ki se pojavljajo v tem prostoru, gledamo v luči interesov domačega prebivalstva in širšega okolja«, je dejal tržaški predsednik SKGZ. Ni mu všeč, če kdo slovensko manjšino postavi pred dilemo »za ali proti Sloveniji, za ali proti Italiji«. Resnica je po njegovem drugje in manjšina vsakič nastrada, ko se odnosi med Rimom in Ljubljano zaostrijo. To se bo lahko zgodilo s plinskim terminalom in sodeč po zadnjih stališčih tržaškega župana tudi s hitro železnico. Mermolja računa, da se bodo do danes še kar mlačni odnosi med Furlanijo-Ju-lijsko krajino in Slovenijo izboljšali in da bodo spodbudnim obljubam po nedavnem Tondovem obisku v Ljubljani sledili konkretni koraki. £Primorski ~ dnevnik 5 Kaj bo s financiranjem tržaške univerze? Zagonetka glede financiranja tržaške univerze se nadaljuje. Potem ko ministrstvo za šolstvo ni vključilo tržaške univerze v seznam zaslužnih univerz (zaradi negativnih predračunov), ki bodo prejele 7% prispevek, se je včeraj oglasil rektor Francesco Peroni in sporočil, da je na ministrskem portalu na spisku le zasledil tudi tržaški univerzitetni pol; njegova prisotnost je po Peronijevem mnenju dokaz o našem kakovostnem znanstvenem raziskovanju. Njegovim besedam pa je nemudoma sledilo tiskovno sporočilo z ministrstva, ki je potrdilo dejstvo, da tržaške univerze na spisku ni, saj je potrosila več kot 90 odstotkov sredstev, ki jih je prejela iz sklada za redno delovanje. Rektor Peroni pa ostaja pri svojem in trdi, da je naslov tržaške univerze jasno zagledal na ministrskem portalu. Izmenična enosmerna vožnja pri Repnu Zaradi izrednih del na sistemu za zbiranje deževnice so včeraj uvedli izmenično enosmerno vožnjo na križišču med repenta-brsko pokrajinsko cesto in pokrajinsko cesto, ki pelje proti mejnemu prehodu. Hitrost so tu omejili na 30 km/h. Dominikanec za zapahi V okviru teritorialnih kontrol nad nezakonitimi priseljenci so karabinjerji iz devinsko-nabre-žinske postaje včeraj dopoldne v Sesljanu prišli na sled 23-letnemu C.S. A. A. rojenemu v Higueyu v Dominikanski Republiki. Po preverjanjih se je izkazalo, da je brezposeln in da nima ustreznih bivalnih dovoljenj, tako da so ga aretirali in odvedli v tržaški zapor. Nasilneža našli v Trstu Po daljšem zasledovanju so tržaški karabinjerji včeraj dopoldne aretirali 34-letnega Tržačana N.G., ki ga dolžijo spolnega nasilja nad mladoletnim dekletom. Zaporni nalog je izdalo tožilstvo iz Genove, saj se je posilstvo zgodilo v ligurškem mestu. Odvedli so ga v tržaški zapor, kjer bo presedel dve leti in šest mesecev. energija Družba Gas Natural s pozitivnimi polletnimi rezultati Med pozitivnimi rezultati, ki jih je v polletnem poslovnem obračunu za letošnje leto navedla španska energetska družba Gas Natural, je tudi dosega odloka z okoljskim pooblastilom za izvedbo projekta plinskega terminala v Trstu oziroma Žavljah. Odlok je italijanski družbi španske energetske skupine izdalo italijansko ministrstvo za okolje. Med ostalimi rezultati, ki jih je družba dosegla v letošnjem prvem polletju v Italiji, izstopa dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), ki se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 54,5 odstotka in dosegel 34 milijonov evrov. Količina plina, ki ga je Gas Natural dobavil v prvih šestih mesecih leta, se je povečala za 25,3 odstotka na 2224 gigawatnih ur, število novih distribucijskih točk pa se je povečalo za 8500. Gas Natural Distribuzione Italia ima tako 405 tisoč točk dobave plina v Italiji in še naprej širi svojo distribucijsko mrežo. Poleg plinskega terminala v Trstu nadaljuje energetska družba tudi podoben projekt v Tarantu. devin-nabrežina - Poročilo o delovanju Sosveta mladih De Vita: Sosvet je marljivo prirejal in prisostvoval prireditvam na teritoriju V svojem drugem letu delovanja je Sosvet mladih v občini Devin-Nabrežina zelo marljivo prirejal in prisostvoval prireditvam, ki so jih na ozemlju občine priredili občinska uprava in krajevna združenja. V to je prepričan predsednik sosveta Giuliano De Vita, ki je v svojem poročilu o zadnjem letu delovanja podrobno naštel vse pobude, ki jih je ta organ izvedel s pomočjo devinsko-nabrežinske občinske uprave in tržaške pokrajinske uprave. Tako je junija lani v okviru Dirke po Italiji z jadrnico nudil mladim s posebnimi potrebami priložnost za izlet z jadrnico, v lanskem poletju pa se je tudi zaključil projekt ekskurzij s pomočjo izvedencev Pohajajmo skupaj v sodelovanju s krajevnimi združenji. V sklopu tega projekta, ki je po De Vitovih besedah vzbudil zanimanje tako na Tržaškem kot v drugih predelih Italije, je bila januarja letos izdana dvojezična brošura, ki je bila nato predstavljena bodisi na milanskem sejmu Bit bodisi ob drugih priložnostih. Predsednik Sosveta mladih omenja tudi dvojezično brošuro s sporedom pobud sosveta, ki jo je slednji decembra lani izdal ob denarni pomoči zasebnika in tisoč izvodov posredoval mladim med 14. in 29. letom, ki prebivajo v občini. V istem obdobju je sosvet v različnih oblikah sodeloval pri organiziranju božičnih prireditev občinske uprave in krajevnih združenj ter je med drugim priredil koncert Rock e Music Christmas Festival pri pivnici Franz Josef Stube. Predstavniki sosveta mladih so januarja oz. februarja letos sode- lovali tudi pri svečanostih ob dnevu spomina na holokavst v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini oz. dneva spominjanja na fojbe in eksodus v Ribiškem naselju, kot posebej uspešno pa De Vita ocenjuje udeležbo na sejmu Bit v Milanu, kjer so člani odbora sosveta spregovorili o načrtih v De-vinu-Nabrežini v letu 2009 in predstavili pravkar izdano brošuro. Predsednik poudarja tudi obisk Terracine in počastitev padlih iz tamkajšnjega naselja Borgo Hermada ob prazniku osvoboditve 25. aprila. Od aprila do danes pa je sosvet tudi sodeloval pri pobudah, ki jih občinska uprava prireja v sodelovanju s posameznimi združenji, kot so npr. pustovanje, Pomlad na gradu, Poletni večeri pod zvezdami idr.. De Vita dalje omenja sodelovanje na Baviseli ter na pokalu Young Cup v Vižovljah, ob priložnosti katerega so nabirali denar, namenjen otrokom iz Abrucev, ki jih je prizadel potres. Ob priliki Poletnih večerov pod zvezdami je sosvet v sodelovanju z rekreacijskim središčem Toti priredil Rock Young Festival, na katerem je nastopilo sedem skupin iz tržaške pokrajine. Sosvet mladih je bil tudi pobudnik drugega turnirja v namiznem nogometu in sodeloval je pri organizaciji košarkarskega turnirja AGEF. Dalje se udeležuje srečanj, ki jih na pokrajinski in deželni ravni prireja združenje Anci Giovani. Sosvet mladih iz Devina-Nabrežine, piše še v poročilu predsednika De Vite, je tudi pristopil k Forumu mladih pokrajine Trst in dal svoj aktivni doprinos k sestavi statuta. 6 Petek, 31. julija 2009 TRST / TRŽAŠKA POKRAJINA - Med sinočnjo sejo pokrajinske skupščine Sprememba statuta sprožila ostro obstrukcijo opozicije Nacionalno zavezništvo proti uvedbi rabe slovenskega jezika Levosredinska večina je na sinoč-nji pokrajinski seji predstavila osnutek za spremembo pokrajinskega statuta, ki predvideva, med drugim, tudi uvedbo rabe slovenskega jezika, kar je sprožilo ostro obstrukcijo svetnikov Nacionalnega zavezništva. Bistvene novosti novega statuta so nakazali načelniki svetniških skupin le-vosredinske večine. Maria Monteleone (Demokratska stranka) je poudarila večje povezovanje z ozemljem, etične vrednote, pozornost do zgodovine, kulture, jezikov, verstev, ki označujejo pokrajinsko ozemlje. Carla Melli (Zeleni) je govorila o pluralni pokrajini, v kateri so razlike pojmovane kot bogastvo. Zanjo je raba slovenskega jezika »zelo pomembna točka spremenjenega statuta, ki bo obogatila celotno pokrajinsko skupnost, zaščitila slovenski jezik in kulturo«. Elena Legiša (Stranka komunistične prenove) je izpostavila predvsem določila tretjega poglavja o participaciji, o združevanju in sodelovanju z občinami na pokrajinskem ozemlju. Fabio Vallon je pozitivno ocenil predvsem pozornost do enakih možnosti, ene od temeljnih točk prenovljenega statuta. Bolj kot sama predstavitev pa je v dvorani pokrajinskega sveta »odmevala« obstrukcija svetnikov Nacionalnega zavezništva. Ze pred samo predstavitvijo je načelnik skupine Marco Vas-cotto zastavil prejudicialno vprašanje. Po njegovem ne bi smeli o spremembi statuta razpravljati, ker se o njem ni izrekla pristojna komisija. Monteleone-jeva mu je pojasnila, da je razprava potekala v komisiji načelnikov skupin, in sicer na kar osmih sejah. Leva sredina je prejudicialno vprašanje zavrnila. Arturo Governa (vedno Nacionalno zavezništvo) se je začel zaradi nekaterih domnevnih nejasnosti sklicevati na pravilnik pokrajinskega sveta. Potem ko je skupščina dvakrat zavrnila njegove zahteve, je skupaj z ostalimi svetniki opozicije zapustil dvorano, pred tem pa zahteval preverjanje sklepčnosti. Svetniki leve sredine so bili vsi prisotni, tako so ostali predstavniki opozicije z dolgim nosom. Na vrat na nos pa so se predstavniki Nacionalnega zavezništva vrnili v dvorano, potem ko je Monteleonejeva predložila resolucijo o nadaljnjem poteku razprave o spremembi pokrajinskega statuta. Večina je pripravila »de-lovnik«, da bi se izognila ponovni ob-strukciji Nacionalnega zavezništva. O spremembi statuta je bil pred razpravo v pokrajinskem svetu govor na opoldanski novinarski konferenci kroma Amandmaje bo treba predložiti najkasneje do 4. septembra, pod-amand-maje do 8. septembra. Tako je bila onemogočena predložitev amandmajev tik pred razpravo. Ta bo potekala na treh sejah, ki bodo 17., 18. in (če bo potrebno) 21. septembra. Vse seje se bodo začele ob 9. uri, tako se ne bodo zavlekle zaradi obstrukcije Nacionalnega zavezništva pozno v noč, kot se je to zgodilo sinoči in tudi na prejšnji seji. Marco Vascotto je - ves razkačen - ostro protestiral nad vsiljenim dnevnim redom razprave o statutu. Dobri dve uri pred tem je - pri obravnavi drugega, povsem formalnega odloka, ki bi ga brez obstrukcije odobrili v pičli minuti ali dve - s svojimi amandmaji sam diktiral tempo razprave levosredinski večini. Tako sta bili za odobritev odloka potrebni celi dve uri, med glasovanji o Vascottovih amandmajih pa se je zgodilo, da je predsednik skupščine Boris Pangerc dva od njih tudi podprl (!). Po resoluciji Monteleonejeve je Vascotto zaznal, da mu kaj takega ne bo več tako prešerno uspevalo. Bentil je nad kršenjem pravilnika, ki pa ga je sam prekršil, ko je nadaljeval svoj poseg kljub temu, da ga je predsednik skupščine Boris Pangerc kar 12-krat pozval, naj ga zaključil, ker se je iztekel odmerjeni čas. Naposled je bil Pangerc prisiljen izključiti ga iz sejne dvorane. M.K. PALAČA GOPČEVIČ - Do 15. septembra Tomizza vabi Jutri in v nedeljo tudi brezplačni strokovni vodstvi Tomizzi, istrskemu pisatelju in »človeku meje«, je tržaška občina posvetila dokumentarno razstavo Fulvio Tomizza - Destino di fron-tiera, ki je od danes na ogled v palači Gopčevic. Jutri in v nedeljo bosta na sporedu prvi strokovni vodstvi. Kustos razstave Gianni Cimador bo obiskovalce dvakrat popeljal skozi Tom-izzovo življenje: v soboto ob 17., v nedeljo pa ob 11. uri. Občinski svet V Dolini spravno o zbiranju odpadkov Vprašanje ločenega zbiranja odpadkov v dolinski občini, ki je v preteklosti izzvalo vrsto glasnih protestov in polemik, je spet odjeknilo v občinski dvorani, a tokrat v zelo umirjenih in spravljivih tonih. Povod za razpravo je dala resolucija Ljudstva svobode-UDC, ki jo je levosredinska večina sprejela, da je bil dokument odobren soglasno. Le svetnik Liste Gombač se ni udeležil glasovanja (kar je povsem razumljivo, saj lista načrtuje referendum proti tovrstnemu načinu zbiranja in odvažanja odpadkov, in bi bila njegova morebitna podpora resoluciji zato protislovna). Vodja svetniške skupine Ljudstva svobode-UDC Roberto Drozina je uvodoma poudaril, da nima nobenih predsodkov proti novemu načinu zbiranja odpadkov na domu, opozoril pa je na vrsto nedoslednosti in napak. Med slednjimi je omenil uporabo čipa na družinskih kantah. Ta je prvotno služil le za izračun števila izpraznitev kant letno, ne pa za določitev dejanske teže odpadkov posameznih gospodinjstev. V resoluciji je nadalje govor o urnikih zbiranja odpadkov, o »razpolaganjem količinsko ustreznih kant za občane, ki živijo sami,« o ureditvi metode zbiranja predvsem pri stanovanjskih blokih, o zbiranju odvečnega vejevja v obdobjih sekanja in o okrepitvi sistema ločenega zbiranja. O zadevi je aprila letos, na eni od svojih zadnjih sej, razpravljal prejšnji občinski svet. Ljudstvo svobode-UDC je želelo z novo resolucijo pozvati novo občinsko upravo, naj upošteva takratne smernice, da bi postalo zbiranje in odvažanje odpadkov občanom »bolj prijazno«. Zupanja Premolinova je priznala, da je resolucija opozicije konstruktivna. Ocenila je, da je nov način zbiranja odpadkov »ambiciozen« in »že dobro deluje«. Seveda bo treba nekaj malenkosti še izboljšati (omenila je čip na kan-tah), opozorila pa je, da plačujejo v dolinski občini bistveno manj za odvoz odpadkov, kot, na primer, v tržaški občini, ter ponudila tudi konkreten primer dveh štiričlanskih družin s približno enako velikim stanovanjem v Dolini in na Proseku. Dolinska plačuje letno 400 evrov, proseška 1.040 (!). Glede morebitne škode, ki bi jo povzročile družinske kante na cestah in ulicah (na primer ob burji), pa je Pre-molinova pojasnila, da so le-te zavarovane. M.K. OBČINA DOLINA - Predstavili osnutek izvedbenega načrta, ki ga mora sedaj odobriti občinski svet Boljunska Gorica odslej »pravi« trg Spodnji del trga bo ohranil sedanji videz, v zgornjem delu pa bodo imeli pešci na voljo skoraj tisoč kvadratnih metrov površine - Kritike nekaterih vaščanov O posodobljenem načrtu so spregovorili njegovi mladi načrtovalci kroma Demokracija je včasih res zahtevna zadeva ...in lahko zakomplicira tudi načelno hvalevredne pobude, kot je obnova vasi. To je prišlo na dan tudi na sredinem javnem srečanju v boljunskem gledališču Franceta Prešerna, kjer je občinska uprava predstavila osnutek izvedbenega načrta za obnovo vaškega trga - Gorice v Bo-ljuncu. O obnovi je v preteklosti že tekla beseda na seriji javnih srečanj. Kot je poudarila odbornica Tatjana Turco (županja je bila zasedena na okrogli mizi v avditoriju Revoltella in se je Boljunčanom pridružila kasneje), je občinska uprava skušala upoštevati pomisleke, kritike in predloge občanov ter trgovcev, ki imajo svoje obrate na bo-ljunskem trgu. Nekateri vidiki prvotnega načrta so namreč naleteli na neodobrava-nje dela prebivalstva, zato so načrtovalcem poverili nalogo, da ga izpopolnijo oziroma delno spremenijo. Posodobljeni načrt so predstavili inženir Federico Olivotti in arhitekti Paolo Giangrande, Diego Pertoldi ter Igor Spe-tič. Povedali so, da se mora javnost najprej odločiti, ali želi, da je Gorica središče vaškega življenja ...ali parkirišče. Sami so skušali na veliki boljunski površini uresničiti oboje: spodnji del trga bodo obnovili in uredili, a bo obdržal sedanji videz (in parkirišča). Zgornji del trga, kjer se razcepita cesti za Glinščico in do zgornjega dela vasi, pa bo v veliki meri zaprt za promet: tam, kjer na zadnji aprilski dan dvigajo priljubljeni maj, naj bi nastala vaška »dnevna soba« s klopmi in drevesi. Trg bo tlakovan s peščenjakom in kraškim kamnom, omejen pa s premičnimi količki, mimo katerih bodo po zunanjem pasu vozili avtomobili. Udeleženci sredinega srečanja so izpostavili nove predloge in kritike, na katere so načrtovalci odgovorili s tehničnimi utemeljitvami: šest metrov široke pločnike, ki so navidezno skregani z logiko, na primer ne moreš zožiti zaradi dreves, predvsem pa zaradi podtalnih cevi in napeljav. Boljunska Gorica naj bi torej kmalu pridobila nov videz, z deželnim prispevkom pa bodo istočasno uredili tudi dostop do starega dela vasi, kanalizacijo, javno razsvetljavo itd. (pd) / TRST Četrtek, 30. julija 2009 7 OBČINA TRST - Razgiban potek sinočnje seje občinskega sveta Trg Liberté bodo preuredili Na dnevnem redu tudi plinovod Sklep o preureditvi trga pred železniško postajo je bil sprejet s 23 glasovi proti 15 SV. JAKOB - Praznovanje zavetnika Občuten verski praznik ob udeležbi mestnih oblasti Mogočna cerkev sv. Jakoba v istoimenski tržaški delavski četrti je bila prejšnjo soboto središče dogajanja v mestu, saj se je praznovanja zavetnika sv. Jakoba udeležil sam vrh mestnih in pokrajinskih oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo in predsednico pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat. S slovesnim dvojezičnim bogoslužjem, pri katerem so somaševali številni duhovniki na čelu s kaplanom Lorenzom Magarellijem in gostujočim duhovnikom iz Slovenije Milanom Pregljem, so sklenili tridnevnico v čast sv. Jakobu. V pridigi je Magerelli izpostavil pomen priprav na ljudski misijon, ki bo potekal v mesecu oktobru 2009 in opozoril na priložnost za poglobitev osebne vere. Za njim je vse zbrane pozdravil še vojaški kurat Milan Pregelj, ki je sicer pred tem sodeloval pri tridnevnici. Pri bogoslužju je poleg gostujočega zbora iz sosednje tržaške župnije sodeloval tudi združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je občuteno dopolnil liturgi-čno slavje pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi prof. Dine Slama. Bogoslužju je sledila procesija z Najsvetejšim po ulicah, ki so jo spremljale bandere, pri čemer je mogočno plapolala tudi obnovljena zastava svetih bratov Cirila in Metoda. K veselemu praznovanju je prispevala še godba. Ob sklepu je župnik Roberto De Rosa pomenljivo ovrednotil procesijo, saj preko lete, ki se vije po mestnih ulicah, Jezus Kristus stopi v življenje in s tem spominja, da ga more vernik srečati in prepoznati v vsakem človeku. Tako ta obred pomaga utrjevati in živeti vero v vsakdanjem življenju, kar je bil tudi eden od glavnih namenov tega vsakoletnega praznovanja, ki se ga po tradiciji udeleži veliko domačih slovenskih vernikov. Proti nameri občinske uprave, da preuredi trg pred postajo, so v preteklosti priredili tudi manifestacije kroma Kot se je napovedovalo, je bila si-nočnja seja tržaškega občinskega sveta precej razgibana. Kako naj ne bi bila, saj je dnevni red obsegal nekaj sklepov, ki precej razdvajajo domačo javnost: gre predvsem za sklepa o preureditvi Trga Liberta pred glavno železniško postajo in o posredovanju mnenja glede gradnje podmorskega plinovoda, ki bi načrtovani uplinjevalnik pri Žavljah povezoval z Gradežem oz. Vilešem. Ob zaključku redakcije se je razprava o plinovodu komaj začela, tako da lahko poročamo le o sprejetju sklepa o preureditvi Trga Liberta s 23 glasovi proti 15, potem ko so svetniki pred tem že izglasovali sklep o podaljšanju mandata posebni komisiji za škedenjsko železarno. Načrt o preureditvi Trga Liberta, proti kateremu je krajevni odbor občanov zbral 10.000 podpisov, sta orisala župan Roberto Dipiazza in odbornik za javna dela Franco Bandelli. Prvi je poudaril, da je občinska uprava uspela pridobiti pomembna javna sredstva (okoli tri oz. štiri milijone evrov) za načrt, ki bo uredil promet od Mi-ramarskega drevoreda do nabrežja in bo omogočil dostop do območja starega pristanišča in preurejenega silosa. Bandelli pa je načrt, ki je prejel potrebna dovoljenja, označil za strateškega in med drugim poudaril, da bo s tem prišlo do povečanja zelene površine in zmanjšanja površine, ki je namenjena avtomobilskemu prometu. Posekali bodo le šest dreves, namesto katerih bodo zasadili 55 novih rastlin, je dejal Bandelli. Na račun odbornikovih trditev o strateškem načrtu so med razpravo svetniki opozicije izrekli marsikatero opazko, saj v njem ne vidijo prav nič strateškega, opozorili pa so tudi na uporabo javnega denarja za namene, ki so drugačni od tistih, za katere je uprava prejela sredstva. Fabio Omero (Demokratska stranka) je tudi predlagal ponovitev celotnega postopka sprejemanja načrta, ker se po vsebini razlikuje od prvotnega načrta, kar pa je občinski svet z večino glasov zavrnil. Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) je opozoril, da načrt odpravlja veliko krožišče okoli parka in uvaja dobesedno avtocesto, zahteval pa je tudi spoštovanje občanov, ki se povečini ne strinjajo z namero občine. Alfredo Raco-velli (Zeleni) je opozoril, da nekaterim ustanovam občina sploh ni prisluhnila, dvomi pa tudi v utemeljitev, po kateri je preureditev potrebna zaradi domnevnega povečanja prometa ter propadanja območja. Za Roberta Decarlija (Občani za Trst) pa gre za »zamaskiran načrt«, ki se norčuje tako iz svetnikov večine, ki so ga v dobri veri podprli, kot iz mesta, poleg tega niti ne spoštuje zgodovinskosti trga, katerega preureditev ni prioriteta, zato gre za potrato javnega denarja. Alessandro Minisini (Mešana skupina) pa je izrazil pomisleke predvsem glede ureditve prometa. Tem argumentacijam so ugovarjali iz vrst večine Bruno Sulli (Nacionalno zavezništvo), ki je odborom občanov tudi očital, da se pustijo politično zlorabljati od tistih, ki nočejo sprememb, medtem ko se mora mesto prenavljati in rasti, drugače ga bo Slovenija prehitela. Sullijev očitek je bil tudi ta, da ni bila predstavljena nobena alternativna rešitev, s čimer se je strinjal tudi Roberto Sasco (Sredinska unija), čemur pa je oporekala Bruna Tam (DS), rekoč da so okoljevarstveniki predložili alternativni načrt. Zlasti Sullija so številni nasprotniki načrta, prisotni v dvorani, vzeli na piko in glasno osporavali njegovim izvajanjem, tako da je moral predsednik občinskega sveta Sergio Pacor večkrat poseči. Maurizio Ferrara (Severna liga) pa je dejal, da z urbanističnega zornega kota bodo rešili vprašanje, ki zadeva eno od maloštevilnih kritičnih točk v mestu. Občinski svet je v nadaljevanju z glasovi desnosredinske večine zavrnil sedem pripomb, ki so jih vložili nekateri posamezniki in ustanove, po glasovalnih izjavah pa je kot že rečeno s 23 glasovi proti 15 tudi izglasoval sklep o preureditvi trga. (iž) TRŽAŠKI ZAPOR - S prispevkom Fundacije CRTrieste Hladilniki in televizorji za zapornike Tako ravnatelj zapora kot predstavnik Fundacije CRTrieste sta poudarila potrebo po dostojnem življenju tistih, ki plačujejo za svoje napake Nove hladilnike in televizije bodo postavili v skupne prostore tržaškega zapora kroma Fundacija CRTrieste je tržaškemu zaporu namenila večji prispevek, s katerim so nabavili hladilnike in televizije za zapornike. Nove pripomočke so zapornikom slovesno izročili včeraj dopoldne na srečanju, ki so se ga udeležili ravnatelj tržaškega Coronea Enrico Sbriglia, podpredsednik upravnega sveta Fundacije CRTrieste Renzo Piccini, predstavnik zaporniške oblasti Antonio Marrone in pa predstavnik zapornikov. Prenatrpanost t.i. zavodov za prestajanje zaporne kazni je danes na dnevnem redu. Pri vsem tem ni izvzet tržaški zapor, v katerem je danes 240-250 zapornikov, se pravi tretjino več kot predvideno; 60-65% zaprtih je tujcev, 10% pa je žensk. Podporo jim je Fundacija CRTrieste izkazala z nakupom dvajsetih hladilnikov in dvajsetih televizij, ki jih bodo sedaj porazdelili predvsem po skupnih prostorih. Zaporniki namreč radi sledijo dnevnikom ali televizijskim programom, ne da bi pri tem televizor kar na lepem odpovedal; prav tako so tudi hladilniki dobrodošli, saj jim domači večkrat prinesejo kaj za pod zob. Sbriglia je včeraj poudaril, da si bo vselej prizadeval za ureditev takega zapora, ki bi bil dostojen in čist, kar bi odražalo spoštovanje države in krajevnih oblasti do zapornikov. Z njim se je strinjal tudi Piccini, ki je prispevek ocenil kot pomoč ljudem, ki plačujejo za svoje napake: zapor ne gre enačiti z izgubo dostojanstva, ki večkrat privede celo do samomorov (sicer so v tržaškem zaporu v zadnjih devetnajstih letih zabeležili »le« tri tovrstne primere). Tržaški pust v botaničnem vrtu V okviru pobud Un mare di fiori, ki jih prirejajo tržaški znanstveni muzeji bo v botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti 2 drevi ob 21. uri večer posvečen tržaškemu pustu. Iz strani knjige Carneval no sta 'ndar via Liliane Bamboschek bodo pokukali zgodovinski pustni sprevodi in plesi. Ob predvajanju fotografij pa bosta za posebno vzdušje poskrbela še gledališčnika Ruggero Torzul-lo in Maria Teresa Celani, seveda pa ne bo izostal niti škedenjski pustni pogreb. Vstop bo prost. Nočno srečanje ( V VI • • •■•v« s tržaškimi ribiči Miramarski morski park vabi dre- vi v grljanski portič na sugestivni nočni izlet po morju. Pescaturismo je naslov pobudi, ki bo od 21. do 23. ure udeležence pospremila na srečanje z ribiči na morski gladini. Ko se spusti mrak, se na obzorju namreč pojavijo ribiške lampare. O ribolovu in o pestrem življenju na morskem dnu bodo udeležencem spregovorili sami ribiči. Kdor bi se rad udeležil poučne plovbe, se lahko zglasi na tel. 040/214147 (interna številka 4) od ponedeljka do petka od 14.30 do 16.30. Naravoslovni center v Bazovici vabi v nedeljo V nedeljo, 2. avgusta, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici odprt od 14. do 20. ure. V tem informativnem centru lahko obiskovalec s pomočjo različnih čutil in posebnih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij spozna naravo in posebnosti Krasa, naše dežele ter hkrati vsega sveta. Nadaljuje se tudi fotografska razstava »Divje srce Afrike«, katere avtorji so Franco Toso, Roberta Valenti, Ervin Skalamera ter Luigi-no Felcher in razstava »Živali... iz lesa« Fabia Boccollia. Vstop je prost. Za dodatne informacije pa je na voljo telefonska številka 040-3773677. Mladinska izmenjava o spoznavanju okolja Spoznaj okolje, ki te obkroža. To bo rdeča nit mladinske izmenjave oziroma mednarodnega prostovoljnega kempa od 10. do 23. avgusta v vasici Valbona de les Monges nedaleč od Barcelone. Mladi udeleženci bodo pobliže spoznali okolje, naravne vire in pa življenje na kmetih. Veliko je namreč predvidenih aktivnosti, pa tudi delavnic in debat, ki bodo udeležence spodbudile k spremembi življenjskih navad za čistejše in bolj zdravo okolje. Žal povsod še ni prevladala zavest o nujnosti trajnostnega razvoja, torej gospodarskega razvoja, ki ne bo povzročal ekoloških in socialnih neravnotežij. Za udeležence bo poskrbljeno prenočišče pri socialni zadrugi, ki se bavi z vinogradništvom, tako da bodo udeleženci včasih sodelovali tudi pri delu med trtami. Izmenjave se bodo udeležili mladi iz Španije, Italije, Belgije in Irske. Predviden je 70% povratek stroškov (do največ 150 evrov). Na vsa dodatna vprašanja boste našli odgovore na elektronski pošti p.galluccio@sci-italia.it. Nova igrala v Ul. Archi V Ul. Carlo Archi pri sv. Alojziju so včeraj predali namenu nov igralni prostor. Pred osnovno šolo, vrtcem in jaslimi v bližini avtobusne postaje št. 25 in 26 so po novem v tridesetih dneh dela (za skupnih 45 tisoč evrov) bonificirali območje in na njem uredili nova igrala (gugalnico, tobogan in podobno). Prostor so ogradili z leseno ograjo in vse okrog postavili več železnih klopi. V prihodnje bodo uredili tudi pobočje griča nad Ul. Marchesetti. 8 Petek, 31. julija 2009 TRST / REPNIČ - Nastop prekmurske skupine Langa Romska glasba sredi kamnoloma Festival Glasba brez meja se ta vikend nadaljuje v Praprotu Številno občinstvo je v sredo zvečer v bivšem kamnolomu pri Repniču sledilo glasbenemu nastopu šestčlanske romske skupine Langa iz Prekmurja, ki se je zvrstil v okviru festivala Glasba brez meja v organizaciji združenja Druga muzi- Vikend v Praprotu? Festival Glasba brez meja se po sredinem postanku v Repniču vrača v Praprot. Nocoj bo na sporedu »ska-reggae night« s priznanimi skupinami Zakkaman, Vallanzaska in Kingston. Sobota bo posvečena rock glasbi (Just Burning, Notterdam in Big Foot Mama), nedelja pa narod-nozabavni glasbi (Denis Novato in avstrijska skupina Oberkrainer Power). Za kioske bodo skrbeli člani SK Devin, vsi koncerti so brezplačni. ka. Poslušalci so namreč na prireditvenem prostoru med sugestivnimi belimi navpičnimi stenami napolnili vse sedeže, ki jih je dala na razpolago Občina Zgonik, ena od pokroviteljic koncerta, nekateri pa so si ob norih ciganskih in balkanskih ritmih privoščili kar ples na travi. Še preden bi iz glasbil zadonele note, se je v imenu organizatorjev Andrej Petaros zahvalil vsem za prisotnost, zgoni-škemu županu Mirku Sardoču pa še posebej za njegovo naklonjenost pobudi. K uspešni realizaciji sredinega večera in celotne prireditve Glasba brez meja pa sta pripomogla tudi Dežela FFJK ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med apnenčastimi stenami je lahko nato zazvenela muzika ansambla Langa, ki se je občinstvu predstavil z repertoarjem znanih in manj znanih skladb. Po večini so bile to romske pesmi iz Prek-murja in od drugod, ki so s svojimi norimi, mestoma pa tudi počasnimi ritmi DOLINA - Občinsko poletno središče Igre, kvartanje in lov na vzgojitelje ob plavanju, plesanju in nori zabavi V osnovni šoli Preži-hovega Voranca v Dolini poteka že tretji teden poletno središče v organizaciji domače občinske uprave in zadruge L'albero azzurro. Za kakih petdeset otrok (iz vrtca in osnovne šole) skrbijo vsak teden pod nadzorom koordinatorke Maure vzgojitelji Sara, Ivana, Mateja in Erik. Otroci se sploh ne dolgočasijo, saj se ves dan igrajo in ustvarjajo. Najraje se skrivajo, kvartajo, igrajo z žogo, se posvečajo družabnim igram, sestavljajo puzzle in ... lovijo vzgojitelje. Iz plastičnih stekleničk ali iz tulcev toaletnega papirja so oblikovali barčice, kače in lutke, iz kartončkov živalice, iz testenin pa pisane zapestnice in ogrlice, da o risbah ne govorimo. Na dvorišču osnovne šole imajo na voljo tudi raznorazna igrala in simpatičen bazenček, ki je izredno priljubljen; seveda ga ne gre primerjati s špricanjem in čofotanjem v Sesljanu, kamor so se s šolabusom odpravili vsaj enkrat tedensko. Ob petkih je bila na sporedu diskoteka: večji otroci so poskrbeli za koreografiji, med plesom pa so se jim pridružili še najmlajši ... Zabava zagotovljena! Seveda pa so se udeleženci po- letnega središča podali tudi na več izletov: na obisk Naravoslovnega centra v Bazovici ali Akvarija na tržaškem nabrežju, »ta veliki« so jo mahnili tudi do miljskega balinarskega društva, kjer so ob stezi spoznali osnovne tehnike balinanja. V goste so prišli tudi člani tržaškega združenja astrofilov, ki so otrokom povedali marsikaj zanimivega o soncu in o zvezdah, medtem ko so malčki s teleskopom zrli v nebo. Izredno zanimiv pa je bil tudi obisk skupine članov godbenega društva od Korošcev, ki so s seboj imeli nekaj inštrumentov, tako da so se otroci lahko preizkusili še kot bobnarji, trobentači in igralci roga. Poletni center se bo danes poslovil od svojih malih gostov. Starše, napovedujejo, čaka pravo presenečenje. (sas) Včeraj danes Danes, PETEK, 31. julija 2009 IGNAC Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 16.56 in zatone ob 1.00 Jutri, SOBOTA, 1. avgusta 2009 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,7 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb pada, vlaga 54-odstotna, veter 6 km na uro jugo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. [I] Lekarne Šestčlanska skupina Langa je navdušila številno občinstvo kroma prevzele občinstvo. Med izvajanjem romskih pesmi so se vrinile tudi prekmurske narodne, svoj prostor pa so našle tudi nekatere skorajda že zimzelene popevke z Balkana, med njimi naj tu omenimo Mesečino Gorana Bregovica in znamenit na-pev iz najboljšega srbskega filma dvajsetega stoletja Ko to tamo peva. Med samim izvajanjem je bilo mogoče slediti tudi nenavadnim glasbenim performansom, denimo igranju na kontrabas z nekoliko nenavadne pozicije, pa tudi štiriročnemu izvajanju ritma na baterijo. Glasbeniki so svoj nastop sklenili povsem »slovensko«, z izvajanjem Avsenikove Na Golici, namreč. Glasbene prireditve v okviru festivala Glasba brez meja se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, in sicer na prireditvenem prostoru v Praprotu, naslednji teden pa bo bivši kamnolom v Repniču spet prizorišče zanimivega glasbenega dogodka, ko bodo med kraškimi stenami zazveneli dalmatinski ritmi. (ps) M& Kino Do sobote, 1. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg. Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. javnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 18.15, 20.00 »Garage«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggenda di Raoul«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00 »Co-raline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15 »Baby Mama«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.40, 22.00 »Snubitev«; 20.00, 21.40 »Tujci«; 17.00, 19.10, 21.20 »Zadnja hiša na levi«; 15.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 16.20, 18.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »Fortapasc«; 16.45, 22.20 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.45, 19.15, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.45, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.45, 18.30 »Coraline e la porta magica«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.40 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 19.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »I love Radio Rock«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Religiolus - Vedere per credere«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Fortapasc«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih de- PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 10. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. Loterija 30. julija 2009 Bari 81 57 68 73 49 Cagliari 9 40 16 79 63 Firence 64 3 25 56 58 Genova 18 80 49 69 48 Milan 8 61 35 25 84 Neapelj 44 9 70 55 90 Palermo 29 35 78 18 19 Rim 10 53 81 58 60 Turin 37 30 51 32 58 Benetke 52 58 59 37 21 Nazionale 68 52 78 3 54 Super Enalotto Št. 91 2 68 77 81 83 84 jolly 19 Nagradni sklad 11.914.584,99 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 109.982.209,03 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 35 dobitnikov s 5 točkami 51.062,51 € 3.854 dobitnikov s 4 točkami 463,72 € 170.475 dobitnikov s 3 točkami 20,96 € Superstar 7 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.276.562,75 € 19 dobitnikov s 4 točkami 46.372,00 € 814 dobitnikov s 3 točkami 2.096,00 € 13.707 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 98.858 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 212.757 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ITALIJA Petek, B1. julija 2009 9 Pfcsi PFiAPBcrr NEDELJA 02.08. v i ur ■t¡ I ft.L>:< (H)lïïl IK tHÏSHJV fijlh L'-i ZALAM A a ram™ I ft KL CO NARfiTMOaARAYNO BCL«Nq K A.VSTWJE powm liïOwrvKiiirJtA eepus HDVAÏD H Mali oglasi L m ka üoUffi mlOiScsít khwtít bo Kkrt>í:l SMLit^AltSKJ KLL'14 Df-VTÍ O.K D. DflUUAMITZHA VS1 Oí? PROST ¿i Čestitke Danes se v Bazovici FRANCO ROBERTO sreča z Abrahamom. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. 15 Prireditve GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: danes, 31. julija, večer ska-reggae glasbe Kingston, Vallanzaska. Zakkaman; v soboto, 1. avgusta, rock večer z Big Foot Mamo, Notterdam in Just Burning. Organizator koncertov je Glasbeno kulturno društvo Druga-muzika. Za kioske bo skrbel Smučarski klub Devin. Vstop je prost. GLASBA BREZ MEJA 2009 - LAŠKO FEST PRAPROT: nedelja, 2. avgusta, bo za ples igrala vrhunska narodno-zabavna skupina iz Avstrije Ober-krainer Power, gost večera Denis Novato. Organizator koncertov je Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Za kioske bo skrbel Smučarski klub Devin. Vstop je prost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala »Nei suoni dei luoghi - Med zvokih krajev« v ponedeljek, 3. avgusta, ob 21.uri v kamnolomu v Repniču koncert s skupino »Roberto Janata & Modern En-samble«. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prireja v četrtek, 6. avgusta, koncert dalmatinske glasbe z dalmatinsko Klapo Leut iz Za-dra. Koncert bo v Kamnolomu pri Repniču. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. BAR IGOR V NABREŽINIorganizira jutri, 01. avgusta, z začetkom ob 20.30 večer "Glasba in zakuska" Igrala bo skupina GIULIAPELLIZ-ZARIBALLABEN. H Osmice □ Obvestila DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM vinograd v Podlo-njerju. Tel. št.: 328-0704553. DAJEM V NAJEM parkirni prostor v garaži Foro Ulpiano, prost s 1. septembrom. Tel. št. 347 - 8003883. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. št.: 040-226347. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 -3642225. PRODAJAM domači krompir v Doberdobu. Poklicati ob obrokih tel. št.: 0481-78066. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 3398243934. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM gorske čevlje znamke meindl, tip Himalaya št. 10 (43 moški), rabljeni enkrat. Tel. št.: 040-228878. PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred zavoda Ž. Zois - trgovska smer ter sledeče učbenike: Zgodovina 1, Branja 1, Svet književnosti 1 in Geografija Evrope 3. Tel. št.: 040-226826. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini starejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja. Tel. št. 349-6236171. PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. RESNO DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. S Poslovni oglasi DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni! GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Tel. 040 - 2296099 ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v dneh: ob petkih danes, 31. julija ter 7., 21. in 28. avgusta od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. Septembra v torek 4., petek 8. in petek 11. bodo likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja« od 16. do 18. ure. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Danes, 31. julija: ustvarjalna delavnica »Ciak vrtimo...basni« in »Poletje...v ritmu«, izdelava majhnih inštrumentov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099, od 8. do 13. ure. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo k sodelovanju osebe, ki bodo zadolžene ob tej prireditvi za informacijsko točko-infopoint. Pogoji: status študenta, polnoletnost, obvladanje slovenščine in italijanščine, po možnosti tudi angleščine in/ali nemščine, poznavanje krajevne stvarnosti. Prošnje na prostem papirju predložite tajništvu občine Repentabor še danes, 31. julija. Za to sodelovanje bosta na podlagi predstavljenih prošenj izbrani dve osebi, zadolženi za info-točko, ki bosta morali biti oblečeni v narodni noši. Za razne informacije se lahko obrnete na tajništvo občine Re-pentabor, tel. št.: 040-327335. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst) še danes, 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA - v okviru vaške šagre, vabi v soboto, 1. avgusta na ex tempore za otroke iz vrtca in osnovne šole. Za informacije in vpisovanja lahko pokličete še danes, 31. julija, tel. št. 339-7823420 (Katja) ali 338-2003643 (Ljudmila). SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od danes, 31. julija, do ponedeljka, 3. avgusta. Za ples bodo poskrbele skupine: Alter Ego, Modri Val, Venera in Happy Day. Čakajo vas odlične breskve z vinom. Vabljeni! ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt od 1. do 31. avgusta. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo od ponedeljka, 3., do petka, 7. avgusta, tržaški urad zaprt. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE ob- vešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto od 3. do 21. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. Prispevki V spomin na dragega Igorja Luxo daruje Godbeno društvo Prosek 150,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na Igorja Luxo darujeta Edi in Sonja Sirk 30,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek. V spomin na drago Mileno Kocman daruje Marica Budin 50,00 evrov za Hospice Adria Onlus. V spomin na bivšega kolego Igorja Lu-xo daruje Edi Sosič 50,00 evrov Združenje za raziskavo redkih bolezni -Rudi. V spomin na pokojno Ivico Verginella daruje Adelina Košuta 20,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Sonjo Sušič daruje Olim-pija 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Vsem prijateljem, sodelavcem in sorodnikom sporočamo, da se je od nas poslovil Igor Maher univ. dipl. biolog, publicist, fotograf, raziskovalec Krasa Svoje telo je daroval v raziskovalne namene Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Vsi, ki se želite posloviti od njega, ste vabljeni na poslovilno srečanje v Pliskovci na Krasu, v nedeljo, 2. avgusta, ob 20.00 v Mladinskem hotelu. Vsi, ki ga imamo radi Ob izgubi dragega Igorja Maherja sočustvujejo s svojci Vojka, Nataša in Igor z družinami ZAHVALA Ob smrti Bojana Pavletiča se zahvaljujemo za izrečena sožalja in prijazne besede. Družina 31.7.2007 31.7.2009 Aleksander Bogatec Spomin nate je vedno živ. Tvoji najdražji Sesljan, 31. julija 2009 10 Sreda, 29. julija 2009 KULTURA / naš intervju - Marko Sosič, dolgoletni umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča »V gledališču velja zakonitost, da lep dogodek zbriše vse grde •••« Obračun po osmih letih na Petronijevi ulici - »Velika razlika pri premierskih abonentih je bila zaznavna po propadu TKB« Pisatelj in režiser Marko Sosič je funkcijo umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča opravljal dobrih osem let. Ta doba je sedaj zaključena, na vrsti je čas obračunov ... čeprav je to tudi čas, ko se So-sič udeležuje literarnih festivalov (bil je na primer v Albaniji in Romuniji) in obiskuje razna evropska gledališča. O obračunih in načrtih je tekla beseda med najinim pogovorom v tržaškem Kulturnem domu. Čeprav niste več umetniški vodja SSG, ga niste še zapustili. S kakšnimi občutki se občasno vračate v prostore na Petronijevi ulici? Ko si toliko let vezan na nek prostor, na neko institucijo, ti absolutno ni vseeno, kako se dela nadaljujejo. Prepričan sem, da so z vsebinskega vidika postavljene zelo dobre osnove, tudi z imenovanjem novega umetniškega vodje Primoža Beblerja. To me na nek način pomirja. Drugo, kar ostane v tebi, ostane verjetno za zmeraj. Zdi se mi, da se nisem še dovolj distanciral, ko vstopim v stavbo, se mi zdi, da sem pač še vedno tu. Ne vem, koliko je to zdravo, ampak mislim, da bom ta prehod preživel tudi zaradi zaupanja v novega umetniškega vodjo in novo predsednico upravnega sveta Martino Kafol. Izkoristil bi to priliko, da bi se novemu upravnemu svetu zahvalil za podporo, ki mi jo je izkazal, in za vabilo, da nadaljujem z delom. Dejstvo, da vabila niste sprejeli, ne gre torej brati kot nezaupnico gledališkemu vodstvu. Nikakor ne. To je bila moja zavestna odločitev, da je neka doba pač zaključena. V sebi sem spoznal, da moram z delom, ki ga je kljub krizam in večni skrbi za denar dolgo in zelo dobro prenašal moj predhodnik Miroslav Košuta, pač končati. Kaj dela Marko Sosič, odkar ni več umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča? Imenovan sem bil za selektorja Tedna slovenske drame, obenem pa s Primožem Beblerjem pripravljava festival, ki bo jeseni potekal med Koprom, Novo Gorico in Trstom. To bo tretja izvedba festivala združenja NETA, New European Theatre Action, ki združuje razna vzhodno-evropska gledališča: med njimi je tudi SSG. Združenje je naju s Primožem (na lanskem tržaškem srečanju) imenovalo za selektorja tega festivala, ker je bila želja, da se ta udejanji na našem mejnem področju. Zato sva si v zadnjih mesecih v raznih evropskih gledališčih ogledala številne prestave. Ostajate torej vezani na gledališki svet. Nedvomno. Čeprav po naročilu RTV Slovenije tudi pišem scenarij za Pri reševanju vprašanj v televizijski zvezi s SSG, v kolikor se film po svojem romanu res želijo rešiti, se po Tito, amor mijo. mojem mnenju morajo V krat-angažirati vse politične kem torej ... . . najbrž ne in civilne moči in to brez bomo brali fige v žepu novega romana ... V kratkem absolutno ne. Jeseni, v drugi polovici oktobra, pa bom upam realno odšel v neko drugo stvarnost. Ustvarjati v ljubljeno Istro? Ja. Katera oblika ustvarjanja vam je bolj všeč, literarna ali gledališka? Že dolgo paralelno živim v obeh stvarnostih, tako da se verjetno dopolnjujeta in potrebujeta. Tudi zato, ker dejansko tudi materialno ne bi mogel živeti samo od literature. V zadnjih letih ste pisanje »trenirali« predvsem z gledališkim dnevnikom. Bo izšel tudi v knjižni obliki? Prvič ga moram dokončati, drugič pa se moram odločiti, če ga bom sploh objavil. Dnevniški zapiski presegajo gledališko delo, so pač del nekega časa in stvarnosti, ki ni samo teaterska ... zato nujno vsebujejo neke refleksije, ki utegnejo biti sporne. In glede na to, da se je v zadnjih desetih letih, od časa, ko sem objavil kroniko iz novogoriškega gledališča, zakonodaja s področja zasebnosti zelo utrdila, se bom odločil, ali bom to objavil danes ... ali morda čez deset let. Določene strani bi bile torej lahko kočljive ... Gotovo je pet procentov takih vsebin, zaradi katerih bi lahko bil prisiljen stopati v neka pravna soočanja, kar mi absolutno ne ustreza ...čeprav sem se sam odrekel kakršnemu koli sodnemu posegu vizaviz temu, kar sem bral. Mislite na besede Borisa Kobala? O tem gospodu nimam kaj reči. Niti o tem, da je med vašim prvim mandatom v SSG obljubil nadaljevanje predstave Afrika ali Na svoji zemlji, ki je nismo žal nikoli videli? Ne, niti o tem. Je pa dejstvo, da obstaja nek krog ljudi, ki se pri šestdesetih letih še vedno ukvarja z ne- Marko Sosič, tržaški pisatelj in režiser, ki je osem let vodil Slovensko stalno gledališče: »Ponavljam, mislim, da se je tudi naše družbe močno dotaknil populizem.« kroma kim pubertetniškim uporom. Mislim, da je to neka patologija ...saj je fanj, da jo imamo tudi mi. To so ljudje, ki stremijo po blesku svojih očetov in mater. A povečini tako imenovani figli d'arte ne dosegajo veličine očetov. In s tem se je treba verjetno sprijazniti. Si po tolikih letih v Slovenskem stalnem gledališču morda kaj očitate? Očitam si svojo nesposobnost, da bi kljub angažiranosti ohranil neko zdravo in racionalno distanco, ki bi mi morda dovoljevala večjo vzdržljivost in večje razumevanje nekaterih mehanizmov komunikacije: predvsem v prepoznavanju zahrbtnosti, hudobije in nevoščljivosti. Najbrž je bilo v teh letih tudi veliko zadoščenj: kateri trenutek bi izpostavili? Generalno zadoščenje, da je lahko teater vedno znova živel, delal in obstajal. Morda se sliši smešno, ampak gre za neko konstantno zadoščenje, da to gledališče sploh obstaja. Zadoščenja v zadnjem mandatu so vezana na to, da je ta prostor imel vpogled v najboljša režijska peresa, kar jih premore Slovenija, vpogled v poetiko in estetiko režiserjev, ki so povečini zelo vezane na družbo in jo znajo kvalitetno reflektirati. Kajti v naši družbi se kljub njeni specifiki zrcali evropski človek. Skratka, pri nas so delali najboljši režiserji, ki so Slovenci, ali gravitirajo tudi na slovenski prostor. Kar je pomenilo za gledališče in ljudi, ki v njem delajo, veliko izkušnjo. Delno tudi za gledalce, ker ne bom rekel, da je to bilo cenjeno od vseh gledalcev in jim absolutno ne očitam, če so to odklonili. Vesel pa sem za tiste, ki so znali to ceni- Očitam si svojo ti. nesposobnost, da bi Zdi se kljub angažiranosti ohranil neko zdravo in racionalno distanco... mi, da se je lahko to gledališče kot močna kulturna stvarnost Slovencev v Italiji dostojanstveno predstavila temu mestu. In to s ponudbo, ki je zelo različna od ostalih mestnih gledališč. Ena od značilnosti vaših mandatov je bilo prav iskanje vezi z italijansko publiko: nadnapisi so bili velika novost. Nadnapise smo uvedli leta 2001, do njih pa je bilo znotraj našega prostora zelo težko priti. Ampak so zdaj dejstvo, ki ga nihče več ne postavlja pod vprašaj ...niti najbolj integralistična skupina slovenskih nacionalistov. Vaša mandata je zaznamovalo tudi dejstvo, da so se premiere spremenile v dogodek: v dvorani ni več sedela le skupinica najzvestejših. Že v prvem mandatu sva z Valentino Repini začela intenzivno delati na tem: spremeniti trend je bila najina osnovna skrb. Iskati sva začela vse možnosti, da bi tako gledalec kot igralec doživel premiero kot dogodek, predstavo pa seveda vsak po svojih per-cepcijah. Velika razlika pri premierskih abonentih je bila zaznavna po propadu Tržaške kreditne banke. Kajti v času njenega razcveta se je pri nas skušalo ustvariti novo meščanstvo (po mojem mnenju sicer na zgrešenih temeljih), kateremu se je zdelo prestižno biti tudi na premieri v našem teatru. Po krahu se je družbena podoba razvidno spremenila in premierska publika se je dejansko razpolovila ...ostali so tako imenovani dolžnostni abonmaji in nekaj najzvestejših gledalcev. Ponovno je bilo treba ustvariti zanimanje za naš teater in ko se je dvorana začela polniti, se je tudi razvila in razširila informacija, saj je k nam zahajalo veliko ljudi "od zunaj'. Prek vabil in premier so se razvili plodnejši kontakti in novi predlogi sodelovanja. Toda verjetno bi moral na tem področju sam postoriti še veliko. V teh letih se je v ansamblu zvrstilo veliko igralk in igralcev: mislite, da so njihovi ciklični odhodi posledica naravnih izbir vsakega posameznika, ali dejstva, da jim SSG ni moglo nuditi razvoja? Ne bi jemal kot negativno dejstvo, da slovi ta teater, in to že veliko pred mojim prihodom, tudi za zelo kvalitetno odskočno desko za nekatere igralce, ki se nato vrnejo v slovensko prestolnico. Naravno se mi zdi, da se igralci preizkušajo v drugačnih sredinah in to zaradi osebnega razvoja in ne samo zaradi prestiža ali finančnih ugodnosti. Tudi slovenska zakonodaja ne garantira do življenjskih pogodb, ampak enoletne ali dvoletne pogodbe. Zato se lahko na podlagi osebnih ali vodstvenih odločitev ansambel zelo spreminja. Seveda pa je utrditev igralskega ansambla nujna in edina jamči neko dolgoročno sigurnost, ki bi dovolila tehten razvoj tega teatra. Naš teater si že zdavnaj ne more privoščiti petnajstčlanskega ansambla kot v 80. letih, verjamem pa, da so pogoji, da se poveča število igralcev in ohrani trdnejše ter atraktivno jedro. Vam bo v spominu ostal tudi kak neprijeten občutek ali dogodek? V gledališču velja zakonitost, da lep dogodek zbriše vse grde za nazaj, drugače bi verjetno človek težko preživel. Nek uspeh, nek dosežek poplačata vse slabo, tega pa je bilo tudi veliko. Zdi se mi, da je eden izmed najslabših trenutkov, ko se zaveš, da te človek, ki nima veze z gledališkim svetom, skuša diskreditirati in ponižati. In če je ta človek postavljen na najvišje mesto v gledališki hierarhiji, je to občutek žalosti. Kajti takrat začutiš, kako lahko populizem posameznika, ali dela družbe uničuje neko vrednoto. Samega sebe sicer ne smatram za vrednoto, smatram pa se za človeka, ki se ukvarja s kulturo in stremi po najvišjih oblikah kulture, ne pa po najnižjih. In ko se te lotijo ljudje, ki so vezani na najnižje oblike kulture, je to občutek precejšnjega nela-godja, ker vidiš, koliko se je ta populizem že dotaknil naše družbe. Kajti naša družba absolutno ni imuna na ves ta čas, ki ga ustvarja politika v tej državi. Mislim, da smo ravno tako ranljivi in da je populizem, ki je bolj značilen za desne kroge, morda zaradi izgube kompasa žal zelo prisoten tudi na levi. Mi smo del tega, zdi pa se mi, da bi lahko kot posamezniki veliko več dali in ne samo pričakovali, da nam pade z neba. Kajti, ne vem, koliko bomo uspešni brez neke individualne, a tudi kolektivne zavesti. Značilnost vaših repertoarjev je bila pozornost, ki ste jo izkazovali sodobnim družbenim temam. Sem del te družbe in nerad gledam zviška nanjo, ampak jo skušam razumeti. Ponavljam, mislim, da se je tudi naše družbe močno dotaknil populizem. In da je treba o tem tudi spregovoriti in družbi povrniti vrednote, ki si jih zasluži in jih tudi ima. To ne gre po politični poti, ampak po poteh individualne zavesti. Tudi to, da se lahko čutiš dostojanstven član širšega okolja, ne pa samo lastne ulice, ki je itak del tebe. To, da se ne bojiš konfrontacije, da te zanima osebna in kolektivna rast. Ne pa, da gojiš neko posebno, dragoceno cvetočo gredico, ki naj bi predstavljala tvojo narodno zavest ... v resnici jo pa lahko postaviš samo na svoj balkon. Kakšno bodočnost želite Slovenskemu stalnemu gledališču? Uspešno. Da bi doseglo tudi tisto, kar sam nisem, ali pa sem samo začel. Da bi se ta teater soočal s širšim italijanskim in evropskim prostorom. Ali zgolj evroregijskim, saj mislim, da bi lahko bil kulturni glasnik tega okolja. Želim mu tudi, da bi imel čim več zainteresiranih gledalcev in mislim, da jih bo, če se bomo vsi angažirali za to in ne na vsakem vogalu iskali nekih argumentov, s katerimi bi ga zrušili. In to znotraj naših krogov, kar daje precej slabo podobo vizavi italijanskemu svetu, ki lahko to samo izkoristi. In vendar so na obzorju tudi nove finančne težave. Nanje sta v teh dneh opozorili krovni organizaciji, predsednik SKGZ Rudi Pavšič je tudi pojasnil, da za morebitne nove zadolžitve in konflikte ne moremo kriviti upraviteljev SSG ... Seveda ne. Zanimivo pa je, da druga organizacija naše civilne stvarnosti smatra, da bi bilo najprej primerno ugotoviti vzroke primanjkljaja, in šele nato zahtevati sanacijo. Legitimna zahteva, seveda, ko bi ne bila kontradiktorna, ob dejstvu, da se ta ista stran sklicuje na neizpolnjevanje obveznosti lokalnih javnih uprav do SSG. (Pri navajanju pa, iz meni neznanih razlogov, ne navaja Dežele FJK, ki je tudi soustanovitelj našega gledališča). Legitimno in pravilno je tudi reči, da je potrebno delovati znotraj razpoložljivih sredstev. Seveda, kaj pa drugega. A vedeti je treba, da bi morala biti sredstva vsaj toliko spoštljiva, da ti dovolijo obstoj, a tudi razvoj, ne pa, da se ti ves čas vrti v glavi od strahu, da ne utoneš - kar seveda velja tudi za vse ostale kulturne poklicne ustanove Slovencev v Italiji. Tu se odpira vprašanje bodočega dostojanstva celotne naše narodnostne skupnosti, ki se ponaša s pluralnostjo idej in svetovnih nazorov, ne najde pa poti do neke skupne kulturne politike, ki bi seveda slonela na kakovosti, pro- Naravno se mi zdi, da se fesionalnosti igralci preizkušajo v in. pluralnosti idej, ne pa na hinavšči-ni, nenačel-nosti, opor-tunizmu tega ali onega subjekta. Vse te »kvalitete« naše stvarnosti gredo na rovaš nam vsem, ne nazadnje tudi ustanovi, kakršna je Slovensko stalno gledališče, ki je najbolj eksponirana. Je pa tudi ustanova, po kateri na tiho hrepenijo mnoge duše in dušice brez kančka av-tokritike in jo skušajo že leta destabilizirati v viziji nekega svojega skorajšnjega ustoličenja v sam vrh te ustanove, pa naj bo tudi s pomočjo psevdo esejističnih, kičastih in patetičnih zapisov, ki jih beremo v ljubljanskem ali našem tisku. Pri reševanju vprašanj v zvezi s SSG, v kolikor se res želijo rešiti, se po mojem mnenju morajo angažirati vse politične in civilne moči in to brez fige v žepu. V kolikor rešitve ne bo, verjamem, da je potrebno vprašanje SSG evropeizirati in ob tem poiskati solidarnost mnogih evropskih gledališč in združenj, s katerimi ima SSG imenitne odnose. Katera naj bi bila po vašem mnenju vloga Slovenije v bodočnosti SSG? Zelo legitimno vprašanje, a tako opustošeno, prazno, ker je bilo neštetokrat postavljeno in nanj neštetokrat odgovorjeno, da me je strah novih retorik. Verjamem pa, da bo ministrica za kulturo Majda Šir-ca, ki pozna ta prostor, znala kanalizirati in ovrednotiti kolektivno dobrino, kakršno je to gledališče, in ne le potešiti nekatere individualne želje in strasti. Upam, da to ni ena izmed mojih neštetih utopij v zvezi s slovensko kulturno politiko in tem prostorom. Poljanka Dolhar drugačnih sredinah in to zaradi osebnega razvoja in ne samo zaradi prestiža ali finančnih ugodnosti / ITALIJA Petek, B1. julija 2009 11 družba - Poročilo statističnega zavoda Istat V Italiji živi v revščini več kot 8 milijonov ljudi Z absolutno revščino pa se spopada skoraj 3 milijone prebivalcev politika Berlusconi ostro proti Stranki juga LAQUILA - »Vladna večina ni bila še nikoli tako enotna.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, ki jo je sinoči priredil v LAquili, potem ko si je ogledal nekatera gradbišča na potresnem območju. »V vladi obstaja popolno soglasje glede vprašanj, kot so šola, vojaška odprava v Afganistanu, javna varnost, pa tudi razvoj juga,« je poudaril premier. Delitve v vladi so po njegovih besedah izmišljotine časnikarjev, ki v poletnih mesecih ne vedo, kaj pisati, in zato napihujejo bolj ali manj posrečene izjave tega ali onega ministra. Sicer pa je Berlusconi posredno priznal, da so v vladni večini tudi trenja, ko je na srečanju s časnikarji odločno nastopil proti ideji, da bi v okviru desne sredine nastala Stranka juga. »To je nemogoče in bi bil pravi nesmisel,« je zatrdil. »To je čisto nasprotje tega, kar sem vedno sanjal, da bom delal, namreč da bom združil desno sredino. Ne moremo sprejeti nečesa, kar gre v nasprotno smer, saj bi Stranka juga odvzela nekatere sile, ki so danes del Ljudstva svobode,« je menil. Da ne bi bilo nesporazumov, si je celo sposodil stavek, ki ga Cerkev rada uporablja proti odpadnikom: »Extra ecclesiam, nulla salus,« je pribil, pojasnjujoč, da si je tokrat malce drzno dovolil primerjati svojo stranko s cerkvijo. Premier je nato potrdil, da vlada pripravlja načrt za preporod juga. To naj bi bil odgovor tistim, ki menijo, da vlada zanemarja jug. O načrtu, ki bo predvideval tudi nastanek posebne ustanove za jug, bo vlada razpravljala na svoji današnji seji. Vlada bo danes tudi sprejela zakonski odlok, s katerim bo »popravila« zakonski odlok proti gospodarski krizi, ki naj bi ga sicer senat danes dokončno odobril. V starem odloku je namreč tudi po oceni desne sredine vrsta spornih ali kar nesprejemljivih določil, ki zadevajo računsko sodišče, pristojnosti ministrstva za okolje in davčne olajšave. Predsednik republike Giorgio Napolitano je zahteval, naj jih vlada prekliče, še preden bi dokončno stopila v veljavo. bari - Preiskave na sedežih strank Politika in mafija Na muhi sodstva stranke leve sredine v Apuliji BARI - Karabinjerji so včeraj opravili hišne preiskave na sedežih strank leve sredine in zasegli dokumentacijo o njihovih bilancah. Akcija sodi v okvir preiskave o domnevnem sodelovanju mafije, političnih sil in poslovnih krogov pri upravljanju javnih zakupov na področju zdravstva. Organi pregona so opravili preiskave na deželnih sedežih Demokratske stranke, Socialistov, Stranke komunistične prenove, Levice in svobode in Liste Emiliano. Javna tožilka Desire Digeronimo domneva, da naj bile stranke vpletene v nezakonito financiranje političnih sil, in sicer v obdobju od leta 2005 do letos, to je vključno z obdobjem letošnjih občinskih volitev v Bariju. V preiskavo naj bi bilo vpletenih 15 ljudi, med katerimi je tudi nekdanji deželni odbornik za zdravstvo v Apuliji (in sedanji senator De- mokratske stranke) Alberto Tedes-co. Osumljeni naj bi bili združevanja v zločinske namene zaradi podkupovanja, izsiljevanja in goljufije. Za nekatera kazniva dejanja naj bi jih bremenila tudi obremenilna okoliščina nudenja pomoči mafijski združbi. Finančni stražniki pa so včeraj opravili preiskavo v polikliniki v Bariju in prebrskali nevrokirurški oddelek primarija prof. Ciappette. Ta naj bi bil vpleten v preiskavo javnega tožilca Giuseppeja Scelsija o domnevnem podkupovanju pri nakupih protez javnim zdravstvenim zavodom. Proteze naj bi posredovala podjetja, katerih lastnik naj bi bil Gianpaolo Tarantini. Le-ta je v Bariju vpleten v preiskavo podpiranja prostitucije. Plačal naj bi mlada dekleta, med njimi tudi renomirano prostitutko Patrizio D'Addario, za obiske v zasebnih rezidencah predsednika vlade Silvia Berlusconija. benetke - Od 2. do 12. septembra mednarodni filmski festival Za zlatega leva se bo letos na festivalu potegovalo 24 filmov, od tega 6 ameriških BENETKE - Na 66. beneškem filmskem festivalu se bo od 2. do 12. septembra za zlatega leva potegovalo 24 filmov, od tega šest ameriških. V glavnih štirih sekcijah bo 75 filmov. "Že dolgo ni bilo zastopanih tako veliko držav," sta na novinarski konferenci v Rimu včeraj povedala predsednik Bienala Paolo Baratta in umetniški vodja Mostre Marco Müller. Po lanskoletnih polemikah, ko so na Lidu umanjkali ameriški filmi, bo letos na festivalu tekmovalo kar šest produkcij iz ZDA. To so "A Single Man" Toma Forda s Colinom Firthom in Julianne Moore, "The Road" Johna Hillcoata s Charlize Theron, Viggom Mortensenom in Robertom Du-vallom, "Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans" Wernerja Herzoga z Nicolasom Cageom, Evo Mendez in Valom Kilmer-jem, dokumentarec Michaela Moorea "Capitalism: A Love Story", "Survival of the Dead" Georgea Romera in "Life During Wartime" Todda Solondza. Gostitelja, Italijo, bodo zastopali režiserji Giuseppe Tornatore s filmom "Baa-ria", Giuseppe Capotondi s filmom "La Carlo Verdone med protestniki doppia ora", Francesca Comencini s filmom "Lo spazio bianco" in Michele Placido, ki se bo predstavil s filmom "Il grande sogno". Nemški režiser s turškimi koreninami Fatih Akin bo prišel s svojim novim izdelkom "Soul Kitchen". Francija bo ponudila filme "Persecution" Patricea Che-reauja, "White Material" Claire Denis, "36 vues du Pic Saint Loup" Jacquesa Rivelle-ja in "Mr. Nobody" Jacoja van Dormaela. Prireditelji na Lidu načrtujejo parado zvezdnikov: ameriškega igralca Matta Damona in režiserja Stevena Soderberga s srhljivko "The Informant", George Cloo-ney, Kevin Spacey, Ewan McGregor in Jeff Bridges pa so štiri zvezdniška imena iz komedije "The Men who Stare at Goats", ki jo bo režiser Grant Heslow predstavil izven tekmovalnega programa. V sekciji "Mezzanotte" bodo med drugim prikazali ameriško srhljivko "Brooklyn's Finest" An-toinea Fuque, na projekciji pričakujejo protagonista filma, to sta Richard Gere in Ethan Hawke. Oliver Stone bo predstavil svoj dokumentarec "South of the Border". "Režiserji, kot sta Michael Moore in Fatih Akin, ki doslej še nista imela filma v Benetkah, sta si letos za predstavitev svojih filmov izbrala prav ta festival," je poudaril Marco Müller. V Benetkah bodo 6. septembra zlatega leva za življenjsko delo izročili Dis-neyjevemu kreativnemu vodji Johnu Las-seterju. Za animirane filme "Toy Story" in EVRO 1 i,4as3 $ -0,36 RIM - V Italiji je osem milijonov in 78.000 revežev, kar znaša 13,6 odstotka celotnega prebivalstva, piše v poročilu statističnega zavoda Istat o revščini v letu 2008, ki je bilo objavljeno včeraj. V preteklem letu je v relativni revščini (slednja se nanaša na družinska jedra dveh oseb, v katerih je bil srednji mesečni strošek na osebo skoraj tisoč evrov) živelo 2.737.000 družin, kar znaša dobrih enajst odstotkov prebivalstva. Revščina je najbolj prisotna na jugu države, kjer je revnega skoraj 24 odstotkov prebivalstva. Po podatkih Istata pa v absolutni revščini, se pravi v razmerah, ki ne dopuščajo minimalno sprejemljivega življenjskega standarda, živi milijon in 126.000 družin oz. 2.893.000 oseb, kar znaša skoraj pet odstotkov celotnega prebivalstva. To je skoraj odstotek več kot leta 2007, vendar Istat pri tem pravi, da podatek statistično ni relevanten. Največji porast absolutne revščine (od 5,8 do 7,9 odstotka) so tudi v tem primeru zabeležili na jugu države, medtem ko je v srednji Italiji taka oblika revščine 2,9-odstotna, na severu pa 3,2-odstotna. Kdo je najbolj izpostavljen revščini oz. kje je prišlo do njenega porasta? Po podatkih Istata so to številne družine, zlasti tiste s štirimi osebami (starši in dvema otrokoma), pod udarom pa so predvsem družine z mladoletnimi otroki. Prav tako je revščina v porastu pri enostarševskih družinah, dalje pri družinah, kjer družinski poglavar išče službo, pa tudi pri tistih, kjer so družinski člani zaposleni oz. samozaposleni. Revščine je manj pri tistih družinah, katerih člani so zaposleni, z njimi pa prebiva vsaj en upokojenec. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 30.7. 29.7. ameriški dolar 1,4053 1,4104 japonski jen 133,89 96014 133,86 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 44,5060 67,8900 9,6350 44,2170 68,3000 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4453 0,85240 7,4451 0 86110 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,4515 8,7490 1 1 \J 10,5849 8,7890 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,581 1,5314 25,540 1,5268 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona tArint 15,6466 268,31 15,6466 269,75 1 1 la1W|0d SDU Lp 'UDJ.UD| DZ >|DUZ !>|SÎ!UU8>| Çp '(04J9quuf|) >|!UA9?!Îu>| pisuDiïp;! '!>l|9pz! |usn>|08u ZP '9jdjj9j zi qn|>| !u;9uuo6ou '|DA!Z Dpujed D5DUJOP gç 'DAO>|DSJO»-D69>|SUU!y DÎlUO-JUinS Ç£ 'pojoči du ;so6 'JOdDZ 'DQ9f Zî 'L|DU|AO>|Df|9q A DU||S!>|OU!UJD 'OC 'DJS9|/\| d69AON d>|duzo D>|S|!qouuojAD 82 '(■QDZ) ||ni 09AD|9p lujjods u| |u;aASOjd |>|S9U9q çz 'npos ud dz9jdz pz 'u||d U9|9z o^SD>|U9uunj 'ue6o|Di| ZZ 'fU9>|n| 9fUD|9p DZ |fOADU Z 9fpOJO QZ 'D>|0;0|0d D69>|Sf!ZD d6sÎ59AÎDU 09|DA|q9Jd '81 'D4-OU9 DUJDU9P D>|SUUU '£1 'DMDJJO Ujo^seuu UU|UAD|6 z !>|U9UUV IUJ9A9S A DADZJP ' 11 '0|9p 04S! OfDflADJdO !>| 'fDdn>|S ipnfl Q9A DZ U9J0A06p0 01 '(qdz) D|S9i i|8;|uunz! |>|sqjs (, 'DPUDJIIAI D)||DJ6! D>|SUDÎ!|D4! '8 D>|AD|9p Dujn;|n>|0us9|9; dsdu £ 'dujuadj 'oa|u '9 'd>|qo "s 'DÔOJd D>|S!UZ9|9Z -p 'a9;|US9d DUp9AOd|jd D>|SDUnr £ 'd>|ad|9p DUJn^|n>| dsdu z 'Dposod D>|Siu!L|n>| i :ON3ldAVN ■(0>|JD|/\|) JUDJU9Z9Jd9J |>JSJD>|JDSO>| !>|SU!PD|UU |[UDp>|9U SDU '0|9p OU9fU9G 0|DUU '0>|Z9J DflADJdO JOp>| '8^ 'Dfusojd OAjfijSA gp '(■QDZ) U|dJ91 09AD|9p !U5!4.!|0d0U9qznjp |>|SUo6 sdu pp '>|!U|DA!QOd 'QAD>| '>|DÎU!ZD|q ZV '(■qdz) |UUJ9J >|!Z!4 |)|SUDÎ!|D;! '9f|9;Dfud DZ UD6D9è| Qp '!UJ|DA!Z p9LU pDdods 2Î 'DQ!|Od D>1PD£| >|9A9pZA ¿£ 'oezoqn 'djojis gç '(■QDZ) QIIOUU9S C9AD|9p !UQ!4.!|0d0U9qznjp |>|Suo6 sdu ££ 'DJ9UU D>jSU9UUD ||D D>|S9|6UD -Z£ 'S|JS9J 'DZ9IZ DU|OdS D>|SOUU '^souuunau 'Dfpjou '6Z 'L|D>||9znz ud D>||Dd!+ iz 'D>|!UOJ>| 'S|doj9| çz '(OSDN) >|!US9d P1SUUU PZ '(■QDZ) ÀD£| J9SIZ9J !>|SUU|!J MSU9UUD £Z '9pjD6og 09|Dj6| HSUUW !>|S9|6uD '12 'DU9 9|nUUJOJ UU9QS!|D>|J!P u| uu9QS!l!ADjpz z 04.S9UU o>|SÎ!6|9q 0Z 'Dd9J zgjq so>|o>| -6l 'D>|JQ D)|SJ6 "¿1 'suoipn ps^un "91 'S|d0SDQ uDJu;sn|! -gi 'ao>|!usd|6ouuds zejq djdcti pi 'DfU9Z0UU9Jd U| DÛDU9P 0UUU0J60 9JOUU9Jd !>| 'D)|SU9Z 'ZI '9f!snjo|9g o;s9uu ouad|6 ■£ '9>|pDdpO DZDAPO !|D Djjqod !>| '09AD|9p ' l :ONAVaOQOA 6f m 8» Lf 9f se n m a n ■ » ot m 6Î 8£ m Lt 9£ se m « ££ ■ Zi ■ I£ m 0£ 6Z ■ 81 LZ ■ « sz n ■ ÎZ ■ ZZ IZ or m 61 m 81 Ll 91 ■ SI ■ n SI ZI II «i « « L m 9 s f £ z i (oyjDj) TONVZia» Slikovna križanka, vodoravno: skok, kapa, Amor, teza, rom, harem, edili, armada, laringitis, PLO, ara, tla, Ra, minerali, oseba, sinek, stvarnik, T. K., Enij, Al, Pato, čitalnica, O.T., Aša, Atri, sla, N.T., Ate, tarok, kvar, siringa, Aoni, ne, Air; na sliki: Miramar. Križanka, vodoravno: 1. smetar, 7.Minsk, 12.kapitalistka, 14. Lr, 15. revija, 16.UN, 17.eta, 19.Keba, 20.SPA, 21.Dirk, 23.N.R., 24.0vid, 25.anali, 27.antena, 29.abota, 31.modo, 32.aker, 33. L. S., 35. reva, 37.Rac, 38.ravs, 40.Ron, 41.E.F., 42.kanape, 44. D. T., 45.soiicitacija, 48.tiačan, 49.Lokar. Rebus: VA lovci sod O Broz A čeli = Valovci so dobro začeli. -3All$3ti <9's'z'û Si193d nzeuodeisd du d>|3j = iai • e>|s;o>|§ n6n[ du D)|6j = »ss • we>|SJDzpD|/\| du ojseuu = vfV9 • ihsna a ojseuu = VSV - X33dVA01S 3WIOXSON oxg? 13WOX 9091 nvAizvNa ■203 VHVTd INVflVU NOiO VNvaaor vravxavsœi V93XSH3WV X3A3QZA NVHI zrow isvais 'srtfliszod ONU3ÎIV Oili3ld Nnvx ZVWOI VWXN3Ï8 ViSdA SV13WOOON zvaa ovin raxsioxs VN¥>3» VdOlSOdd 13Q IPNOOdS HINZ3AIST31S -OSOdrVN INVJ2IV3IS vasi A0113X XIN90Q0S >i35ann ninvN VOINIVXIN VSVN lavo! DiEaao 'iriONvaj a Q1S3N nZ3NOd313d VNVxsa vSsfôÂViis VN320il0fl0 XINA3N0 roAi ')IINA3N0 Kisaomad voiNrwi '93Z3A MSNVdS Vri3AOOS vniiao ONIOVd 031V1I9I WV X3A302A AOSISSVNO nnvaBi iad Q1S3N raxsavzavn VNOian IAONS3HS -NV9il03N VSIdVd VXSdOïl VXI13A vraœiavis V93NV9Z ZI NOflNOg RI93N VaV 303ÎS3N vrNiooa VX$U9 VNOd3d vxiNaasasdd V93HSNI1 -N3SaV¥N3Z VÎNVNZ3S vgoxavx 3ri3INI 'OAIS3SOd vrag 3fi3NA IXSTOAA SI9VA01 ni3AQLNOX Idd ISVA 3SVN ¥XlVAI93ad X03 TVfllNVH NV9I0 vaia vxsion VN3iai>313 lomosa VMVdVN 'i>3J3a V1S31 V10XIN snsrra msa H3>ISdO!IA3 AOJS3W srNwiflvz vaos vrosA ITVNV Vd3»QlAV 'XINS3d ixsNia 90fl 'arua OXSNVJOS VNOsasd 'XINZ3NVSOd 'X3A01? V0N0S9O9 DISNV9dl93 vnovz -INVSHOVN -naoflOASo VXSNUS31Vd / nma W3ÎIV1SA ridoisod IXIN1IOZCIVN HiNvniisnn IUd 3N3Z VZ I1IQ1S01M XINA3NG Disaomad I93S 3AVddZVll 3N3A1SNVNZ 13WQ3jld iNzsann 909 msnia A30rwix Z3«a OIVAiaXOd iviao AHao OXV1 1IAV1S3S MDOjUjj^od oa qna VXNVZId)! VNAOXI1S Ç*J5 !daiBAi§9|!A u| O>|bi'JO6| ^ " :oief|ABJd!Jd ubjjs 6002 ef!|nf'L£'>|9J9d VUIVX VN1VH9I VXOSIA vraavN l01VA30n3Hd VI9H039 3Avzaanv 01S3IAI 0NAY19 <0183810 avsxog IXSVSU nann 3U39 aavHOia (uox) NZO !IV13ilX3S irNVQX3N 9IONRId siaoa OiOd / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 30. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ Fran Venturini 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.10 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 5 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Alice Nevers - Professione giudice 23.15 Dok.: Pianeta Terra - La giungla 0.15 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.35 6.50 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 14.00 14.25 16.00 16.40 17.25 17.50 18.05 18.30 18.55 21.05 23.20 1.05 Aktualno: Focus Variete: Videocomic Dokumentarec Aktualno: Caro amore... Aktualno: Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nad.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) Dnevnik in rubrike Nan.: 7 vite Nan.: Numb3rs Nan.: Alias Nan.: Las Vegas Nan.: Due uomini e mezzo Risanke Dnevnik - kratke in športne vesti 20.30, 23.05 Dnevnik Šport: Plavanje - Svetovno Prvenstvo v Rimu Film: Romeo devo morire (akc., ZDA, '00, r. A. Bartkowiak, i. J. Li, D. Lindo, I. Washington) Nan.: Terapia d'urgenza Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Dok.: Cult Book Aktualno: Off Hollywood 2009 14.45 Šport: plavalno SP v Rimu Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Moon Walk 1969/1999 Nan.: Wind at My Back Nan.: Un posto al sole d'estate Dnevnik Dok.: Enigma (v. C. Augias) Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide 8.05 8.20 8.55 12.00 14.00 15.00 18.55 19.00 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.20 0.00 Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.20 Nad.: Vivere 10.20 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.30, 23.50 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.20 Film: La signora Skeffington (dram., ZDA, '44, r. V. Sherman, i. B. Davis, C. Rains) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 23.15 Film: Apollo 13 (dram., ZDA, '95, r. R. Howard, i. T. Hanks) Canale 5 8.30 9.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.40 16.35 17.35 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Il miracolo della farfalla (kom., Fr., '02, i. M. Serrault) 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Il sogno di Helen (dram., ZDA, '05, i. C.E.Billings) 0.10 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Sarabanda (v. T. Mammucari) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Sotto il sole della Toscana (dram., ZDA, '02, r. A. Wells, i. R. Bova, D. Lane) Film: Attrazione fatale (triler, i. M. Douglas, G. Close) O Italia 1 6.20 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 17.50 Risanke 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Fico + Fico Show (i. Fichi d'India) 22.55 Film: South Kesington (kom., It., '01, r. C. Vanzina, i. R. Everett, E. Macpherson) ^ Tele 4 6.06 6.55, 8.00, 8.30, 9.55 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 6.10 8.05 Buongiono con... 6.15 Variete: Dopo il Tg...Mescola e ri- mescola (pon.) 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 0.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 8.50 20.55 Klasična glasba 9.05 Nan.: Lassie 9.30 Nan.: Don Matteo 5 10.10 15.50 Dokumentarci o naravi 11.00 Talk show: Il meglio di Formato fa-miglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.10 Radovednosti iz Trsta 13.15 Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Village 17.00 Risanke 19.28 0.00, 1.30 Vremenska napoved 20.00 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.20 Qui Cortina 21.30 Koncert: Festival Show 2009 LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.30 Dnevnik Variete: Niente di personale remix Resničnostni show: Vivo per miracolo Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Žogarja - Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.50 Dok. film: Prvak (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno - Oddaja za mladinsko kulturo (pon.) 11.30 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) 14.15 Pogled na... (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 20.30 Števerjan 2009 20.35 Festival Vurberk 2009 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 9.00, 2.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.35 Opus: Glasbena ikonografija v Kopru in Piranu (pon.) 12.55 Dr. Tomaž Brejc: Besede in slike (pon.) 13.35 Evropski magazin (pon.) 14.05 Črno beli časi (pon.) 14.20 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 31.7.1991 15.20 Circom Regional 15.50 Minute za ... Oddaja Tv Koper 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 16.55 Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper 17.55 Rim: Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos) 18.50 Zlata šestdeseta 20.00 Dok. serija: Uganke Svetega pisma 20.50 Nad.: Ukradeno življenje (pon.) 21.40 Film: Trikrat pokopani Melquiades Estrada (pon.) 23.35 Čez planke: Čile (pon.) 0.40 Film: Čuvaj parkirišča (pon.) 2.15 Nad.: Gandža (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.20 Jaz in Vincent 16.05 Artevisione 16.35 Dok. odd.: Mahatma 17.35 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 1.00 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Tv nanizanka 22.15 Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim 23.15 Arhivski posnetki "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Mozaik (pon.) 22.30 Vedeževanje s Cvetko 22.30 Vedeževanje z Magdaleno 0.00 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert iz sezon GM; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - odprta knjiga; 18.00 Kultura; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.45 Prispevek o naši kotalkarici Niki Arčon; 10.00 Poletna popotovanja; 10.45 Pastirske igre v Senožečah - Irena Cunja; 11.30 Predstavitev nove knjige Jasne Majde Peršolja - Rodiški rodovi; 12.00 Nagradno vprašanje - Koncert na pomolu; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 21.45 Slovensko nogometno prvenstvo v živo; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 28. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika O KIJEV 18/27 C LIZBONA O 18/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA 15/31 X- - 1010 - • „„ATENE "V"-, . , ^6/34 ' <1 Alpe so pod vplivom hladnejših in nestanovitnih atlantskih tokov. Jutri bomo pod vplivom anticiklona a že od nedelje se nam bo od Španije bližala dolina nizkega zračnega tlaka. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 Dolžina dneva 14.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.54 in zatone ob 1.00 Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Nad našimi kraji se zadržuje oslabljena hladna fronta. S severovzhodnimi vetrovi prehodno priteka bolj hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave. Sredi dneva in popoldne bo po nižinah počutje poslabšala tudi velika toplotna obremenitev. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja je 25,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.16 najnižje -32 cm, ob 8.59 najvišje 6 cm, ob 10.39 najnižje 5 cm, ob 17.57 najvišje 28 cm. Jutri: ob 2.45 najnižje -47 cm, ob 9.36 najvišje 22 cm, ob 14.50 najnižje -1 cm, ob 20.17 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ..... 27 2000 m ..... .....13 21 2500 m ..... ....... 9 16 2864 m..... ....... 7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona 68 TOLMEČ O 13/23 J! VIDEM O 20/33 O PORDENON 21/32 o GRADEC 18/26 6S. TRBIŽ O 12/22 CELOVEC O 19/26 O 14/25 KRANJSKA G. O TRŽIČ 17/28 i O 17/26 S. GRADEC CELJE 17/28 O MARIBOR 018/28 PTUJ O M. SOBOTA O 18/27 ČEDAD O 21/32 LJUBLJANA 19/29 N. MESTO 18/29 POSTOJNA O O 18/28 ^V? --- KOČEVJE ^^P _ ČRNOMELJ ZAGREB 20/29 O ^NAPOVED ZA DANES V hribovitem svetu bo v glavnem oblačno; pojavljale se bodo plohe in nevihte. Po nižinah bo spremenljivo, proti predgorju ni povsem izključena kakšna nevihta. Ob morju bo zmerno oblačno do spremenljivo, zjutraj bo pihala zmerna burja, ki bo popoldne slabela. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod bo pihal vzhodni veter. Popoldne bodo predvsem v severozahodni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 18/29 (NAPOVED ZA JUTRp Po nižinah in ob morju bo jasno do zmerno oblačno,pihali Jutri bo sončno in vroče. bodo krajevni vetrovi. V hribovitem svetu bo spremenljivo z možnostjo kakšne posamezne popoldanske nevihte, zlasti v Karniji. afganistan - Izkazalo se je, da so najboljše prevozno sredstvo Glasovnice za predsedniške volitve bodo raznašali osli KABUL - Glasovnice za splošne volitve v Afganistanu, predvidene za 20. avgust, bo raznašalo več kot 3000 oslov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na ta način bodo volilni lističi prišli tudi do najbolj odročnih gorskih predelov Hindu-kuša, kamor ni mogoče priti niti s helikopterji. Osle bodo otovorili z volilnimi skrinjicami in glasovnicami, nato pa bodo živali po "oslovskih stezah" odnesle nenavaden tovor v nedostopne vasi. Volitve, na katere je pozvanih 17 milijonov registriranih volivcev, bodo poleg z varnostnega izredno zahtevne tudi z logističnega vidika zaradi razgibanega terena in pomanjkanja ustrezne infrastrukture. Na nemirnem jugu in vzhodu države pa bodo volitve predvidoma ovirale predvsem slabe varnostne razmere. (STA) kitajska - Ukrep ministrstva za kulturo Prepovedane spletne igre o organiziranem kriminalu PEKING - Kitajsko kulturno ministrstvo je napovedalo boj spletnim računalniškim igram na temo tolp in organiziranega kriminala. Ministrstvo je prepovedalo oglaševanje in objavljanje povezav na igrice s sporno vsebino. Po mnenju ministrstva za kulturo tovrstne igrice kršijo kitajske predpise o uporabi interneta, saj "spodbujajo opolzkost, hazardiranje in nasilje". Spletnim stranem, ki bodo kršile prepoved, grozi "stroga kazen". Nekaj glavnih spletnih strani je že odstranilo ali blokiralo dostop do spornih iger, med drugim tudi do dveh priljubljenih iger "Boter" in "Gangster". Prepoved je del širše kampanje proti pornografiji in "nezdravnim" vsebinam na internetu, kar velja tudi za vsa politična stališča, ki so v nasprotju s pogledi komunistične partije. Po ocenah oblasti približno 200 milijonov Kitajcev igra spletne igre, industrija pa bo po pričakovanjih letos zrasla za 50 odstotkov in prinesla približno štiri milijarde dolarjev. (STA) libija - S časopisnim oglasom Umetniška skupina razjezila Gadafija Moamer Gadafi KAIRO - Nemško-danska umetniška skupina Surrend je z oglasi v enem od libijskih časnikov zjezila libijskega revolucionarnega voditelja Moamerja Gadafija. Skupina je namreč v nek manjši oglas v časniku, ki izhaja v angleščini, Tripoli Post skrila besedici "Gadafi" in "lunatic" ("nori"), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po besedah danskega umetnika, člana skupine Surrend, Jana Egesborga, je bil izraz "lunatic" skrit v domnevnem naslovu neke danske družine, ki naj bi želela najeti hišo v libijski prestolnici: "cita-nulifaddag 2200, Norrebro, Kopenhagen". Brano nazaj, se to bere "Gadafi lunatic" (nori Gadafi). "Želeli smo dokazati, da umetnost in cenzura celo v strogih diktaturah lahko prelisičita cenzuro," je Eges- borg v Kairu povedal za tiskovno agencijo dpa. Leta 2006 ustanovljena umetniška skupina je imela že vse od začetka na muhi tudi Gadafija. Ta naj bi bil "nor, ciničen in nevaren", je ugotovil Egesborg. Časnik zadeve ni želel komentirati. Surrend sestavljata Danca Egesborg in Pia Bertelsen, ki živita in delujeta v Berlinu. Mednarodno je par postal znan s fingiranimi oglasi v oblasteh naklonjenemu časniku Teheran Times, v katerih je bila v hvalnici iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu skrita besedica "svinja". V tradiciji proti-nacističnega umetnika Johna Heart-fielda sta v minulih mesecih lepila tudi plakate proti neonacistični stranki NPD in stranki Levih (Linke). (STA) Na poti okusov v Gradežu tudi slovenske postaje Romski ritmi skupine Langa privabili v Repnič številno občinstvo Marko Sosič o svojem večletnem vodenju SSG, (ne)uresničenih željah, prijetnih spominih in načrtih >/10 iOHVf «niE Primorski PETEK, 31. JULIJA 2009 Št. 180 (19.579) leto LXV. Jug Vitezova Ahilova peta? Martin Brecelj Problem juga pretresa italijanske politične kroge, še zlasti vladno večino. Problem je že dolgo tlel, dramatično pa je bruhnil na površje v teh dneh, ko je skupina desnosredinskih parlamentarcev odtegnila podporo vladi najprej pri glasovanju spornega zakonskega odloka proti gospodarski krizi, potem pa pri glasovanju dokumenta o gospodarskem in finančnem načrtovanju, češ da je vladna politika izrazito severnjaško naravnana. Upor vodijo privrženci Gibanja za avtonomije predsednika sicilske deželne vlade Raffaele-ja Lombarda in nekateri predstavniki Ljudstva svobode, ki grozijo z ustanovitvijo Stranke juga, da bi v vladni koaliciji, kot pravijo, postavili protiutež Severni ligi. Očitno tudi v politiki velja nekaj podobnega, kot je tretji New-tonov zakon v fiziki. Vsaka akcija povzroča enako in nasprotno usmerjeno reakcijo. Vse večje uveljavljanje Severne lige je prej ali slej moralo izzvati odgovor s spodnjega konca italijanskega škornja. Stranka Umberta Bossija je sprva izražala protest proti dejanski ali domnevni prevladi juga v državni politiki in sploh v javni upravi, toda s časom se je tehtnica prevesila. Iz protestnega gibanja je Severna liga prerasla v vse vplivnejšo vladno silo, ki pa se ob tem ni odpovedala svoji izvorni robati protijužnjaški retoriki. Njena izzivalnost je prišla še bolj do izraza, ko se je Nacionalno zavezništvo spojilo s stranko For-za Italia, saj je Bossi v vladni večini tako postal edini kolikor toliko enakovreden sogovornik Silvia Berlusconija, predsednika vlade in nespornega voditelja desnosre-dinskega tabora. Tleča nasprotja so se medtem razplamtela v obdobju suhih krav, ki ga je prinesla svetovna gospodarska kriza, na dan pa so naposled bruhnila, ko so afere s starletami ter družinske in druge težave načele podobo premiera kot nepremagljivega Viteza italijanske politike. Da problem juga ni od muh, se Berlusconi dobro zaveda. Zato je takoj po izbruhu upora južnih parlamentarcev obljubil široko-potezen načrt za preporod južnih dežel. Premier je torej na izziv odgovoril tako, da je še povečal stavo. Vprašanje pa je, ali je to zmagovita poteza. Kje bo našel denar za izredne naložbe, ki jih obljublja, ko pa so javne blagajne izsušene? Mar ne tvega, da se bo tako zapletel v spiralo vse hujših izsiljevanj? Kdo ve, jug bi lahko postal Vitezova Ahilova peta nekako tako, kot je skrajna levica pokopala nekdaj nespornega voditelja leve sredine Romana Prodija. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ŠPANIJA - Po sredinem bombnem napadu v Burgosu, ki je povzročil 60 ranjenih Atentat na Mallorci terjal dve smrtni žrtvi Spet naj bi bila na delu Eta, ki danes obhaja 50-letnico ustanovitve MANJŠINA - Skupne pobude Aceta Mermolje in Igorja Švaba Skrb SKGZ in SSO za probleme Slovencev v tržaški pokrajini TRST - Pokrajinska predsednika SSO in SKGZ Igor Švab in Ace Mermolja za včeraj predstavila skupne pobude za Slovence v Trstu in v okolici. Na tiskovni konferenci (foto KROMA) so tako govorili o uplinje-valniku in hitri železnici, a tudi o tržaškem regulacijskem načrtu, Stadionu 1. maj, Kulturnem domu in otroških jasli v Dijaškem domu. Krovni organizaciji menita, da bi morala za slovenske otroške jasli poskrbeti Občina Trst, ki pa za to očitno nima posluha. Na 5. strani PALMA DE MALLORCA - Na španskem letoviškem otoku Mallorca je včeraj eksplodirala bomba. Pri tem sta bila ubita dva policista, več ljudi pa je bilo ranjenih. Bomba je eksplodirala pred policijsko postajo v Palmanovi. Preiskovalci so nekaj ur pozneje našli še drugo bombo pod avtomobilom ter jo deaktivirali. Odgovornosti za napad sicer ni prevzel še nihče, mediji pa že ugibajo o napadu baskovske separatistične organizacije Eta. Dan prej, se pravi v sredo, je bilo v bombnem napadu v Burgosu na severu države 60 ljudi ranjenih. Tudi to naj bi bilo delo Ete, ki danes obhaja 50 let delovanja. Na 15. strani Pierpaolo Cerani: Sem 75-odstotni Slovenec Na 2.strani Boljunski trg bodo preuredili Na 6. strani V Hiši filma v Gorici že nastaja mediateka Na 12. strani V Marini Julii kopanje spet dovoljeno Na 12. strani Brazilski plavalec Cielo Filho z neverjetnim časom preplaval 100 m Na 16. strani ITALIJA Splavilna tableta bo v prodaji RIM - Italijanska farmacevtska agencija (AIFA) je sinoči prižgala zeleno luč za uvedbo abor-tivne tablete Ru486 na italijansko tržišče. Upravni svet agencije je zadevni sklep sprejel z večino štirih glasov proti enemu. Tableto že prodajajo in uporabljajo v raznih evropskih in drugih državah. Proti uporabi tablete se je v teh dneh spet odločno izrekel Vatikan. Častni predsednik Papeške akademije za življenje Elio Sgrec-cia je dejal, da je z moralnega vidika uporaba tablete toliko kot kirurški splav, se pravi umor. POKRAJINA TRST - Predstavitev sprememb pokrajinskega statuta V statutu raba slovenščine Ostra obstrukcija svetnikov Nacionalnega zavezništva - Pangerc izključil Marca Vascotta TRST - Levosredinska koalicija je na sinočnji pokrajinski seji predstavila osnutek sprememb pokrajinskega statuta, ki med drugim uvaja rabo slovenskega jezika. To je sprožilo ostro obstrukcijo svetnikov Nacionalnega zavezništva, ki so si na vse načine prizadevali, da bi preprečili predstavitev. Pri tem je svetnik Marco Vascotto tako grobo kršil pravilnik, da ga je moral predsednik Boris Pangerc izključiti iz sejne dvorane. Spremembe statuta so orisali načelniki svetniških skupin večine Carla Melli, Elena Legiša, Maria Monteleone (na sliki) in Fabio Vallon. Razprava o posameznih spremembah se bo začela sredi septembra. Na 6. strani 2 Četrtek, 30. julija 2009 ALPE-JADRAN / podjetja - Zanimiva razkritja v intervjuju za slovenski dnevnik Delo Cerani ni italijanski, ampak slovenski »mafijec« 30-odstotni lastnik družbe Kolonel je izvirno Krpan s koreninami v Kobaridu TRST - V zgodbi o prevzemanju skupine Laško Pivo včeraj ni bilo novih dogajanj, pač pa je Pierpaolo Cerani povedal svoje v intervjujih za ljubljansko Delo in za tržaški dnevnik Il Piccolo. Naj ob tem spomnimo, da je nam v torek, ko smo ga poklicali po telefonu, potrdil vstop v lastništvo družbe Kolonel, ni pa bil pripravljen dajati drugih informacij, ki jih je »rezerviral« za ljubljansko Delo. Povabil nas je, naj počakamo do njegove tiskovne konference, vendar je medtem sprejel pogovor za italijanski tržaški dnevnik, zato ga mi nismo več iskali. Cerani je v včeraj objavljenem pogovoru za Delo priznal, da je v ponedeljek kupil zgolj 30-odstotni delež Kolonela, ki ima posredno v lasti Pivovarno Laško in postale povezane družbe. V intervjuju je izrazil pripravljenost, da pridobljeni delež poveča na 100 odstotkov, vendar pod pogojem, da varuh konkurence Infond Holdingu (ki ga prek večinskega deleža v Centru naložbe nadzira ravno Kolonel) vrne glasovalne pravice v Pivovarni Laško. »Če v zelo kratkem času ne bomo rešili teh vprašanj, bomo šli na evropsko sodišče v Strasbourgu,« je zagrozil Cerani. Koliko je za omenjeni 30-odstotni delež v Kolonelu odštel, italijanski podjetnik ni hotel izdati. »Lahko rečem le, da gre za veliko vsoto, ki so jo določale okoliščine.« Pogajanja z Boškom Šrotom so trajala tri mesece, Cerani pa zagotavlja, da ne namerava prodati nobenega podjetja iz skupine in da Šrot ne bo delal v nobeni družbi iz skupine. »Naša glavna skrb so delovna mesta,« je povedal. »Osebno verjamem, da ima skupina zelo velik potencial za razvoj. Kakovost njenih izdelkov je namreč odlična. A žal se izdelke Radenske, Fructala in Uniona lahko dobi samo na Balkanu, v Sloveniji in v mejnem območju v Italiji, drugje pa ne. Verjamem, da bi se Slovenija lahko s temi proizvodi pojavila na svetovnem trgu in postala prepoznavna,« je prepričan podjetnik. Sanacijski in finančni načrt za prestrukturiranje Skupine Pivovarna Laško, ki ga pripravlja, namerava Cerani predstaviti tudi ministru za finance Francu Kri-žaniču. »Naj bo jasno, da nimam namena prodati nobenega dela tega premoženja. Ta skupina ima zelo velik potencial in igrice ga uničujejo. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec. Torej sem slovenski mafijec. Moj dedek je bil rojen v Kobaridu in se je pisal Krpan, priimek nam je pozneje spremenil Mussolini,« je še povedal Cerani v intervjuju za osrednji slovenski dnevnik. avstrija Referendum proti zapiranju poštnih uradov CELOVEC/DUNAJ - Po celi Avstriji je še do ponedeljka mogoče podpisati referendum proti zapiranju poštnih uradov -tudi na Koroškem, kjer hočejo do konca leta zapreti dodatnih 23 poštnih uradov. Med njimi so tudi številni uradi na dvojezičnem ozemlju, med drugim naj bi zaprli pošto na Djekšah, na Rudi, v Glo-basnici, v Tinjah, na Žihpoljah, v Škofičah in v Kotmari vasi. Čeprav pomeni zapiranje pošt močan in boleč poseg v infrastrukturo manjših krajev pa je odziv na referendum dokaj skromen. Tako je personalni zastopnik koroških poštarjev Helmuth Omotta včeraj sproročil, da je udeležba na referendumu na Koroškem zaenkrat močno pod pričakovanji in je zato pozval ljudi, naj podpišejo zahtevo po ohranitvi poštnih uradov na podeželju. (I.L.) Pierpaolo Cerami bi rad radensko izvažal po vsem svetu arhiv koroška - Čezmejni projekt občin v Avstriji in Sloveniji Geopark Peca bo prispeval k turističnemu razvoju območja Poleg ovrednotenja pogorja Pece in njegovih geoloških zanimivosti bo projekt promoviral tudi kulturne pobude slovenske manjšine i.l V Sloveniji doslej 124 primerov nove gripe LJUBLJANA - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za inf-luenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so v minulih dneh potrdili nove primere okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). V Sloveniji je tako doslej skupaj potrjenih 124 primerov okužbe, medtem ko je bilo 541 vzorcev negativnih.V nacionalnem referenčnem laboratoriju so tako v sredo potrdili osem primerov okužbe z novim virusom gripe, danes pa še en primer. Ob tem so v sredo pregledali še 14, danes pa tri vzorce, ki so bili negativni. Slovenec utonil na Krku ZAGREB - Hrvaška policija je sporočila, da je v morju ob plaži v mestu Krk na istoimenskem otoku v sredo umrl 24-letni slovenski državljan. V bolnišnici na Reki so potrdili, da se je mladenič utopil, so poročali hrvaški mediji. Kot so dodali, se je nesrečni fant najprej zgrudil na cesti, potem pa je odšel na plažo in v morje, kjer se je utopil, preden so ga mimoidoči izvlekli iz vode. Reševalci, ki so na kraj dogodka prišli zelo hitro, tudi niso mogli pomagati, čeprav so se z oživljanjem 24-letnika trudili več kot pol ure, je poročal časnik 24.sata na svoji spletni strani. Ena izmed prič je za zagrebški časnik pojasnila, da je mladeniča obšla slabost, zaradi česar se je na cesti pred hotelom Bor na Krku najprej celo zgrudil. Mimoidoči so mu nato pomagali vstati, a je nato zatrdil, da se počuti bolje, in odšel na plažo. Videli medvedko z mladičem LJUBLJANA - Na relaciji Mokronog - Tržišče - Gabrijele -Mladetiče se je v zgodnjih jutranjih urah pojavila medvedka z mladičem. Regijski center za obveščanje je o tem obvestil policijo in pristojne službe, območje pa opazujejo tudi lovci, so sporočili s Policijske uprave Krško. Občanom svetujejo, da so pri gibanju v naravi previdni.Če medvedko opazijo, naj o tem čim prej obvestijo regijski center za obveščanje na telefonski številki 112 ali 113. V nobenem primeru pa naj se medvedki ne približujejo, še svetujejo na policiji. Kot so pojasnili, medvedka sama po sebi ne predstavlja nevarnosti, vendar je lahko njeno ravnanje zaradi mladiča zaščitniško, zato previdnost ne bo odveč. CELOVEC - V delovno skupnost »Dežela pod Peco« vključene občine vzdolž avstrijsko-slovenske meje pripravljajo projekt z imenom »Geopark«, ki naj bi končno vsebinsko združil občine na tem območju. Čezmejni projekt, za katerega hočejo pridobiti tudi evropski denar, naj bi v prvi vrsti pripomogel k boljšemu razvoju turizma v regiji, nenazadnje pa bi bil pomemben za slovensko manjšino na Koroškem tudi iz narodnostnega vidika. Poleg devetih občin delovne skupnosti na obeh straneh meje pri najnovejšem projektu sodelujeta tudi občini Železna Kapla in Sele, cilj vseh pa je skupaj tržiti geološke znamenitost čezmejne regije od Pece do Košute, ki jih je na tistem območju kar nekaj in bi jih kazalo bolje izkoristiti, kot doslej. Prav tako pa obstaja dobra možnost vzporednega trženja kulturnih, športnih in drugih turističnih atrakcij, ki so za obiskovalce zanimive v vseh štirih letnih časih, zlasti pa pozimi in poleti. Projekt je ocenjen na 2,5 milijona evrov, uspešna kandidatura na razpis za pridobitev sredstev iz evropskega sklada za čezmejno sodelovanje in regionalni razvoj pa bi pomenila velik korak naprej za razvoj turizma na obeh straneh meje. (I.L.) koroška - EL končala niz pogovorov s člani deželne vlade Koristno, a brez premikov Pri deželnem glavarju sta se pogovarjala tudi Marjan Sturm in Bernard Sadovnik CELOVEC - Enotna lista (EL), zbirna politična stranka koroških Slovencev, je ta teden končala delovne pogovore z najvišjimi koroškimi deželnimi politiki oz. člani koroške deželne vlade. Zadnji pogovorni partner je bil v torek deželni glavar Gerhard Dörfler, vsi pogovori pa so bili - tako predsednik EL Vladimir Smrtnik - zanimivi in koristni, čeprav o konkretnih premikih ni mogoče govoriti. »Pogovori z legitimiranimi politiki v deželi so vedno potrebni, strankarska pripadnost posameznih politikov pa ne more in ne sme biti ovira, je še pristavil Smrtnik, ki je izrazil prepričanje, da stalno opozarjanje na nerešena vprašanja oz. na deficite v manjšinski in tudi regionalni politiki na koncu ne bo ostalo brez rezultatov. Glede vsebine pogovorov je predsednik Enotne liste dejal, da je v glavnem šlo za težnje slovenske manjšine na Koroškem in za regionalne teme. Pri tem je bilo opaziti, da so bili pogovo- ri o konkretnih regionalnih temah konstruktivni in plodni, težave pa so se pri deželnih politikih pojavile, ko je šlo za odprta manjšinska vprašanja kot so dvojezične table, vidna dvojezi-čnost, slovenski uradni jezik, itd. »Ta vprašanja smo zelo jasno tematizira-li,« je dejal Smrtnik. Tako je pri razgovoru z deželnim glavarjem Dorflerjem postalo očitno, da ima najvišji politik v deželi »moten odnos do pravne države«. V zvezi z uresničitvijo zajamčenih pravic koroških Slovencev je njegov prvi nasprotnik ustavno sodišče oz. pravna država, manj manjšina, je dobil občutek Smrtnik, ki je še poudaril, da je EL v pogovorih z deželni politiki poleg dvojezičnih krajevnih tabel opozarjala tudi na druga področja zaščite slovenske manjšine: npr. na potrebne izboljšave pri predšolski vzgoji, pri manjšinskem šolstvu, pri izgradnji infrastrukture za kulturo, glasbo in šport, itd. Regionalno politiko, kjer je prav tako še veliko deficitov, pa je Enotna lista obravnavala s pristojnimi deželnimi politiki oz. člani koroške deželne vlade. Področje občin in turizma z deželnim svetnikom Josefom Martin-zem (ljudska stranka - OVP), izgradnjo šolske infrastrukture z deželnim svetnikom Reinhartom Rohrom (socialdemokratska stranka - SPO), prometne povezave in šport pa z deželnim glavarjem Dorflerjem (Zavezništvo za prihodnost Avstrije - BZO). Kot se je izvedelo pa v tem tednu Enotna lista ni bila edini gost koroškega deželnega glavarja: tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik sta se pogovarjala s šefom koroške deželne vlade. O tem srečanju pa ni znano več kakor to, da je bil pogovor »na štiri oziroma šest oči.« Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Sreda, 29. julija 2009 3 manjšina - Poseg senatorke Tamare Blažina SSG pod dvojnim udarom Tudi iz Rima manj prispevkov Srečanje o gledališču brez zastopnikov Dežele in Občine Trst RIM - Slovensko stalno gledališče preživlja težke čase. Na eni strani malo ali nič posluha lokalnih uprav, na drugi pa veliko manj denarja za vsedržavni gledališki sklad (it. FUS), kar zna prizadeti tudi naš teater. Na to je včeraj v senatu opozorila predstavnica Demokratske stranke Tamara Blažina, potem ko je njena stranka zahtevala od vlade, da v letu 2010 ohrani finančna sredstva za gledališča. Blažina je ob navzočnosti kulturnega ministra Sandra Bondija poudarila, da je tudi v Furlaniji-Julijski krajini prišlo do protestov proti krčenju državnih prispevkov gledališčem in kulturi na sploh. Proračunsko kle-stenje v naši deželi utegne prizadeti osem gledališč in pet filmskih festivalov. Protesti proti vladnemu ukrepu so odmevali na čedajskem Mit-telfestu in na mednarodni goriški filmski prireditvi Amidei, napovedano krčenje so obsodili tudi v tržaškem gledališču Verdi. V Furlaniji-Julijski krajini smo priča bogati in razvejani kulturni ponudbi, ki jo označuje tudi skrb za dobre odnose s sosedi ter za uveljavitev večjezičnosti in večkulturnosti. Tukaj je slovenska senatorka omenila zelo težko situacijo SSG. Pri tem se je sklicevala na besede zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je pred nekaj dnevi v Trstu izrecno omenil slovensko manjšino ter njeno poslanstvo za gradnjo dobrih odnosov s Slovenijo. O težavah SSG je tekla beseda na sestanku med deželnim svetnikom Igorjem Kocijančičem, zastopniki gledališča Martino Kafol, Tomažem Banom in Mirjam Koren ter s pokrajinsko odbornico Mariello Magistri De Francesco. Pobudo za srečanje je dal Kocijančič, tudi v imenu kolege Igorja Gabrovca. Skupaj sta pisala Deželi, Občini in Pokrajini Trst ter jih opozorili na obveze, ki jih te javne uprave imamo do slovenskega gledališča. Vabilu za srečanje se je odzvala le Pokrajina, ki je z odbornico De Francesco pokazala ne samo razumevanje, temveč tudi zanimanje, da bi vzpostavila odnose oziroma sodelovanje s SSG. Deželni odbornik Roberto Molinaro, ki je zadolžen tudi za gledališča, je pokazal pripravljenost Tondove uprave, da se sooča s težavami teatra, a potem ko bo Dežela dobila iz Rima informacije v zvezi z Senatorka Tamara Blažina usodo državnega gledališkega sklada, ki ga bo lahko Berlusconijeva vlada vsaj delno »rešila« v nekem drugem zakonu ali odloku. Občina Trst na sejo ni poslala nobenega svojega predstavnika. Pred koncem avgusta je napovedano novo srečanje o finančnih težavah SSG. industrija - Belopeško podjetje v likvidacijskem postopku Podjetnik Lualdi predstavil načrt za prevzem Weissenfelsa TRBIŽ - Podjetnik Gabriele Lualdi, sedanji manjšinski lastnik podjetja Weissenfels iz Bele peči, ki je ponudil njegov prevzem, je napovedal, da je pripravljen investirati 6,5 milijona evrov in znova zaposliti okrog sto uslužbencev. Lualdi je včeraj na sedežu Dežele FJK v Vidmu predstavil svoj industrijski načrt deželnemu odborniku za proizvodne dejavnosti Luci Cirianiju, pooblaščenemu upravitelju deželne finančne družbe Friulia Federicu Marescottiju, predstavnikom lokalnih uprav, sindikatom in stečajnim upraviteljem podjetja Weissenfels. Kot je zapisno v tiskovnem sporočilu deželnega odbora, Lualdijev načrt predvideva ponovno zaposlitev približno sto od nekdanjih 179 uslužbencev, ki so trenutno v režimu izredne dopolnilne blagajne. Ti naj bi se vrnili na delo v roku dvanajstih mesecev, v teku treh let pa naj bi se število delovnih mest povečalo na 150, ostali pa bi šli v predčasno upokojitev. Socialni partnerji so se dogovorili, da se bodo znova sestali 6. avgusta. Kot je povedal odbornik in podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, je prva skrb njegove uprave vezana na število delavcev, ki bodo lahko ohranili svoja delovna mesta. Po njegovem mnenju je treba industrijske načrte ocenjevati predvsem glede na to, koliko delovnih mest zagotavljajo. »Lualdija in likvidatorje smo zaprosili, naj nam dajo še nekaj časa, da preučimo predlagano rešitev. Razumeti bo treba, ali je mogoče najti stično točko med Lualdijevo ponudbo in izrecnimi zahtevami stečajnega postopka,« je še povedal Ciriani. Prejšnje vodstvo Intereurope brez razrešnice KOPER - Delničarji Intereurope upravi in nadzornemu svetu na včerajšnji skupščini niso podelili razrešnice za leto 2008, sprejeli pa so sklep, da ostane slabih 58 milijonov evrov bilančnega dobička za leto 2008 nerazporejeno. Vseslovensko združenje malih delničarjev pričakuje proti sklepu izpodbojno tož-bo.»Intereuropa je v zelo resnem položaju,« je po končani skupščini poudaril predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan, ki sicer ni želel izdati rezultatov poslovanja v prvi polovici letošnjega leta, ker jih nadzorni svet še ni obravnaval. Opozoril je, da koncern trenutno posluje v oteženih razmerah, likvidnost na trgu je slaba, zmanjšal pa se je tudi denarni tok družbe. Pri poslovanju se po njegovih besedah zelo pozna tudi visok delež fiksnih stroškov, s katerimi posluje koncern. »Zajamčeno zastopstvo naj gre v deželni statut« TRST - Deželni svet FJK je bil včeraj poklican, da se izreče glede treh ustavnih zakonskih osnutkov (dva je podpisal sen. Peterlini, enega pa sen. Saro), ki posegajo v spremembo deželnega statuta. Prvi zakonski osnutek, ki ga je vložil predstavnik nemške manjšine sen. Oskar Peter-lini, predvideva spremembo 13. člena deželnega statuta FJk, ki obravnava izvolitev deželnega sveta, z vključitvijo določila o zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine. Deželni svet je naposled odklonil vse tri zakonske osnutke z utemeljitvijo, da je deželni statut potreben celovite reforme in da je bilo vsekakor časa premalo za podrobno obravnavo treh predlogov. V svojem posegu v avli je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec napovedal podporo prvemu zakonskemu osnutku sen. Peterlinija, medtem ko se ni udeležil glasovanja o ostalih dveh. Svetnik Gabrovec je pritrdil načelu, da se deželni svet čimprej ponovno loti postopka za korenito posodobitev lastne ustavne listine, vendar je sočasno izpostavil pomen in aktualnost predloga, da se v statut zapiše zajamčena zastopanost slovenske manjšine. »Gre za načelo, ki je bilo že vključeno v deželno volilno zakonodajo in pomembno je, da se to pravico zapiše tudi v statut, saj se volilni zakoni spreminjajo s preveliko naglico ... « je dejal svetnik Gabrovec. Svoje izvajanje je podkrepil tudi z zaskrbljujočim primerom v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je bil prav pred kratkim vložen predlog spremembe ustave, ki bi črtal zajamčeno zastopstvo italijanske in madžarske manjšine. turizem - Po statistični analizi deželne agencije za turizem Turismo FVG Turistični obisk v Furlaniji-Julijski krajini v prvem polletju kljub krizi na zadovoljivi ravni VIDEM - V prvih šestih mesecih letošnjega leta je prišlo v Furlanijo-Ju-lijsko krajino za 3,8 odstotka manj turistov kot v lanskem prvem polletju, medtem ko se je njihovo bivanje povečalo za 3,4 odstotka. Podatek izhaja iz statistične analize deželne agencije za turizem Turismo FVG, ki jo je njen generalni direktor Andrea Di Giovanni predstavil včeraj v Vidmu ob navzočnosti podpredsednika deželnega odbora Luce Cirianija. Turistični obisk gorskih krajev je razmeroma stabilen, povečal pa se je obisk obmorskih letovišč. Izrazit upad pa so zabeležili na področju poslovnega turizma (v prvi vrsti kongresnega), in to predvsem v pokrajinah Videm, Pordenon in Gorica. Pozitivni so tudi podatki smučarskih središč, kjer so našteli za 3 odstotke več prihodov in za 2,6 odstotka več bivanja. V ostalih vejah turističnega sektorja se je po neugodnem prvem četrtletju v maju in juniju pokazal znaten zagon. V teh dveh mesecih se je števi- lo turističnih bivanj v deželi glede na enako lansko obdobje povečalo za 9,6 odstotka, od tega največ v Lignanu Sab-biadoro z 19,5-odstotno rastjo in v Trstu s 14,8-odstotno. V celoti vzeto je polletni obračun zelo pozitiven za Li-gnano (+18,4%) in za Trst (+7%), negativen pa je za Gradež (-7,2%), Videm (-4,6%), Gorico (-14,9%) in Pordenon (-16,7%). Pri gorniškem turizmu pa beleži rahlo nazadovanje Trbiž (-3,7%), medtem ko je prišlo v Karniji do zmerne rasti turističnega obiska (+1,2%). Obisk tujih turistov se je v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 2,7 odstotka, domačih pa za 3,8 odstotka. »Podatki so pozitivni,« je komentiral Ciriani, »kajti kljub gospodarski krizi beležimo po šestih mesecih rast turističnih bivanj za več kot tri odstotke. Boom Lignana in Trsta pa je signal, ki mora vliti zaupanje celotnemu turističnemu gospodarstvu v Furlaniji-Julijski krajini,« je sklenil podpredsednik deželnega odbora FJK. Od obeh glavnih obmorskih letovišč je Lignano veliko na boljšem kot Gradež arhiv 4 Četrtek, 30. julija 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Polnoletnost slovenske države Adrijan Pahor 25. junija letošnjega leta je Slovenija pridobila status polnoletne države; v sorazmerno kratkem času je dosegla zavidljive rezultate v mednarodnih političnih in vojaških povezavah, v ekonomski politiki in preosnovi notranje politične ureditve. Mlada slovenska država pa je imela in še vedno ima največ težav v zunanji politiki. V tem sorazmerno dolgem časovnem obdobju je v odnosu do vseh sosednih držav, s katerimi ima (še) nerazčiščene odnose, popuščala ali pa mlačno reagirala, ko je šlo za njene nacionalne interese. V zadnjih šestih mesecih slovenski mediji ne govore drugega kot o - zdaj že posledicah - blokade hrvaških pristopnih pogajanj k Evropski uniji. Veliko pozornosti je bi bilo namenjene odstopu hrvaškega premier-ja, čigar presenetljivo dejanje naj bi bilo povezano prav z neuspehom v zunanji politiki. Sanader se je poslovil (verjetno začasno) s pomenljivo izjavo, da »Hrvaška ne bo dala niti centimetra svoje zemlje«. Izjavo bi lahko neuki bralec, recimo katerikoli Evropejec, razumel kot negacijo Hrvaške ozemeljskim zahtevam Slovenije, ki svoj veto izkorišča zato, da iz prednostne situacije iztrži čimveč na račun svoje sosede. Ker je uradna Slovenija tudi na to izjavo bolj mlačno reagirala, bi nepo-znavalec realnih razmer, pa tudi zaradi vse krajšega zgodovinskega spomina sodobne Evrope, lahko interpretiral danes Slovenijo kot agresorsko državo, ki bi rada pridobila nekaj ozemlja na svoji južni meji. Dejansko Slovenija ne zahteva od Hrvaške nič, kar bi bilo hrvaškega, nasprotno, če vzamemo kot izhodišče situacijo 25. junija 1991, bi danes ugotovili, da je Hrvaška neovirano zasedla katastrsko občino Sečovlje, polovico Piranskega zaliva (spomnimo se samo gradnje školjčišč, ki so jo slovenski policisti »kontrolirali« iz razdalje), postavila kontrolne točke, ki so potem postale mejni prehodi, globoko v notranjost slovenskega ozemlja, ponekod tudi do 200 metrov se-verneje čez reko Dragonjo, tako da se je Jožko Joras znašel čez noč na »hrvaškem« ozemlju, uredila morske pasove na tak način, da je Sloveniji zaprla dostop do mednarodnih voda, zasedla več sto hektarjev ozemlja ob Muri in še bi lahko našteval. Po podatkih geodetskih inštitutov naj bi Hrvaška povečala svoje ozemlje za 52 kvadratnih kilometrov. Kako se je lahko to zgodilo v dokaj dolgem razdobju od rojstva slovenske države do njene polnoletnosti, lahko samo ugibamo. Po vsej verjetnosti zaradi občutka nekakšne zgodovinske podrejenosti, inferiornosti in (ali) omalovaževanja politike vzhodne sosede, ki si je v vseh teh letih ustvarila izjemen izhodiščni položaj, spričo katerega bi - ob morebitnih pogajanjih - igrala vlogo države, ki je na spornih ozemljih suverena, to pa je nedvomno velika prednost. Pahorjeva blokada hrvaških pogajanj je bila zato verjetno zadnja priložnost, da se doseže premik v dolgoletnem sporu. Slovenska vlada je sicer izbrala najbolj delikatno »orožje«, poleg tega pa daje mednarodni in domači javnosti vtis, da je pristopni veto edina močna karta, ki jo ima v svojih rokah, kar ni dobro. Osemnajstletno obdobje dvostranskih odnosov med državama kaže nedvomno na ne ravno prijateljski, kaj šele »bratski« pristop hrvaških politikov in državljanov nasploh do slovenskih sosedov, čeprav tega seveda ne gre posploševati. Presenetljiva je zato, da ne rečem osupljiva, slovenska pozornost vsemu, kar je hrvaškega. Še najbolj je to razvidno v medijih, kjer so celo bolj ali manj pomembne novice iz notranje hrvaške politike (zamenjava Sanaderja s Kosorjevo) ali črne kronike vedno na prvih straneh. Prav tako je presenetljivo (še vedno) veliko zanimanje Slovencev za hrvaško morje, skrb za prometno signalizacijo za hrvaške turistične kraje, meteorološke in prometne informacije, in še bi lahko našteval. Zgleda, kot da bi se Slovenija ne mogla rešiti balkanskega sindroma in da je kljub odcepitvi še vedno z eno nogo tam, od koder se je hotela umakniti. Slovenski politiki bi morali odnose s Hrvaško temeljito premisliti. Gre za pomembne teme, ki se jih ne da reševati zgolj s političnega, ekonomskega ali energetskega zornega kota, pač pa tudi z občutkom nacionalnega ponosa. KULINARIČNI KOTIČEK / »VI • • V V I • • Crvicki in grascakinje Kaj naj vam svetujem danes, da bi ne povzročil bolj ali manj kilometrskih pisem uredništvu z ugotovitvami in nasveti, za katere ne čutim najmanjše potrebe, pa najbrž tudi vi ne. Naj glede zadnjega pisma, ki ga je naš Dnevnik prejel v zvezi z mojim ljubiteljskim pisanjem o kulinariki, povem samo sledeče: istrski fuži niso nobena povojna pogruntacija, v Istri so jih jedli še kot pod-ložniki njegovega avstroogrskega veličanstva in upam, da jih bodo tudi v bodoče, pa naj jih imenujejo fuži, svedri, vretena ali valjani polžki. In, mimogrede, fuži z italijanskimi »fusilli« nimajo nobene zveze. Kaj torej, če bi se v današnjem kulinaričnem kotičku pozabavali s črvički? Upam, da so vam všeč, čeprav niste ptički. Ali pa z graščakinjami, kaj pravite? Kot so moji pametni bralci razumeli, črvički niso odvratne živali, ki jih ribiči včasih rabijo kot vabo, temveč preprosto italijanski »vermi-celli«. Ne bom si postavil retoričnega vprašanja (vprašanja, na katerega ne pričakujemo odgovora!): kako jim že rečemo po slovensko? Čisto preprosto »špageti«, saj to tudi so, na jugu Italije pa jim pogosto pravijo tudi »vermicelli« ali »vermicellini«, če so tanjši. Kaj pa graščakinje (še eno retorično vprašanje)? Graščakinje so posiljen prevod za »castellane«, posebno vrsto kratkih testenin, ki jih lahko mirne duše nadomestimo s polžki ali kakšno drugo podobno obliko testenin. Za črvičke »Capri« potrebujemo: 350 g špagetov, 2 stroka česna, 6 zrelih paradižnikov, 1 mocarelo (če je bivolja še bolje), olivno olje, svež pekoč feferon , origano, sol in poper. Paradižnik potopimo v vrelo vodo, nakar ga olupimo, semena in tekočino zavrženo, meso pa zrežemo na majhne kockice. V plitvi posodi na hitro prepražimo na olivnem olju strt česen in cel feferon. Ko se česen obarva, ga odstranimo in dodamo paradižnik. Na tihem ognju kuhamo 10-15 minut. Solimo in po želji popramo. Medtem smo skuhali špagete v slanem kropu, jih odcedimo in zvrnemo v paradižnikovo omako. Dodamo tudi mocarelo, ki smojo narezali na kockice, dobro premešamo testenine, omako in sir in na koncu dodamo še origano. Špageti s paradižnikom in mo-carelo so še zlasti primerni za vroče poletne dni. Naj vam na hitro postrežem z reeptom za »graščakinje« s paradižnikom in svežimi sardoni. Potrebujemo 350 g kratkih testenin, 150 g očiščenih svežih sardonov, 2 zrela paradižnika, 1 limono, strok česna, olivno olje, peteršilj, baziliko, sol in poper. Očiščene in odprte sardone brez kosti položimo na krožnik, jih solimo in polijemo z limonovim sokom. Pustimo, da se riba namaka približno eno uro, nakar jih narežemo na cm velike kose, nekaj filejev pa pustimo celih, z njimi bomo kasneje gar-nirali jed. Paradižnike pomočimo v vrelo vodo in jih olupimo ter vržemo na vrelo olje, kjer smo prepražili česen. Solimo in pustimo, da se paradižnik kuha nekaj minut, dokler se ne zgosti v gladko omako. Na to omako zvrnemo skuhane testenine in koščke sar-donov, na ognju mešamo še nekaj minut, solimo, dodamo sesekljane lističe bazilike, peteršilj in okrasimo s sardonovimi fileji. Tudi to je primerno za vroče dni. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Afera z Muženičevo dosegla neomikane tone Afera v zvezi z novinarko RTV Slovenija Mirjam Muženič se vleče predolgo in je mestoma dosegla tone, ki ne spadajo v odnose omikane in olikane dialektike. Podpisana izvoljena javna upravitelja se ne spuščava v oceno osebnih političnih odločitev novinarke, ki ne morejo biti predmet razprave. Prav tako nisva poklicana, da bi modrovala ali ocenjevala pravilnike, uveljavljene prakse in običaje, ki urejajo delovne odnose znotraj slovenske radio televizijske javne družbe. Rada pa bi javno izrazila prepričanje, ki temelji na večletnih lastnih izkušnjah, da se je Mirjam Muženič kot novinarka vselej držala osnovnih pravil pluralnega in objektivnega poročanja o dogodkih, v katere sva bila kakorkoli soudeležena. Objavljene kritike, ki prihajajo s strani nekaterih javno-političnih delavcev, so lahko legitimne, vendar z njimi ne soglašava. Kot člana slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sva se odločila, da se bova izpostavila tudi v političnem življenju, zagovarjava načelo, da je v demokraciji vsakemu posamezniku zajamčena pravica do pasivne in aktivne volilne udeležbe. Osnovna ustavna načela ne dopuščajo nobene oblike diskriminacije posameznika zaradi osebnih političnih izbir in/ali izraženih mnenj. Od vodstva slovenskega javnega radio televizijskega podjetja pričakujeva, da v odnosu do lastne uslužbenke ravna na osnovi veljavne delovne pogodbe in notranjih pravil, ki morajo biti jasna, nikdar retroaktivna in enaka za vse. Slovenske rojake doma vabiva, da umirijo razgrete duhove in zaključijo z razpravo, ki je nehvaležna in nespoštljiva do posameznikovega dostojanstva. Mirjam Muženič pa izražava voščilo, da bi lahko v dogovoru z nadrejenimi in kolegi čimprej ponovno nadaljevala z novinarskim delom v umirjenem in spravljenem okolju. Fulvia Premolin, dolinska županja Igor Gabrovec, deželni svetnik FJK Navidezno všečno, vendar nevarno Zapis je bil sicer kratek, v spodnjem desnem kotu Primorskih novic, pa ven- dar zelo pomenljiv, zame in še za koga resno zaskrbljujoč. Seveda ne vestička sama, da je društvo TIGR Primorske ustanovil območno enoto Goriške, ampak tisto, za kar se bo ta enota zavzemala: ».. .da se na območju Goriške, ki ni dvojezično, na javnih mestih ne bodo več pojavljali napisi v italijanskem jeziku.« To smo slišali tudi ob otvoritvi velike trgovine v Novi Gorici. Kako to zveni nestrpno, kar nevarno. Saj kar težko verjamemo, če poznamo nastanek in zgodovino TIGR-a, te pomembne rodoljubne organizacije med obema svetovnima vojnama. Saj menda ne gre za revanšizem. Bomo torej spet uveljavljali načelo, da je dovoljeno samo tisto, kar je izrecno predpisano. Mar nismo veseli, če preberemo kakšen napotek v slovenščini v kakšni drugi državi? Ne zaradi zakonske osnove, ampak zaradi poslovne vljudnosti in kulturne širine. Negovalci rodoljubnih tradicij organizacije TIGR naj zastavijo ves svoj vpliv, da se bo dvojezičnost zares izvajala tam, kjer je to zakonsko določeno, tudi onstran naše zahodne meje. Svobodnemu podjetništvu in kulturni igrivosti pa bodo ljudje že dali pravo obliko. Takšna delovanja se mi zdijo nevarna tudi zato, ker se hitro razraščajo. Kaj če si bodo v naslednji stopnji omislili še nravstvenike, ki bodo na javnih mestih poslušali, v kakšnem jeziku ljudje govorijo in ali je to zaradi enojezičnega področja dovoljeno? Kot da bi spet odmeval tisti znani stavek: Naredite mi to deželo. Res je seveda, da je za slovenski jezik treba poudarjeno skrbeti; mladi z njim niso v najboljši kondiciji, lahko rečemo, da je kar precej onesnažen. Toda za tako ozaveščenost in resnično pravi razcvet jezika so potrebni drugačni načini, celovitejši. Zavzemanje za brisanje italijanskih napisov z javnih mest bomo z lahkoto pogrešali. Emil Aberšek dutovlje - Na Bunčetovi domačiji Razstava čipk in slik narave DUTOVLJE - V prostorih Bunče-tove domačije v Dutovljah je bilo konec minulega tedna slovesno, saj je bilo odprtje razstave del kar treh umetnic. S slikami na temo narave razstavlja Milenka Uršič, medtem ko se s lastnimi idrijskimi čipkami dajeta na ogled Jasna Apath Bobnar in Metka Iskra (na fotografiji od leve proti desni). V imenu gostiteljskega Turističnega društva Kras je razstavo odprl Branko Kjuder, medtem ko je vse tri razstavljal-ke predstavil Gregor Maver, ki je predsednik Društva slikarjev amaterjev Tolmin. Milenka Uršič je doma iz Drežniških raven na Tolminskem. Najpogosteje slika naravo; gore, gozdove in divjad. Pričujočo serijo slik v oljni tehniki je poimenovala Iluzija narave in s tem nakazala, da ne gre za preprosto odslikavo videnega, saj je njena narava predvsem duhovna pokrajina, slike pa skorajda meditativne. Jasne Apath Bobnar se je klekljanja, pod vodstvom Jane Beniger naučila v Ilirski Bistrici, kjer je tudi članica Klekljar- skega društva za vse življenjsko obdobje. Metka Iskra se je klekljarske obrti učila v Logatcu od Olge Ferjančič, sedaj pa je članica IKekljarskega društva Cvetke iz Zi-rov. Kleklanje je eden od načinov izdelovanje čipk. Pomeni prepletanje, križanje in pretikanje vsaj dveh ali več parov niti, ki so navite na podolgovate, posebno oblikovane lesene palčke, imenovane klekelj-ni. Najstarejši doslej poznani dokument o izdlelovanju klekljane čipke na Slovenskem je iz leta 1669 in izpričuje klekljar-stvo v Idriji. Dokument govori o tujcih, ki vedno pogosteje obiskujejo Idrijo in iz nje naskrivaj odnašajo živo srebro in rudo, hkrati pa prinašajo živež v zemeno za čipko, ki jo kupujejo od idrijskih klekljaric. Današnje idrijske čipke so s svojo posebnostjo in lepoto svetovno znane in kot take tudi zaščitene. Razstava bo na ogled do konec julija v času uradnih ur Turistično informacijskega centra, ki je odprt v petek popoldne, celo soboto in v nedeljo dopoldne. Bogdan Macarol v dutovljah Na prazniku terana tudi Kraške igre V okviru letošnjega že 39. tradicionalnega Praznika terana in pršuta, ki bo v osrčju Krasa, v Dutovljah, potekal od 14. do 16. avgusta, bodo letos že drugo leto zapored potekale Kraške igre, ki jih organizirajo mladi člani dutovske-ga Turističnega društva Kras. Igre pomenijo širšo razpoznavnost praznika, organizatorji pa želijo obuditi in še bolj poživeti samo dogajanje tako v Dutovljah kot tudi v okoliških kraških vaseh. Z njimi želijo povezati mlade po letih in po srcu, da bi ustvarjalno preživljali prosti čas in med drugim tudi, da bi s temi aktivnostmi obudili igre naših non in nonotov, seveda v modernejši preobleki. Kraške igre bodo potekale v soboto, 15. avgusta. Letos so omejili število ekip na osem. Šestčlanske ekipe se bodo zbrale ob 13.30 uri na prizorišču Praznika terana in pršuta v Dutovljah, samo tekmovanje pa se bo pričelo ob 14.uri in zaključilo približno ob 17.uri z razglasitvijo najboljših ekip in podelitvijo praktičnih nagrad zmagovalcem. Ekipe se bodo pomerile v štirih disciplinah in sicer v igri Grjmo škroft, vlečenju vrvi, pretakanju vina in kraškem poligonu. Ekipe se lahko prijavijo z vplačilom prijavni-ne (35 evrov za vse člane ekipe za malico in majico) čimprej oz. do 13. avgusta v baru Marjan v Dutovljah. V primeru slabega vremena bodo igre prestavljene na 22. avgust. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo pri: Lei Ličen (GSM: 031 698 653 in Nini Tavčar (GSM: 031 856 865). Olga Knez / SVET Petek, 31. julija 2009 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu manjšina - Stališča krovnih organizacij SKGZ in SSO Kakšna usoda čaka Stadion 1. maj Kulturni dom problem v problemu Slovenskega stalnega gledališča Stadion 1. maj, otroške jasli v mestu, Kulturni dom, regulacijski načrt in še bi lahko naštevali. Slovenci v Trstu in v pokrajini se soočajo s številnimi vprašanji in problemi, ki jih Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij skušata reševati skupaj. Njuna pokrajinska predsednika Ace Memolja in Igor Švab sta se resno lotila z delom, svoje načrta pa sta predstavila na včerajšnji novinarski konferenci. Krovni zvezi sta in bosta še naprej pozorno spremljali postopek tržaškega regulacijskega načrta, ki je trenutno ustavljen, a bo v kratkem spet stekel. Švab, ki je tudi občinski svetnik, dvomi, da bo desna sredina privolila na zahteve opozicije glede Krasa, bitka pa je vsekakor še odprta. »Nekateri pravijo, da je naša zaskrbljenost za usodo Krasa pretirana. V resnici ne gre za dve gugalnici ali za peskovnik za otroke, v igri so veliki interesi,« je dodal Mermolja. Navezal se je na deželno odbornico Federico Seganti, ki je po srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem (v Ljubljani je spremljala Renza Tonda) izjavila, da se Krašev-ci nimajo kaj bati od novega regulacijskega načrta. Odbornica je izrecno omenila Padriče, kjer naj bi bili vsi posegi naravnani v turistične in rekreacijske dejavnosti. Glede (negotove) prihodnosti Stadiona 1. maj sta predsednika SKGZ in SSO dejala, da so za to vprašanje poklicani tisti, ki problem najboljše poznajo. Vsi vemo, kaj predstavlja in pomeni Stadion za Slovence v Trstu, objekt je treba ovrednotiti, rešitve pa ne smejo biti finančno preveč tvegane, sta soglašala Švab in Mermolja. Pokrajinski predsednik SKGZ je načel problem slovenskih otroških jasli v Dijaškem domu Srečko Kosovel. Jasli pomenijo veliko pridobitev, za Dijaški dom pa predstavljajo preveliko finančno breme, ki mu ta struktura ni več kos. Treba je najti rešitve, ki bi zagotovile obstoj jasli in obenem normalno dejavnost Dijaškega doma. Švab je povedal, da v Trstu delujejo ene slovenske občinske jasli, ki pa še zdaleč na pokrivajo vseh potreb. Občina noče slišati, da bi v mestu in v okolici odprla dodatne slovenske jasli, zato je problem tudi in morda predvsem izrazito političnega značaja. Kulturni dom v Ul. Petronio predstavlja velik problem za SSG in obenem tudi za vso slovensko manjšino. Vzdrževanje stavbe bremeni gledališče in - kot je dejal Mermolja - trenutno žal ni videti nobenega konkretnega znaka za rešitev tega velikega problema. Veliko odgovornost za situacijo v SSG in posledično v Kulturnem domu nosijo Dežela FJK ter Pokrajina in Občina Trst, ki ne spoštujejo svojih statutarnih obvez do našega teatra. Švab je soglašal s to oceno in dodal, »da to, kar bomo Slovenci izgubili v Trstu, ne bomo nikoli dobili več nazaj«. Kulturni dom je pravzaprav mednarodno zaščiten, problem je pereč in istočasno zelo zapleten. Tudi pri tem gre vsekakor za politično zadevo, saj mestna uprava finančno skrbi za Rossettijevo gledališče, ki ga potem dejansko upravlja Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine, je ugotavljal zastopnik SSO. Mermolja se je dotaknil tudi Narodnega doma , »v katerem Slovenci imamo na razpolago sicer malo prostorov, zato naj bo naša dejavnost v njih kar se da živahna«. S.T. Aceta Mermoljo (SKGZ) in Igorja Švaba (SSO) čakajo še kar zahtevne naloge kroma tiskovna konferenca skgz in sso Slovenska manjšina nima le velikih kulturnih ustanov Slovenska manjšina v Trstu nima samo velikih kulturnih ustanov, temveč tudi manjše ustanove in zelo razvejano stvarnost društev in krožkov, ki vsi zaslužijo pozornost. Zato je prav, da krovni organizaciji SSO in SKGZ skrbita za vso manjšino in ne samo za njen del, sta na včerajšnjem srečanju z novinarji poudarila Igor Švab in Ace Mermolja. Spremljala sta ju Ivo Corva in Marino Marsič. Srb za teritorij je zahtevna stvar, ki sta ji krovni zvezi lahko kos s skupnim delom, konkretnim in ne ideološkim, je poudaril Mermolja. Novinarji so predsednika spraševali tudi o uplinjevalniku in o hitri železnici. Švab in Mermo- lja se nista opredelila za ali proti uplinjevalniku pri Žavljah, o katerem - sta dejala - naj imajo glavno besedo strokovnjaki. Zastopnik SSO je bil glede terminala vsekakor kritičen do tržaškega župana Roberta Dipiazzo, ki je sprva projektu nasprotoval, potem pa ga je skoraj čez noč podprl. Uplinjeval-nik je zelo problematična zadeva, če ga morajo že zgraditi pa je boljše, da plinovod speljejo pod morjem kot na Krasu, je podčrtal Švab. Pogovor je v zvezi s terminalom in s hitro železnico nanesel na odnose med Italijo in Slovenijo. »Mi živimo tukaj in na probleme, ki se pojavljajo v tem prostoru, gledamo v luči interesov domačega prebivalstva in širšega okolja«, je dejal tržaški predsednik SKGZ. Ni mu všeč, če kdo slovensko manjšino postavi pred dilemo »za ali proti Sloveniji, za ali proti Italiji«. Resnica je po njegovem drugje in manjšina vsakič nastrada, ko se odnosi med Rimom in Ljubljano zaostrijo. To se bo lahko zgodilo s plinskim terminalom in sodeč po zadnjih stališčih tržaškega župana tudi s hitro železnico. Mermolja računa, da se bodo do danes še kar mlačni odnosi med Furlanijo-Ju-lijsko krajino in Slovenijo izboljšali in da bodo spodbudnim obljubam po nedavnem Tondovem obisku v Ljubljani sledili konkretni koraki. APrimrski ~ dnevnik 5 Kaj bo s financiranjem tržaške univerze? Zagonetka glede financiranja tržaške univerze se nadaljuje. Potem ko ministrstvo za šolstvo ni vključilo tržaške univerze v seznam zaslužnih univerz (zaradi negativnih predračunov), ki bodo prejele 7% prispevek, se je včeraj oglasil rektor Francesco Peroni in sporočil, da je na ministrskem portalu na spisku le zasledil tudi tržaški univerzitetni pol; njegova prisotnost je po Peronijevem mnenju dokaz o našem kakovostnem znanstvenem raziskovanju. Njegovim besedam pa je nemudoma sledilo tiskovno sporočilo z ministrstva, ki je potrdilo dejstvo, da tržaške univerze na spisku ni, saj je potrosila več kot 90 odstotkov sredstev, ki jih je prejela iz sklada za redno delovanje. Rektor Peroni pa ostaja pri svojem in trdi, da je naslov tržaške univerze jasno zagledal na ministrskem portalu. Izmenična enosmerna vožnja pri Repnu Zaradi izrednih del na sistemu za zbiranje deževnice so včeraj uvedli izmenično enosmerno vožnjo na križišču med repenta-brsko pokrajinsko cesto in pokrajinsko cesto, ki pelje proti mejnemu prehodu. Hitrost so tu omejili na 30 km/h. Dominikanec za zapahi V okviru teritorialnih kontrol nad nezakonitimi priseljenci so karabinjerji iz devinsko-nabre-žinske postaje včeraj dopoldne v Sesljanu prišli na sled 23-letnemu C.S. A. A. rojenemu v Higueyu v Dominikanski Republiki. Po preverjanjih se je izkazalo, da je brezposeln in da nima ustreznih bivalnih dovoljenj, tako da so ga aretirali in odvedli v tržaški zapor. Nasilneža našli v Trstu Po daljšem zasledovanju so tržaški karabinjerji včeraj dopoldne aretirali 34-letnega Tržačana N.G., ki ga dolžijo spolnega nasilja nad mladoletnim dekletom. Zaporni nalog je izdalo tožilstvo iz Genove, saj se je posilstvo zgodilo v ligurškem mestu. Odvedli so ga v tržaški zapor, kjer bo presedel dve leti in šest mesecev. energija Družba Gas Natural s pozitivnimi polletnimi rezultati Med pozitivnimi rezultati, ki jih je v polletnem poslovnem obračunu za letošnje leto navedla španska energetska družba Gas Natural, je tudi dosega odloka z okoljskim pooblastilom za izvedbo projekta plinskega terminala v Trstu oziroma Žavljah. Odlok je italijanski družbi španske energetske skupine izdalo italijansko ministrstvo za okolje. Med ostalimi rezultati, ki jih je družba dosegla v letošnjem prvem polletju v Italiji, izstopa dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), ki se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 54,5 odstotka in dosegel 34 milijonov evrov. Količina plina, ki ga je Gas Natural dobavil v prvih šestih mesecih leta, se je povečala za 25,3 odstotka na 2224 gigawatnih ur, število novih distribucijskih točk pa se je povečalo za 8500. Gas Natural Distribuzione Italia ima tako 405 tisoč točk dobave plina v Italiji in še naprej širi svojo distribucijsko mrežo. Poleg plinskega terminala v Trstu nadaljuje energetska družba tudi podoben projekt v Tarantu. devin-nabrežina - Poročilo o delovanju Sosveta mladih De Vita: Sosvet je marljivo prirejal in prisostvoval prireditvam na teritoriju V svojem drugem letu delovanja je Sosvet mladih v občini Devin-Nabrežina zelo marljivo prirejal in prisostvoval prireditvam, ki so jih na ozemlju občine priredili občinska uprava in krajevna združenja. V to je prepričan predsednik sosveta Giuliano De Vita, ki je v svojem poročilu o zadnjem letu delovanja podrobno naštel vse pobude, ki jih je ta organ izvedel s pomočjo devinsko-nabrežinske občinske uprave in tržaške pokrajinske uprave. Tako je junija lani v okviru Dirke po Italiji z jadrnico nudil mladim s posebnimi potrebami priložnost za izlet z jadrnico, v lanskem poletju pa se je tudi zaključil projekt ekskurzij s pomočjo izvedencev Pohajajmo skupaj v sodelovanju s krajevnimi združenji. V sklopu tega projekta, ki je po De Vitovih besedah vzbudil zanimanje tako na Tržaškem kot v drugih predelih Italije, je bila januarja letos izdana dvojezična brošura, ki je bila nato predstavljena bodisi na milanskem sejmu Bit bodisi ob drugih priložnostih. Predsednik Sosveta mladih omenja tudi dvojezično brošuro s sporedom pobud sosveta, ki jo je slednji decembra lani izdal ob denarni pomoči zasebnika in tisoč izvodov posredoval mladim med 14. in 29. letom, ki prebivajo v občini. V istem obdobju je sosvet v različnih oblikah sodeloval pri organiziranju božičnih prireditev občinske uprave in krajevnih združenj ter je med drugim priredil koncert Rock e Music Christmas Festival pri pivnici Franz Josef Stube. Predstavniki sosveta mladih so januarja oz. februarja letos sode- lovali tudi pri svečanostih ob dnevu spomina na holokavst v prostorih društva Igo Gruden v Nabrežini oz. dneva spominjanja na fojbe in eksodus v Ribiškem naselju, kot posebej uspešno pa De Vita ocenjuje udeležbo na sejmu Bit v Milanu, kjer so člani odbora sosveta spregovorili o načrtih v De-vinu-Nabrežini v letu 2009 in predstavili pravkar izdano brošuro. Predsednik poudarja tudi obisk Terracine in počastitev padlih iz tamkajšnjega naselja Borgo Hermada ob prazniku osvoboditve 25. aprila. Od aprila do danes pa je sosvet tudi sodeloval pri pobudah, ki jih občinska uprava prireja v sodelovanju s posameznimi združenji, kot so npr. pustovanje, Pomlad na gradu, Poletni večeri pod zvezdami idr.. De Vita dalje omenja sodelovanje na Baviseli ter na pokalu Young Cup v Vižovljah, ob priložnosti katerega so nabirali denar, namenjen otrokom iz Abrucev, ki jih je prizadel potres. Ob priliki Poletnih večerov pod zvezdami je sosvet v sodelovanju z rekreacijskim središčem Toti priredil Rock Young Festival, na katerem je nastopilo sedem skupin iz tržaške pokrajine. Sosvet mladih je bil tudi pobudnik drugega turnirja v namiznem nogometu in sodeloval je pri organizaciji košarkarskega turnirja AGEF. Dalje se udeležuje srečanj, ki jih na pokrajinski in deželni ravni prireja združenje Anci Giovani. Sosvet mladih iz Devina-Nabrežine, piše še v poročilu predsednika De Vite, je tudi pristopil k Forumu mladih pokrajine Trst in dal svoj aktivni doprinos k sestavi statuta. 6 Petek, 31. julija 2009 TRST / TRŽAŠKA POKRAJINA - Med sinočnjo sejo pokrajinske skupščine Sprememba statuta sprožila ostro obstrukcijo opozicije Nacionalno zavezništvo proti uvedbi rabe slovenskega jezika Levosredinska večina je na sinoč-nji pokrajinski seji predstavila osnutek za spremembo pokrajinskega statuta, ki predvideva, med drugim, tudi uvedbo rabe slovenskega jezika, kar je sprožilo ostro obstrukcijo svetnikov Nacionalnega zavezništva. Bistvene novosti novega statuta so nakazali načelniki svetniških skupin le-vosredinske večine. Maria Monteleone (Demokratska stranka) je poudarila večje povezovanje z ozemljem, etične vrednote, pozornost do zgodovine, kulture, jezikov, verstev, ki označujejo pokrajinsko ozemlje. Carla Melli (Zeleni) je govorila o pluralni pokrajini, v kateri so razlike pojmovane kot bogastvo. Zanjo je raba slovenskega jezika »zelo pomembna točka spremenjenega statuta, ki bo obogatila celotno pokrajinsko skupnost, zaščitila slovenski jezik in kulturo«. Elena Legiša (Stranka komunistične prenove) je izpostavila predvsem določila tretjega poglavja o participaciji, o združevanju in sodelovanju z občinami na pokrajinskem ozemlju. Fabio Vallon je pozitivno ocenil predvsem pozornost do enakih možnosti, ene od temeljnih točk prenovljenega statuta. Bolj kot sama predstavitev pa je v dvorani pokrajinskega sveta »odmevala« obstrukcija svetnikov Nacionalnega zavezništva. Ze pred samo predstavitvijo je načelnik skupine Marco Vas-cotto zastavil prejudicialno vprašanje. Po njegovem ne bi smeli o spremembi statuta razpravljati, ker se o njem ni izrekla pristojna komisija. Monteleone-jeva mu je pojasnila, da je razprava potekala v komisiji načelnikov skupin, in sicer na kar osmih sejah. Leva sredina je prejudicialno vprašanje zavrnila. Arturo Governa (vedno Nacionalno zavezništvo) se je začel zaradi nekaterih domnevnih nejasnosti sklicevati na pravilnik pokrajinskega sveta. Potem ko je skupščina dvakrat zavrnila njegove zahteve, je skupaj z ostalimi svetniki opozicije zapustil dvorano, pred tem pa zahteval preverjanje sklepčnosti. Svetniki leve sredine so bili vsi prisotni, tako so ostali predstavniki opozicije z dolgim nosom. Na vrat na nos pa so se predstavniki Nacionalnega zavezništva vrnili v dvorano, potem ko je Monteleonejeva predložila resolucijo o nadaljnjem poteku razprave o spremembi pokrajinskega statuta. Večina je pripravila »de-lovnik«, da bi se izognila ponovni ob-strukciji Nacionalnega zavezništva. O spremembi statuta je bil pred razpravo v pokrajinskem svetu govor na opoldanski novinarski konferenci kroma Amandmaje bo treba predložiti najkasneje do 4. septembra, pod-amand-maje do 8. septembra. Tako je bila onemogočena predložitev amandmajev tik pred razpravo. Ta bo potekala na treh sejah, ki bodo 17., 18. in (če bo potrebno) 21. septembra. Vse seje se bodo začele ob 9. uri, tako se ne bodo zavlekle zaradi obstrukcije Nacionalnega zavezništva pozno v noč, kot se je to zgodilo sinoči in tudi na prejšnji seji. Marco Vascotto je - ves razkačen - ostro protestiral nad vsiljenim dnevnim redom razprave o statutu. Dobri dve uri pred tem je - pri obravnavi drugega, povsem formalnega odloka, ki bi ga brez obstrukcije odobrili v pičli minuti ali dve - s svojimi amandmaji sam diktiral tempo razprave levosredinski večini. Tako sta bili za odobritev odloka potrebni celi dve uri, med glasovanji o Vascottovih amandmajih pa se je zgodilo, da je predsednik skupščine Boris Pangerc dva od njih tudi podprl (!). Po resoluciji Monteleonejeve je Vascotto zaznal, da mu kaj takega ne bo več tako prešerno uspevalo. Bentil je nad kršenjem pravilnika, ki pa ga je sam prekršil, ko je nadaljeval svoj poseg kljub temu, da ga je predsednik skupščine Boris Pangerc kar 12-krat pozval, naj ga zaključil, ker se je iztekel odmerjeni čas. Naposled je bil Pangerc prisiljen izključiti ga iz sejne dvorane. M.K. PALAČA GOPČEVIČ - Do 15. septembra Tomizza vabi Jutri in v nedeljo tudi brezplačni strokovni vodstvi Tomizzi, istrskemu pisatelju in »človeku meje«, je tržaška občina posvetila dokumentarno razstavo Fulvio Tomizza - Destino di fron-tiera, ki je od danes na ogled v palači Gopčevic. Jutri in v nedeljo bosta na sporedu prvi strokovni vodstvi. Kustos razstave Gianni Cimador bo obiskovalce dvakrat popeljal skozi Tom-izzovo življenje: v soboto ob 17., v nedeljo pa ob 11. uri. Občinski svet V Dolini spravno o zbiranju odpadkov Vprašanje ločenega zbiranja odpadkov v dolinski občini, ki je v preteklosti izzvalo vrsto glasnih protestov in polemik, je spet odjeknilo v občinski dvorani, a tokrat v zelo umirjenih in spravljivih tonih. Povod za razpravo je dala resolucija Ljudstva svobode-UDC, ki jo je levosredinska večina sprejela, da je bil dokument odobren soglasno. Le svetnik Liste Gombač se ni udeležil glasovanja (kar je povsem razumljivo, saj lista načrtuje referendum proti tovrstnemu načinu zbiranja in odvažanja odpadkov, in bi bila njegova morebitna podpora resoluciji zato protislovna). Vodja svetniške skupine Ljudstva svobode-UDC Roberto Drozina je uvodoma poudaril, da nima nobenih predsodkov proti novemu načinu zbiranja odpadkov na domu, opozoril pa je na vrsto nedoslednosti in napak. Med slednjimi je omenil uporabo čipa na družinskih kantah. Ta je prvotno služil le za izračun števila izpraznitev kant letno, ne pa za določitev dejanske teže odpadkov posameznih gospodinjstev. V resoluciji je nadalje govor o urnikih zbiranja odpadkov, o »razpolaganjem količinsko ustreznih kant za občane, ki živijo sami,« o ureditvi metode zbiranja predvsem pri stanovanjskih blokih, o zbiranju odvečnega vejevja v obdobjih sekanja in o okrepitvi sistema ločenega zbiranja. O zadevi je aprila letos, na eni od svojih zadnjih sej, razpravljal prejšnji občinski svet. Ljudstvo svobode-UDC je želelo z novo resolucijo pozvati novo občinsko upravo, naj upošteva takratne smernice, da bi postalo zbiranje in odvažanje odpadkov občanom »bolj prijazno«. Zupanja Premolinova je priznala, da je resolucija opozicije konstruktivna. Ocenila je, da je nov način zbiranja odpadkov »ambiciozen« in »že dobro deluje«. Seveda bo treba nekaj malenkosti še izboljšati (omenila je čip na kan-tah), opozorila pa je, da plačujejo v dolinski občini bistveno manj za odvoz odpadkov, kot, na primer, v tržaški občini, ter ponudila tudi konkreten primer dveh štiričlanskih družin s približno enako velikim stanovanjem v Dolini in na Proseku. Dolinska plačuje letno 400 evrov, proseška 1.040 (!). Glede morebitne škode, ki bi jo povzročile družinske kante na cestah in ulicah (na primer ob burji), pa je Pre-molinova pojasnila, da so le-te zavarovane. M.K. OBČINA DOLINA - Predstavili osnutek izvedbenega načrta, ki ga mora sedaj odobriti občinski svet Boljunska Gorica odslej »pravi« trg Spodnji del trga bo ohranil sedanji videz, v zgornjem delu pa bodo imeli pešci na voljo skoraj tisoč kvadratnih metrov površine - Kritike nekaterih vaščanov O posodobljenem načrtu so spregovorili njegovi mladi načrtovalci kroma Demokracija je včasih res zahtevna zadeva ...in lahko zakomplicira tudi načelno hvalevredne pobude, kot je obnova vasi. To je prišlo na dan tudi na sredinem javnem srečanju v boljunskem gledališču Franceta Prešerna, kjer je občinska uprava predstavila osnutek izvedbenega načrta za obnovo vaškega trga - Gorice v Bo-ljuncu. O obnovi je v preteklosti že tekla beseda na seriji javnih srečanj. Kot je poudarila odbornica Tatjana Turco (županja je bila zasedena na okrogli mizi v avditoriju Revoltella in se je Boljunčanom pridružila kasneje), je občinska uprava skušala upoštevati pomisleke, kritike in predloge občanov ter trgovcev, ki imajo svoje obrate na bo-ljunskem trgu. Nekateri vidiki prvotnega načrta so namreč naleteli na neodobrava-nje dela prebivalstva, zato so načrtovalcem poverili nalogo, da ga izpopolnijo oziroma delno spremenijo. Posodobljeni načrt so predstavili inženir Federico Olivotti in arhitekti Paolo Giangrande, Diego Pertoldi ter Igor Spe-tič. Povedali so, da se mora javnost najprej odločiti, ali želi, da je Gorica središče vaškega življenja ...ali parkirišče. Sami so skušali na veliki boljunski površini uresničiti oboje: spodnji del trga bodo obnovili in uredili, a bo obdržal sedanji videz (in parkirišča). Zgornji del trga, kjer se razcepita cesti za Glinščico in do zgornjega dela vasi, pa bo v veliki meri zaprt za promet: tam, kjer na zadnji aprilski dan dvigajo priljubljeni maj, naj bi nastala vaška »dnevna soba« s klopmi in drevesi. Trg bo tlakovan s peščenjakom in kraškim kamnom, omejen pa s premičnimi količki, mimo katerih bodo po zunanjem pasu vozili avtomobili. Udeleženci sredinega srečanja so izpostavili nove predloge in kritike, na katere so načrtovalci odgovorili s tehničnimi utemeljitvami: šest metrov široke pločnike, ki so navidezno skregani z logiko, na primer ne moreš zožiti zaradi dreves, predvsem pa zaradi podtalnih cevi in napeljav. Boljunska Gorica naj bi torej kmalu pridobila nov videz, z deželnim prispevkom pa bodo istočasno uredili tudi dostop do starega dela vasi, kanalizacijo, javno razsvetljavo itd. (pd) / TRST Četrtek, 30. julija 2009 7 OBČINA TRST - Razgiban potek sinočnje seje občinskega sveta Trg Liberté bodo preuredili Na dnevnem redu tudi plinovod Sklep o preureditvi trga pred železniško postajo je bil sprejet s 23 glasovi proti 15 SV. JAKOB - Praznovanje zavetnika Občuten verski praznik ob udeležbi mestnih oblasti Mogočna cerkev sv. Jakoba v istoimenski tržaški delavski četrti je bila prejšnjo soboto središče dogajanja v mestu, saj se je praznovanja zavetnika sv. Jakoba udeležil sam vrh mestnih in pokrajinskih oblasti na čelu z županom Robertom Dipiazzo in predsednico pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat. S slovesnim dvojezičnim bogoslužjem, pri katerem so somaševali številni duhovniki na čelu s kaplanom Lorenzom Magarellijem in gostujočim duhovnikom iz Slovenije Milanom Pregljem, so sklenili tridnevnico v čast sv. Jakobu. V pridigi je Magerelli izpostavil pomen priprav na ljudski misijon, ki bo potekal v mesecu oktobru 2009 in opozoril na priložnost za poglobitev osebne vere. Za njim je vse zbrane pozdravil še vojaški kurat Milan Pregelj, ki je sicer pred tem sodeloval pri tridnevnici. Pri bogoslužju je poleg gostujočega zbora iz sosednje tržaške župnije sodeloval tudi združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki je občuteno dopolnil liturgi-čno slavje pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi prof. Dine Slama. Bogoslužju je sledila procesija z Najsvetejšim po ulicah, ki so jo spremljale bandere, pri čemer je mogočno plapolala tudi obnovljena zastava svetih bratov Cirila in Metoda. K veselemu praznovanju je prispevala še godba. Ob sklepu je župnik Roberto De Rosa pomenljivo ovrednotil procesijo, saj preko lete, ki se vije po mestnih ulicah, Jezus Kristus stopi v življenje in s tem spominja, da ga more vernik srečati in prepoznati v vsakem človeku. Tako ta obred pomaga utrjevati in živeti vero v vsakdanjem življenju, kar je bil tudi eden od glavnih namenov tega vsakoletnega praznovanja, ki se ga po tradiciji udeleži veliko domačih slovenskih vernikov. Proti nameri občinske uprave, da preuredi trg pred postajo, so v preteklosti priredili tudi manifestacije kroma Kot se je napovedovalo, je bila si-nočnja seja tržaškega občinskega sveta precej razgibana. Kako naj ne bi bila, saj je dnevni red obsegal nekaj sklepov, ki precej razdvajajo domačo javnost: gre predvsem za sklepa o preureditvi Trga Liberta pred glavno železniško postajo in o posredovanju mnenja glede gradnje podmorskega plinovoda, ki bi načrtovani uplinjevalnik pri Žavljah povezoval z Gradežem oz. Vilešem. Ob zaključku redakcije se je razprava o plinovodu komaj začela, tako da lahko poročamo le o sprejetju sklepa o preureditvi Trga Liberta s 23 glasovi proti 15, potem ko so svetniki pred tem že izglasovali sklep o podaljšanju mandata posebni komisiji za škedenjsko železarno. Načrt o preureditvi Trga Liberta, proti kateremu je krajevni odbor občanov zbral 10.000 podpisov, sta orisala župan Roberto Dipiazza in odbornik za javna dela Franco Bandelli. Prvi je poudaril, da je občinska uprava uspela pridobiti pomembna javna sredstva (okoli tri oz. štiri milijone evrov) za načrt, ki bo uredil promet od Mi-ramarskega drevoreda do nabrežja in bo omogočil dostop do območja starega pristanišča in preurejenega silosa. Bandelli pa je načrt, ki je prejel potrebna dovoljenja, označil za strateškega in med drugim poudaril, da bo s tem prišlo do povečanja zelene površine in zmanjšanja površine, ki je namenjena avtomobilskemu prometu. Posekali bodo le šest dreves, namesto katerih bodo zasadili 55 novih rastlin, je dejal Bandelli. Na račun odbornikovih trditev o strateškem načrtu so med razpravo svetniki opozicije izrekli marsikatero opazko, saj v njem ne vidijo prav nič strateškega, opozorili pa so tudi na uporabo javnega denarja za namene, ki so drugačni od tistih, za katere je uprava prejela sredstva. Fabio Omero (Demokratska stranka) je tudi predlagal ponovitev celotnega postopka sprejemanja načrta, ker se po vsebini razlikuje od prvotnega načrta, kar pa je občinski svet z večino glasov zavrnil. Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) je opozoril, da načrt odpravlja veliko krožišče okoli parka in uvaja dobesedno avtocesto, zahteval pa je tudi spoštovanje občanov, ki se povečini ne strinjajo z namero občine. Alfredo Raco-velli (Zeleni) je opozoril, da nekaterim ustanovam občina sploh ni prisluhnila, dvomi pa tudi v utemeljitev, po kateri je preureditev potrebna zaradi domnevnega povečanja prometa ter propadanja območja. Za Roberta Decarlija (Občani za Trst) pa gre za »zamaskiran načrt«, ki se norčuje tako iz svetnikov večine, ki so ga v dobri veri podprli, kot iz mesta, poleg tega niti ne spoštuje zgodovinskosti trga, katerega preureditev ni prioriteta, zato gre za potrato javnega denarja. Alessandro Minisini (Mešana skupina) pa je izrazil pomisleke predvsem glede ureditve prometa. Tem argumentacijam so ugovarjali iz vrst večine Bruno Sulli (Nacionalno zavezništvo), ki je odborom občanov tudi očital, da se pustijo politično zlorabljati od tistih, ki nočejo sprememb, medtem ko se mora mesto prenavljati in rasti, drugače ga bo Slovenija prehitela. Sullijev očitek je bil tudi ta, da ni bila predstavljena nobena alternativna rešitev, s čimer se je strinjal tudi Roberto Sasco (Sredinska unija), čemur pa je oporekala Bruna Tam (DS), rekoč da so okoljevarstveniki predložili alternativni načrt. Zlasti Sullija so številni nasprotniki načrta, prisotni v dvorani, vzeli na piko in glasno osporavali njegovim izvajanjem, tako da je moral predsednik občinskega sveta Sergio Pacor večkrat poseči. Maurizio Ferrara (Severna liga) pa je dejal, da z urbanističnega zornega kota bodo rešili vprašanje, ki zadeva eno od maloštevilnih kritičnih točk v mestu. Občinski svet je v nadaljevanju z glasovi desnosredinske večine zavrnil sedem pripomb, ki so jih vložili nekateri posamezniki in ustanove, po glasovalnih izjavah pa je kot že rečeno s 23 glasovi proti 15 tudi izglasoval sklep o preureditvi trga. (iž) TRŽAŠKI ZAPOR - S prispevkom Fundacije CRTrieste Hladilniki in televizorji za zapornike Tako ravnatelj zapora kot predstavnik Fundacije CRTrieste sta poudarila potrebo po dostojnem življenju tistih, ki plačujejo za svoje napake Nove hladilnike in televizije bodo postavili v skupne prostore tržaškega zapora kroma Fundacija CRTrieste je tržaškemu zaporu namenila večji prispevek, s katerim so nabavili hladilnike in televizije za zapornike. Nove pripomočke so zapornikom slovesno izročili včeraj dopoldne na srečanju, ki so se ga udeležili ravnatelj tržaškega Coronea Enrico Sbriglia, podpredsednik upravnega sveta Fundacije CRTrieste Renzo Piccini, predstavnik zaporniške oblasti Antonio Marrone in pa predstavnik zapornikov. Prenatrpanost t.i. zavodov za prestajanje zaporne kazni je danes na dnevnem redu. Pri vsem tem ni izvzet tržaški zapor, v katerem je danes 240-250 zapornikov, se pravi tretjino več kot predvideno; 60-65% zaprtih je tujcev, 10% pa je žensk. Podporo jim je Fundacija CRTrieste izkazala z nakupom dvajsetih hladilnikov in dvajsetih televizij, ki jih bodo sedaj porazdelili predvsem po skupnih prostorih. Zaporniki namreč radi sledijo dnevnikom ali televizijskim programom, ne da bi pri tem televizor kar na lepem odpovedal; prav tako so tudi hladilniki dobrodošli, saj jim domači večkrat prinesejo kaj za pod zob. Sbriglia je včeraj poudaril, da si bo vselej prizadeval za ureditev takega zapora, ki bi bil dostojen in čist, kar bi odražalo spoštovanje države in krajevnih oblasti do zapornikov. Z njim se je strinjal tudi Piccini, ki je prispevek ocenil kot pomoč ljudem, ki plačujejo za svoje napake: zapor ne gre enačiti z izgubo dostojanstva, ki večkrat privede celo do samomorov (sicer so v tržaškem zaporu v zadnjih devetnajstih letih zabeležili »le« tri tovrstne primere). Tržaški pust v botaničnem vrtu V okviru pobud Un mare di fiori, ki jih prirejajo tržaški znanstveni muzeji bo v botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti 2 drevi ob 21. uri večer posvečen tržaškemu pustu. Iz strani knjige Carneval no sta 'ndar via Liliane Bamboschek bodo pokukali zgodovinski pustni sprevodi in plesi. Ob predvajanju fotografij pa bosta za posebno vzdušje poskrbela še gledališčnika Ruggero Torzul-lo in Maria Teresa Celani, seveda pa ne bo izostal niti škedenjski pustni pogreb. Vstop bo prost. Nočno srečanje ( V VI • • •■•v« s tržaškimi ribici Miramarski morski park vabi dre- vi v grljanski portič na sugestivni nočni izlet po morju. Pescaturismo je naslov pobudi, ki bo od 21. do 23. ure udeležence pospremila na srečanje z ribiči na morski gladini. Ko se spusti mrak, se na obzorju namreč pojavijo ribiške lampare. O ribolovu in o pestrem življenju na morskem dnu bodo udeležencem spregovorili sami ribiči. Kdor bi se rad udeležil poučne plovbe, se lahko zglasi na tel. 040/214147 (interna številka 4) od ponedeljka do petka od 14.30 do 16.30. Naravoslovni center v Bazovici vabi v nedeljo V nedeljo, 2. avgusta, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici odprt od 14. do 20. ure. V tem informativnem centru lahko obiskovalec s pomočjo različnih čutil in posebnih didaktičnih pripomočkov ter rekonstrukcij naravnih okolij spozna naravo in posebnosti Krasa, naše dežele ter hkrati vsega sveta. Nadaljuje se tudi fotografska razstava »Divje srce Afrike«, katere avtorji so Franco Toso, Roberta Valenti, Ervin Skalamera ter Luigi-no Felcher in razstava »Živali... iz lesa« Fabia Boccollia. Vstop je prost. Za dodatne informacije pa je na voljo telefonska številka 040-3773677. Mladinska izmenjava o spoznavanju okolja Spoznaj okolje, ki te obkroža. To bo rdeča nit mladinske izmenjave oziroma mednarodnega prostovoljnega kempa od 10. do 23. avgusta v vasici Valbona de les Monges nedaleč od Barcelone. Mladi udeleženci bodo pobliže spoznali okolje, naravne vire in pa življenje na kmetih. Veliko je namreč predvidenih aktivnosti, pa tudi delavnic in debat, ki bodo udeležence spodbudile k spremembi življenjskih navad za čistejše in bolj zdravo okolje. Žal povsod še ni prevladala zavest o nujnosti trajnostnega razvoja, torej gospodarskega razvoja, ki ne bo povzročal ekoloških in socialnih neravnotežij. Za udeležence bo poskrbljeno prenočišče pri socialni zadrugi, ki se bavi z vinogradništvom, tako da bodo udeleženci včasih sodelovali tudi pri delu med trtami. Izmenjave se bodo udeležili mladi iz Španije, Italije, Belgije in Irske. Predviden je 70% povratek stroškov (do največ 150 evrov). Na vsa dodatna vprašanja boste našli odgovore na elektronski pošti p.galluccio@sci-italia.it. Nova igrala v Ul. Archi V Ul. Carlo Archi pri sv. Alojziju so včeraj predali namenu nov igralni prostor. Pred osnovno šolo, vrtcem in jaslimi v bližini avtobusne postaje št. 25 in 26 so po novem v tridesetih dneh dela (za skupnih 45 tisoč evrov) bonificirali območje in na njem uredili nova igrala (gugalnico, tobogan in podobno). Prostor so ogradili z leseno ograjo in vse okrog postavili več železnih klopi. V prihodnje bodo uredili tudi pobočje griča nad Ul. Marchesetti. 8 Petek, 31. julija 2009 TRST / REPNIČ - Nastop prekmurske skupine Langa Romska glasba sredi kamnoloma Festival Glasba brez meja se ta vikend nadaljuje v Praprotu Številno občinstvo je v sredo zvečer v bivšem kamnolomu pri Repniču sledilo glasbenemu nastopu šestčlanske romske skupine Langa iz Prekmurja, ki se je zvrstil v okviru festivala Glasba brez meja v organizaciji združenja Druga muzi- Vikend v Praprotu? Festival Glasba brez meja se po sredinem postanku v Repniču vrača v Praprot. Nocoj bo na sporedu »ska-reggae night« s priznanimi skupinami Zakkaman, Vallanzaska in Kingston. Sobota bo posvečena rock glasbi (Just Burning, Notterdam in Big Foot Mama), nedelja pa narod-nozabavni glasbi (Denis Novato in avstrijska skupina Oberkrainer Power). Za kioske bodo skrbeli člani SK Devin, vsi koncerti so brezplačni. ka. Poslušalci so namreč na prireditvenem prostoru med sugestivnimi belimi navpičnimi stenami napolnili vse sedeže, ki jih je dala na razpolago Občina Zgonik, ena od pokroviteljic koncerta, nekateri pa so si ob norih ciganskih in balkanskih ritmih privoščili kar ples na travi. Še preden bi iz glasbil zadonele note, se je v imenu organizatorjev Andrej Petaros zahvalil vsem za prisotnost, zgoni-škemu županu Mirku Sardoču pa še posebej za njegovo naklonjenost pobudi. K uspešni realizaciji sredinega večera in celotne prireditve Glasba brez meja pa sta pripomogla tudi Dežela FFJK ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med apnenčastimi stenami je lahko nato zazvenela muzika ansambla Langa, ki se je občinstvu predstavil z repertoarjem znanih in manj znanih skladb. Po večini so bile to romske pesmi iz Prek-murja in od drugod, ki so s svojimi norimi, mestoma pa tudi počasnimi ritmi DOLINA - Občinsko poletno središče Igre, kvartanje in lov na vzgojitelje ob plavanju, plesanju in nori zabavi V osnovni šoli Preži-hovega Voranca v Dolini poteka že tretji teden poletno središče v organizaciji domače občinske uprave in zadruge L'albero azzurro. Za kakih petdeset otrok (iz vrtca in osnovne šole) skrbijo vsak teden pod nadzorom koordinatorke Maure vzgojitelji Sara, Ivana, Mateja in Erik. Otroci se sploh ne dolgočasijo, saj se ves dan igrajo in ustvarjajo. Najraje se skrivajo, kvartajo, igrajo z žogo, se posvečajo družabnim igram, sestavljajo puzzle in ... lovijo vzgojitelje. Iz plastičnih stekleničk ali iz tulcev toaletnega papirja so oblikovali barčice, kače in lutke, iz kartončkov živalice, iz testenin pa pisane zapestnice in ogrlice, da o risbah ne govorimo. Na dvorišču osnovne šole imajo na voljo tudi raznorazna igrala in simpatičen bazenček, ki je izredno priljubljen; seveda ga ne gre primerjati s špricanjem in čofotanjem v Sesljanu, kamor so se s šolabusom odpravili vsaj enkrat tedensko. Ob petkih je bila na sporedu diskoteka: večji otroci so poskrbeli za koreografiji, med plesom pa so se jim pridružili še najmlajši ... Zabava zagotovljena! Seveda pa so se udeleženci po- letnega središča podali tudi na več izletov: na obisk Naravoslovnega centra v Bazovici ali Akvarija na tržaškem nabrežju, »ta veliki« so jo mahnili tudi do miljskega balinarskega društva, kjer so ob stezi spoznali osnovne tehnike balinanja. V goste so prišli tudi člani tržaškega združenja astrofilov, ki so otrokom povedali marsikaj zanimivega o soncu in o zvezdah, medtem ko so malčki s teleskopom zrli v nebo. Izredno zanimiv pa je bil tudi obisk skupine članov godbenega društva od Korošcev, ki so s seboj imeli nekaj inštrumentov, tako da so se otroci lahko preizkusili še kot bobnarji, trobentači in igralci roga. Poletni center se bo danes poslovil od svojih malih gostov. Starše, napovedujejo, čaka pravo presenečenje. (sas) Včeraj danes Danes, PETEK, 31. julija 2009 IGNAC Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.51 - Luna vzide ob 16.56 in zatone ob 1.00 Jutri, SOBOTA, 1. avgusta 2009 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,7 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb pada, vlaga 54-odstotna, veter 6 km na uro jugo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,8 stopinje C. [I] Lekarne Šestčlanska skupina Langa je navdušila številno občinstvo kroma prevzele občinstvo. Med izvajanjem romskih pesmi so se vrinile tudi prekmurske narodne, svoj prostor pa so našle tudi nekatere skorajda že zimzelene popevke z Balkana, med njimi naj tu omenimo Mesečino Gorana Bregovica in znamenit na-pev iz najboljšega srbskega filma dvajsetega stoletja Ko to tamo peva. Med samim izvajanjem je bilo mogoče slediti tudi nenavadnim glasbenim performansom, denimo igranju na kontrabas z nekoliko nenavadne pozicije, pa tudi štiriročnemu izvajanju ritma na baterijo. Glasbeniki so svoj nastop sklenili povsem »slovensko«, z izvajanjem Avsenikove Na Golici, namreč. Glasbene prireditve v okviru festivala Glasba brez meja se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih dneh, in sicer na prireditvenem prostoru v Praprotu, naslednji teden pa bo bivši kamnolom v Repniču spet prizorišče zanimivega glasbenega dogodka, ko bodo med kraškimi stenami zazveneli dalmatinski ritmi. (ps) M& Kino Do sobote, 1. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Val-maura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg. Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. javnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 18.15, 20.00 »Garage«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggenda di Raoul«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La vendetta del caduto«; 16.00 »Co-raline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15 »Baby Mama«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.40, 22.00 »Snubitev«; 20.00, 21.40 »Tujci«; 17.00, 19.10, 21.20 »Zadnja hiša na levi«; 15.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«; 16.20, 18.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »Fortapasc«; 16.45, 22.20 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.45, 19.15, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.45, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.45, 18.30 »Coraline e la porta magica«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.40 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 19.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »I love Radio Rock«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Religiolus - Vedere per credere«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Fortapasc«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih de- PLANINSKA ODSEKA SKD DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 9. avgusta, enodnevni izlet na »Avgustovski praznik« v Forni Di Sopra. Informacije in vpis na tel. št. 040200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 10. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. Loterija 30. julija 2009 Bari 81 57 68 73 49 Cagliari 9 40 16 79 63 Firence 64 3 25 56 58 Genova 18 80 49 69 48 Milan 8 61 35 25 84 Neapelj 44 9 70 55 90 Palermo 29 35 78 18 19 Rim 10 53 81 58 60 Turin 37 30 51 32 58 Benetke 52 58 59 37 21 Nazionale 68 52 78 3 54 Super Enalotto Št. 91 2 68 77 81 83 84 jolly 19 Nagradni sklad 11.914.584,99 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 109.982.209,03 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 35 dobitnikov s 5 točkami 51.062,51 € 3.854 dobitnikov s 4 točkami 463,72 € 170.475 dobitnikov s 3 točkami 20,96 € Superstar 7 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.276.562,75 € 19 dobitnikov s 4 točkami 46.372,00 € 814 dobitnikov s 3 točkami 2.096,00 € 13.707 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 98.858 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 212.757 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / ITALIJA Petek, B1. julija 2009 9 Pfcsi PFiAPBcrr NEDELJA 02.08. v i ur ■t¡ I ft.L>:< (H)lïïl IK tHÏSHJV fijlh L'-i ZALAM A a ram™ I ft KL CO NARfiTMOaARAYNO BCL«Nq K A.VSTWJE powm liïOwrvKiiirJtA eepus HDVAÏD H Mali oglasi L m ka üoUffi mlOiScsít khwtít bo Kkrt>í:l SMLit^AltSKJ KLL'14 Df-VTÍ 0.K D. DflUUAMITZHA VS1 Oí? PROST ¿i Čestitke Danes se v Bazovici FRANCO ROBERTO sreča z Abrahamom. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. 15 Prireditve GLASBA BREZ MEJA 2009 - PRAPROT: danes, 31. julija, večer ska-reggae glasbe Kingston, Vallanzaska. Zakkaman; v soboto, 1. avgusta, rock večer z Big Foot Mamo, Notterdam in Just Burning. Organizator koncertov je Glasbeno kulturno društvo Druga-muzika. Za kioske bo skrbel Smučarski klub Devin. Vstop je prost. GLASBA BREZ MEJA 2009 - LAŠKO FEST PRAPROT: nedelja, 2. avgusta, bo za ples igrala vrhunska narodno-zabavna skupina iz Avstrije Ober-krainer Power, gost večera Denis Novato. Organizator koncertov je Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Za kioske bo skrbel Smučarski klub Devin. Vstop je prost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala »Nei suoni dei luoghi - Med zvokih krajev« v ponedeljek, 3. avgusta, ob 21.uri v kamnolomu v Repniču koncert s skupino »Roberto Janata & Modern En-samble«. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prireja v četrtek, 6. avgusta, koncert dalmatinske glasbe z dalmatinsko Klapo Leut iz Za-dra. Koncert bo v Kamnolomu pri Repniču. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. BAR IGOR V NABREŽINI organizira jutri, 01. avgusta, z začetkom ob 20.30 večer "Glasba in zakuska" Igrala bo skupina GIULIAPELLIZ-ZARIBALLABEN. H Osmice □ Obvestila DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM vinograd v Podlo-njerju. Tel. št.: 328-0704553. DAJEM V NAJEM parkirni prostor v garaži Foro Ulpiano, prost s 1. septembrom. Tel. št. 347 - 8003883. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO kot varuška ali hišna pomočnica. Tel. št.: 040-226347. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 -3642225. PRODAJAM domači krompir v Doberdobu. Poklicati ob obrokih tel. št.: 0481-78066. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 3398243934. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM gorske čevlje znamke meindl, tip Himalaya št. 10 (43 moški), rabljeni enkrat. Tel. št.: 040-228878. PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred zavoda Z. Zois - trgovska smer ter sledeče učbenike: Zgodovina 1, Branja 1, Svet književnosti 1 in Geografija Evrope 3. Tel. št.: 040-226826. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini starejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja. Tel. št. 349-6236171. PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. RESNO DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. S Poslovni oglasi DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni! GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Tel. 040 - 2296099 ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v dneh: ob petkih danes, 31. julija ter 7., 21. in 28. avgusta od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. Septembra v torek 4., petek 8. in petek 11. bodo likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja« od 16. do 18. ure. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Danes, 31. julija: ustvarjalna delavnica »Ciak vrtimo...basni« in »Poletje...v ritmu«, izdelava majhnih inštrumentov. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099, od 8. do 13. ure. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo k sodelovanju osebe, ki bodo zadolžene ob tej prireditvi za informacijsko točko-infopoint. Pogoji: status študenta, polnoletnost, obvladanje slovenščine in italijanščine, po možnosti tudi angleščine in/ali nemščine, poznavanje krajevne stvarnosti. Prošnje na prostem papirju predložite tajništvu občine Repentabor še danes, 31. julija. Za to sodelovanje bosta na podlagi predstavljenih prošenj izbrani dve osebi, zadolženi za info-točko, ki bosta morali biti oblečeni v narodni noši. Za razne informacije se lahko obrnete na tajništvo občine Re-pentabor, tel. št.: 040-327335. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst) še danes, 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040-212289. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA - v okviru vaške šagre, vabi v soboto, 1. avgusta na ex tempore za otroke iz vrtca in osnovne šole. Za informacije in vpisovanja lahko pokličete še danes, 31. julija, tel. št. 339-7823420 (Katja) ali 338-2003643 (Ljudmila). SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od danes, 31. julija, do ponedeljka, 3. avgusta. Za ples bodo poskrbele skupine: Alter Ego, Modri Val, Venera in Happy Day. Čakajo vas odlične breskve z vinom. Vabljeni! ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt od 1. do 31. avgusta. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo v nedeljo, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu in-fo@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo od ponedeljka, 3., do petka, 7. avgusta, tržaški urad zaprt. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE ob- vešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto od 3. do 21. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. Prispevki V spomin na dragega Igorja Luxo daruje Godbeno društvo Prosek 150,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na Igorja Luxo darujeta Edi in Sonja Sirk 30,00 evrov za Godbe-no društvo Prosek. V spomin na drago Mileno Kocman daruje Marica Budin 50,00 evrov za Hospice Adria Onlus. V spomin na bivšega kolego Igorja Lu-xo daruje Edi Sosič 50,00 evrov Združenje za raziskavo redkih bolezni -Rudi. V spomin na pokojno Ivico Verginella daruje Adelina Košuta 20,00 evrov za Ribiški muzej v Križu. V spomin na Sonjo Sušič daruje Olim-pija 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Vsem prijateljem, sodelavcem in sorodnikom sporočamo, da se je od nas poslovil Igor Maher univ. dipl. biolog, publicist, fotograf, raziskovalec Krasa Svoje telo je daroval v raziskovalne namene Inštitutu za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Vsi, ki se želite posloviti od njega, ste vabljeni na poslovilno srečanje v Pliskovci na Krasu, v nedeljo, 2. avgusta, ob 20.00 v Mladinskem hotelu. Vsi, ki ga imamo radi Ob izgubi dragega Igorja Maherja sočustvujejo s svojci Vojka, Nataša in Igor z družinami ZAHVALA Ob smrti Bojana Pavletiča se zahvaljujemo za izrečena sožalja in prijazne besede. Družina 31.7.2007 31.7.2009 Aleksander Bogatec Spomin nate je vedno živ. Tvoji najdražji Sesljan, 31. julija 2009 10 Petek, 31. julija 2009 KULTURA / naš intervju - Marko Sosič, dolgoletni umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča »V gledališču velja zakonitost, da lep dogodek zbriše vse grde •••« Obračun po osmih letih na Petronijevi ulici - »Velika razlika pri premierskih abonentih je bila zaznavna po propadu TKB« Pisatelj in režiser Marko Sosič je funkcijo umetniškega vodje Slovenskega stalnega gledališča opravljal dobrih osem let. Ta doba je sedaj zaključena, na vrsti je čas obračunov ... čeprav je to tudi čas, ko se So-sič udeležuje literarnih festivalov (bil je na primer v Albaniji in Romuniji) in obiskuje razna evropska gledališča. O obračunih in načrtih je tekla beseda med najinim pogovorom v tržaškem Kulturnem domu. Čeprav niste več umetniški vodja SSG, ga niste še zapustili. S kakšnimi občutki se občasno vračate v prostore na Petronijevi ulici? Ko si toliko let vezan na nek prostor, na neko institucijo, ti absolutno ni vseeno, kako se dela nadaljujejo. Prepričan sem, da so z vsebinskega vidika postavljene zelo dobre osnove, tudi z imenovanjem novega umetniškega vodje Primoža Beblerja. To me na nek način pomirja. Drugo, kar ostane v tebi, ostane verjetno za zmeraj. Zdi se mi, da se nisem še dovolj distanciral, ko vstopim v stavbo, se mi zdi, da sem pač še vedno tu. Ne vem, koliko je to zdravo, ampak mislim, da bom ta prehod preživel tudi zaradi zaupanja v novega umetniškega vodjo in novo predsednico upravnega sveta Martino Kafol. Izkoristil bi to priliko, da bi se novemu upravnemu svetu zahvalil za podporo, ki mi jo je izkazal, in za vabilo, da nadaljujem z delom. Dejstvo, da vabila niste sprejeli, ne gre torej brati kot nezaupnico gledališkemu vodstvu. Nikakor ne. To je bila moja zavestna odločitev, da je neka doba pač zaključena. V sebi sem spoznal, da moram z delom, ki ga je kljub krizam in večni skrbi za denar dolgo in zelo dobro prenašal moj predhodnik Miroslav Košuta, pač končati. Kaj dela Marko Sosič, odkar ni več umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča? Imenovan sem bil za selektorja Tedna slovenske drame, obenem pa s Primožem Beblerjem pripravljava festival, ki bo jeseni potekal med Koprom, Novo Gorico in Trstom. To bo tretja izvedba festivala združenja NETA, New European Theatre Action, ki združuje razna vzhodno-evropska gledališča: med njimi je tudi SSG. Združenje je naju s Primožem (na lanskem tržaškem srečanju) imenovalo za selektorja tega festivala, ker je bila želja, da se ta udejanji na našem mejnem področju. Zato sva si v zadnjih mesecih v raznih evropskih gledališčih ogledala številne prestave. Ostajate torej vezani na gledališki svet. Nedvomno. Čeprav po naročilu RTV Slovenije tudi pišem scenarij za Pri reševanju vprašanj v televizijski zvezi s SSG, v kolikor se film po svojem romanu res želijo rešiti, se po Tito, amor mijo. mojem mnenju morajo V krat-angažirati vse politične kem torej ... . . najbrž ne in civilne moči in to brez bomo brali fige v žepu novega romana ... V kratkem absolutno ne. Jeseni, v drugi polovici oktobra, pa bom upam realno odšel v neko drugo stvarnost. Ustvarjati v ljubljeno Istro? Ja. Katera oblika ustvarjanja vam je bolj všeč, literarna ali gledališka? Že dolgo paralelno živim v obeh stvarnostih, tako da se verjetno dopolnjujeta in potrebujeta. Tudi zato, ker dejansko tudi materialno ne bi mogel živeti samo od literature. V zadnjih letih ste pisanje »trenirali« predvsem z gledališkim dnevnikom. Bo izšel tudi v knjižni obliki? Prvič ga moram dokončati, drugič pa se moram odločiti, če ga bom sploh objavil. Dnevniški zapiski presegajo gledališko delo, so pač del nekega časa in stvarnosti, ki ni samo teaterska ... zato nujno vsebujejo neke refleksije, ki utegnejo biti sporne. In glede na to, da se je v zadnjih desetih letih, od časa, ko sem objavil kroniko iz novogoriškega gledališča, zakonodaja s področja zasebnosti zelo utrdila, se bom odločil, ali bom to objavil danes ... ali morda čez deset let. Določene strani bi bile torej lahko kočljive ... Gotovo je pet procentov takih vsebin, zaradi katerih bi lahko bil prisiljen stopati v neka pravna soočanja, kar mi absolutno ne ustreza ...čeprav sem se sam odrekel kakršnemu koli sodnemu posegu vizaviz temu, kar sem bral. Mislite na besede Borisa Kobala? O tem gospodu nimam kaj reči. Niti o tem, da je med vašim prvim mandatom v SSG obljubil nadaljevanje predstave Afrika ali Na svoji zemlji, ki je nismo žal nikoli videli? Ne, niti o tem. Je pa dejstvo, da obstaja nek krog ljudi, ki se pri šestdesetih letih še vedno ukvarja z ne- Marko Sosič, tržaški pisatelj in režiser, ki je osem let vodil Slovensko stalno gledališče: »Ponavljam, mislim, da se je tudi naše družbe močno dotaknil populizem.« kroma kim pubertetniškim uporom. Mislim, da je to neka patologija ...saj je fanj, da jo imamo tudi mi. To so ljudje, ki stremijo po blesku svojih očetov in mater. A povečini tako imenovani figli d'arte ne dosegajo veličine očetov. In s tem se je treba verjetno sprijazniti. Si po tolikih letih v Slovenskem stalnem gledališču morda kaj očitate? Očitam si svojo nesposobnost, da bi kljub angažiranosti ohranil neko zdravo in racionalno distanco, ki bi mi morda dovoljevala večjo vzdržljivost in večje razumevanje nekaterih mehanizmov komunikacije: predvsem v prepoznavanju zahrbtnosti, hudobije in nevoščljivosti. Najbrž je bilo v teh letih tudi veliko zadoščenj: kateri trenutek bi izpostavili? Generalno zadoščenje, da je lahko teater vedno znova živel, delal in obstajal. Morda se sliši smešno, ampak gre za neko konstantno zadoščenje, da to gledališče sploh obstaja. Zadoščenja v zadnjem mandatu so vezana na to, da je ta prostor imel vpogled v najboljša režijska peresa, kar jih premore Slovenija, vpogled v poetiko in estetiko režiserjev, ki so povečini zelo vezane na družbo in jo znajo kvalitetno reflektirati. Kajti v naši družbi se kljub njeni specifiki zrcali evropski človek. Skratka, pri nas so delali najboljši režiserji, ki so Slovenci, ali gravitirajo tudi na slovenski prostor. Kar je pomenilo za gledališče in ljudi, ki v njem delajo, veliko izkušnjo. Delno tudi za gledalce, ker ne bom rekel, da je to bilo cenjeno od vseh gledalcev in jim absolutno ne očitam, če so to odklonili. Vesel pa sem za tiste, ki so znali to ceni- Očitam si svojo ti. nesposobnost, da bi Zdi se kljub angažiranosti ohranil neko zdravo in racionalno distanco... mi, da se je lahko to gledališče kot močna kulturna stvarnost Slovencev v Italiji dostojanstveno predstavila temu mestu. In to s ponudbo, ki je zelo različna od ostalih mestnih gledališč. Ena od značilnosti vaših mandatov je bilo prav iskanje vezi z italijansko publiko: nadnapisi so bili velika novost. Nadnapise smo uvedli leta 2001, do njih pa je bilo znotraj našega prostora zelo težko priti. Ampak so zdaj dejstvo, ki ga nihče več ne postavlja pod vprašaj ...niti najbolj integralistična skupina slovenskih nacionalistov. Vaša mandata je zaznamovalo tudi dejstvo, da so se premiere spremenile v dogodek: v dvorani ni več sedela le skupinica najzvestejših. Že v prvem mandatu sva z Valentino Repini začela intenzivno delati na tem: spremeniti trend je bila najina osnovna skrb. Iskati sva začela vse možnosti, da bi tako gledalec kot igralec doživel premiero kot dogodek, predstavo pa seveda vsak po svojih per-cepcijah. Velika razlika pri premierskih abonentih je bila zaznavna po propadu Tržaške kreditne banke. Kajti v času njenega razcveta se je pri nas skušalo ustvariti novo meščanstvo (po mojem mnenju sicer na zgrešenih temeljih), kateremu se je zdelo prestižno biti tudi na premieri v našem teatru. Po krahu se je družbena podoba razvidno spremenila in premierska publika se je dejansko razpolovila ...ostali so tako imenovani dolžnostni abonmaji in nekaj najzvestejših gledalcev. Ponovno je bilo treba ustvariti zanimanje za naš teater in ko se je dvorana začela polniti, se je tudi razvila in razširila informacija, saj je k nam zahajalo veliko ljudi "od zunaj'. Prek vabil in premier so se razvili plodnejši kontakti in novi predlogi sodelovanja. Toda verjetno bi moral na tem področju sam postoriti še veliko. V teh letih se je v ansamblu zvrstilo veliko igralk in igralcev: mislite, da so njihovi ciklični odhodi posledica naravnih izbir vsakega posameznika, ali dejstva, da jim SSG ni moglo nuditi razvoja? Ne bi jemal kot negativno dejstvo, da slovi ta teater, in to že veliko pred mojim prihodom, tudi za zelo kvalitetno odskočno desko za nekatere igralce, ki se nato vrnejo v slovensko prestolnico. Naravno se mi zdi, da se igralci preizkušajo v drugačnih sredinah in to zaradi osebnega razvoja in ne samo zaradi prestiža ali finančnih ugodnosti. Tudi slovenska zakonodaja ne garantira do življenjskih pogodb, ampak enoletne ali dvoletne pogodbe. Zato se lahko na podlagi osebnih ali vodstvenih odločitev ansambel zelo spreminja. Seveda pa je utrditev igralskega ansambla nujna in edina jamči neko dolgoročno sigurnost, ki bi dovolila tehten razvoj tega teatra. Naš teater si že zdavnaj ne more privoščiti petnajstčlanskega ansambla kot v 80. letih, verjamem pa, da so pogoji, da se poveča število igralcev in ohrani trdnejše ter atraktivno jedro. Vam bo v spominu ostal tudi kak neprijeten občutek ali dogodek? V gledališču velja zakonitost, da lep dogodek zbriše vse grde za nazaj, drugače bi verjetno človek težko preživel. Nek uspeh, nek dosežek poplačata vse slabo, tega pa je bilo tudi veliko. Zdi se mi, da je eden izmed najslabših trenutkov, ko se zaveš, da te človek, ki nima veze z gledališkim svetom, skuša diskreditirati in ponižati. In če je ta človek postavljen na najvišje mesto v gledališki hierarhiji, je to občutek žalosti. Kajti takrat začutiš, kako lahko populizem posameznika, ali dela družbe uničuje neko vrednoto. Samega sebe sicer ne smatram za vrednoto, smatram pa se za človeka, ki se ukvarja s kulturo in stremi po najvišjih oblikah kulture, ne pa po najnižjih. In ko se te lotijo ljudje, ki so vezani na najnižje oblike kulture, je to občutek precejšnjega nela-godja, ker vidiš, koliko se je ta populizem že dotaknil naše družbe. Kajti naša družba absolutno ni imuna na ves ta čas, ki ga ustvarja politika v tej državi. Mislim, da smo ravno tako ranljivi in da je populizem, ki je bolj značilen za desne kroge, morda zaradi izgube kompasa žal zelo prisoten tudi na levi. Mi smo del tega, zdi pa se mi, da bi lahko kot posamezniki veliko več dali in ne samo pričakovali, da nam pade z neba. Kajti, ne vem, koliko bomo uspešni brez neke individualne, a tudi kolektivne zavesti. Značilnost vaših repertoarjev je bila pozornost, ki ste jo izkazovali sodobnim družbenim temam. Sem del te družbe in nerad gledam zviška nanjo, ampak jo skušam razumeti. Ponavljam, mislim, da se je tudi naše družbe močno dotaknil populizem. In da je treba o tem tudi spregovoriti in družbi povrniti vrednote, ki si jih zasluži in jih tudi ima. To ne gre po politični poti, ampak po poteh individualne zavesti. Tudi to, da se lahko čutiš dostojanstven član širšega okolja, ne pa samo lastne ulice, ki je itak del tebe. To, da se ne bojiš konfrontacije, da te zanima osebna in kolektivna rast. Ne pa, da gojiš neko posebno, dragoceno cvetočo gredico, ki naj bi predstavljala tvojo narodno zavest ... v resnici jo pa lahko postaviš samo na svoj balkon. Kakšno bodočnost želite Slovenskemu stalnemu gledališču? Uspešno. Da bi doseglo tudi tisto, kar sam nisem, ali pa sem samo začel. Da bi se ta teater soočal s širšim italijanskim in evropskim prostorom. Ali zgolj evroregijskim, saj mislim, da bi lahko bil kulturni glasnik tega okolja. Želim mu tudi, da bi imel čim več zainteresiranih gledalcev in mislim, da jih bo, če se bomo vsi angažirali za to in ne na vsakem vogalu iskali nekih argumentov, s katerimi bi ga zrušili. In to znotraj naših krogov, kar daje precej slabo podobo vizavi italijanskemu svetu, ki lahko to samo izkoristi. In vendar so na obzorju tudi nove finančne težave. Nanje sta v teh dneh opozorili krovni organizaciji, predsednik SKGZ Rudi Pavšič je tudi pojasnil, da za morebitne nove zadolžitve in konflikte ne moremo kriviti upraviteljev SSG ... Seveda ne. Zanimivo pa je, da druga organizacija naše civilne stvarnosti smatra, da bi bilo najprej primerno ugotoviti vzroke primanjkljaja, in šele nato zahtevati sanacijo. Legitimna zahteva, seveda, ko bi ne bila kontradiktorna, ob dejstvu, da se ta ista stran sklicuje na neizpolnjevanje obveznosti lokalnih javnih uprav do SSG. (Pri navajanju pa, iz meni neznanih razlogov, ne navaja Dežele FJK, ki je tudi soustanovitelj našega gledališča). Legitimno in pravilno je tudi reči, da je potrebno delovati znotraj razpoložljivih sredstev. Seveda, kaj pa drugega. A vedeti je treba, da bi morala biti sredstva vsaj toliko spoštljiva, da ti dovolijo obstoj, a tudi razvoj, ne pa, da se ti ves čas vrti v glavi od strahu, da ne utoneš - kar seveda velja tudi za vse ostale kulturne poklicne ustanove Slovencev v Italiji. Tu se odpira vprašanje bodočega dostojanstva celotne naše narodnostne skupnosti, ki se ponaša s pluralnostjo idej in svetovnih nazorov, ne najde pa poti do neke skupne kulturne politike, ki bi seveda slonela na kakovosti, pro- Naravno se mi zdi, da se fesionalnosti igralci preizkušajo v in. pluralnosti idej, ne pa na hinavšči-ni, nenačel-nosti, opor-tunizmu tega ali onega subjekta. Vse te »kvalitete« naše stvarnosti gredo na rovaš nam vsem, ne nazadnje tudi ustanovi, kakršna je Slovensko stalno gledališče, ki je najbolj eksponirana. Je pa tudi ustanova, po kateri na tiho hrepenijo mnoge duše in dušice brez kančka av-tokritike in jo skušajo že leta destabilizirati v viziji nekega svojega skorajšnjega ustoličenja v sam vrh te ustanove, pa naj bo tudi s pomočjo psevdo esejističnih, kičastih in patetičnih zapisov, ki jih beremo v ljubljanskem ali našem tisku. Pri reševanju vprašanj v zvezi s SSG, v kolikor se res želijo rešiti, se po mojem mnenju morajo angažirati vse politične in civilne moči in to brez fige v žepu. V kolikor rešitve ne bo, verjamem, da je potrebno vprašanje SSG evropeizirati in ob tem poiskati solidarnost mnogih evropskih gledališč in združenj, s katerimi ima SSG imenitne odnose. Katera naj bi bila po vašem mnenju vloga Slovenije v bodočnosti SSG? Zelo legitimno vprašanje, a tako opustošeno, prazno, ker je bilo neštetokrat postavljeno in nanj neštetokrat odgovorjeno, da me je strah novih retorik. Verjamem pa, da bo ministrica za kulturo Majda Šir-ca, ki pozna ta prostor, znala kanalizirati in ovrednotiti kolektivno dobrino, kakršno je to gledališče, in ne le potešiti nekatere individualne želje in strasti. Upam, da to ni ena izmed mojih neštetih utopij v zvezi s slovensko kulturno politiko in tem prostorom. Poljanka Dolhar drugačnih sredinah in to zaradi osebnega razvoja in ne samo zaradi prestiža ali finančnih ugodnosti / ITALIJA Petek, B1. julija 2009 11 družba - Poročilo statističnega zavoda Istat V Italiji živi v revščini več kot 8 milijonov ljudi Z absolutno revščino pa se spopada skoraj 3 milijone prebivalcev politika Berlusconi ostro proti Stranki juga LAQUILA - »Vladna večina ni bila še nikoli tako enotna.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, ki jo je sinoči priredil v LAquili, potem ko si je ogledal nekatera gradbišča na potresnem območju. »V vladi obstaja popolno soglasje glede vprašanj, kot so šola, vojaška odprava v Afganistanu, javna varnost, pa tudi razvoj juga,« je poudaril premier. Delitve v vladi so po njegovih besedah izmišljotine časnikarjev, ki v poletnih mesecih ne vedo, kaj pisati, in zato napihujejo bolj ali manj posrečene izjave tega ali onega ministra. Sicer pa je Berlusconi posredno priznal, da so v vladni večini tudi trenja, ko je na srečanju s časnikarji odločno nastopil proti ideji, da bi v okviru desne sredine nastala Stranka juga. »To je nemogoče in bi bil pravi nesmisel,« je zatrdil. »To je čisto nasprotje tega, kar sem vedno sanjal, da bom delal, namreč da bom združil desno sredino. Ne moremo sprejeti nečesa, kar gre v nasprotno smer, saj bi Stranka juga odvzela nekatere sile, ki so danes del Ljudstva svobode,« je menil. Da ne bi bilo nesporazumov, si je celo sposodil stavek, ki ga Cerkev rada uporablja proti odpadnikom: »Extra ecclesiam, nulla salus,« je pribil, pojasnjujoč, da si je tokrat malce drzno dovolil primerjati svojo stranko s cerkvijo. Premier je nato potrdil, da vlada pripravlja načrt za preporod juga. To naj bi bil odgovor tistim, ki menijo, da vlada zanemarja jug. O načrtu, ki bo predvideval tudi nastanek posebne ustanove za jug, bo vlada razpravljala na svoji današnji seji. Vlada bo danes tudi sprejela zakonski odlok, s katerim bo »popravila« zakonski odlok proti gospodarski krizi, ki naj bi ga sicer senat danes dokončno odobril. V starem odloku je namreč tudi po oceni desne sredine vrsta spornih ali kar nesprejemljivih določil, ki zadevajo računsko sodišče, pristojnosti ministrstva za okolje in davčne olajšave. Predsednik republike Giorgio Napolitano je zahteval, naj jih vlada prekliče, še preden bi dokončno stopila v veljavo. bari - Preiskave na sedežih strank Politika in mafija Na muhi sodstva stranke leve sredine v Apuliji BARI - Karabinjerji so včeraj opravili hišne preiskave na sedežih strank leve sredine in zasegli dokumentacijo o njihovih bilancah. Akcija sodi v okvir preiskave o domnevnem sodelovanju mafije, političnih sil in poslovnih krogov pri upravljanju javnih zakupov na področju zdravstva. Organi pregona so opravili preiskave na deželnih sedežih Demokratske stranke, Socialistov, Stranke komunistične prenove, Levice in svobode in Liste Emiliano. Javna tožilka Desire Digeronimo domneva, da naj bile stranke vpletene v nezakonito financiranje političnih sil, in sicer v obdobju od leta 2005 do letos, to je vključno z obdobjem letošnjih občinskih volitev v Bariju. V preiskavo naj bi bilo vpletenih 15 ljudi, med katerimi je tudi nekdanji deželni odbornik za zdravstvo v Apuliji (in sedanji senator De- mokratske stranke) Alberto Tedes-co. Osumljeni naj bi bili združevanja v zločinske namene zaradi podkupovanja, izsiljevanja in goljufije. Za nekatera kazniva dejanja naj bi jih bremenila tudi obremenilna okoliščina nudenja pomoči mafijski združbi. Finančni stražniki pa so včeraj opravili preiskavo v polikliniki v Bariju in prebrskali nevrokirurški oddelek primarija prof. Ciappette. Ta naj bi bil vpleten v preiskavo javnega tožilca Giuseppeja Scelsija o domnevnem podkupovanju pri nakupih protez javnim zdravstvenim zavodom. Proteze naj bi posredovala podjetja, katerih lastnik naj bi bil Gianpaolo Tarantini. Le-ta je v Bariju vpleten v preiskavo podpiranja prostitucije. Plačal naj bi mlada dekleta, med njimi tudi renomirano prostitutko Patrizio D'Addario, za obiske v zasebnih rezidencah predsednika vlade Silvia Berlusconija. benetke - Od 2. do 12. septembra mednarodni filmski festival Za zlatega leva se bo letos na festivalu potegovalo 24 filmov, od tega 6 ameriških BENETKE - Na 66. beneškem filmskem festivalu se bo od 2. do 12. septembra za zlatega leva potegovalo 24 filmov, od tega šest ameriških. V glavnih štirih sekcijah bo 75 filmov. "Že dolgo ni bilo zastopanih tako veliko držav," sta na novinarski konferenci v Rimu včeraj povedala predsednik Bienala Paolo Baratta in umetniški vodja Mostre Marco Müller. Po lanskoletnih polemikah, ko so na Lidu umanjkali ameriški filmi, bo letos na festivalu tekmovalo kar šest produkcij iz ZDA. To so "A Single Man" Toma Forda s Colinom Firthom in Julianne Moore, "The Road" Johna Hillcoata s Charlize Theron, Viggom Mortensenom in Robertom Du-vallom, "Bad Lieutenant: Port of Call New Orleans" Wernerja Herzoga z Nicolasom Cageom, Evo Mendez in Valom Kilmer-jem, dokumentarec Michaela Moorea "Capitalism: A Love Story", "Survival of the Dead" Georgea Romera in "Life During Wartime" Todda Solondza. Gostitelja, Italijo, bodo zastopali režiserji Giuseppe Tornatore s filmom "Baa-ria", Giuseppe Capotondi s filmom "La Carlo Verdone med protestniki doppia ora", Francesca Comencini s filmom "Lo spazio bianco" in Michele Placido, ki se bo predstavil s filmom "Il grande sogno". Nemški režiser s turškimi koreninami Fatih Akin bo prišel s svojim novim izdelkom "Soul Kitchen". Francija bo ponudila filme "Persecution" Patricea Che-reauja, "White Material" Claire Denis, "36 vues du Pic Saint Loup" Jacquesa Rivelle-ja in "Mr. Nobody" Jacoja van Dormaela. Prireditelji na Lidu načrtujejo parado zvezdnikov: ameriškega igralca Matta Damona in režiserja Stevena Soderberga s srhljivko "The Informant", George Cloo-ney, Kevin Spacey, Ewan McGregor in Jeff Bridges pa so štiri zvezdniška imena iz komedije "The Men who Stare at Goats", ki jo bo režiser Grant Heslow predstavil izven tekmovalnega programa. V sekciji "Mezzanotte" bodo med drugim prikazali ameriško srhljivko "Brooklyn's Finest" An-toinea Fuque, na projekciji pričakujejo protagonista filma, to sta Richard Gere in Ethan Hawke. Oliver Stone bo predstavil svoj dokumentarec "South of the Border". "Režiserji, kot sta Michael Moore in Fatih Akin, ki doslej še nista imela filma v Benetkah, sta si letos za predstavitev svojih filmov izbrala prav ta festival," je poudaril Marco Müller. V Benetkah bodo 6. septembra zlatega leva za življenjsko delo izročili Dis-neyjevemu kreativnemu vodji Johnu Las-seterju. Za animirane filme "Toy Story" in EVRO 1 i,4as3 $ -0,36 RIM - V Italiji je osem milijonov in 78.000 revežev, kar znaša 13,6 odstotka celotnega prebivalstva, piše v poročilu statističnega zavoda Istat o revščini v letu 2008, ki je bilo objavljeno včeraj. V preteklem letu je v relativni revščini (slednja se nanaša na družinska jedra dveh oseb, v katerih je bil srednji mesečni strošek na osebo skoraj tisoč evrov) živelo 2.737.000 družin, kar znaša dobrih enajst odstotkov prebivalstva. Revščina je najbolj prisotna na jugu države, kjer je revnega skoraj 24 odstotkov prebivalstva. Po podatkih Istata pa v absolutni revščini, se pravi v razmerah, ki ne dopuščajo minimalno sprejemljivega življenjskega standarda, živi milijon in 126.000 družin oz. 2.893.000 oseb, kar znaša skoraj pet odstotkov celotnega prebivalstva. To je skoraj odstotek več kot leta 2007, vendar Istat pri tem pravi, da podatek statistično ni relevanten. Največji porast absolutne revščine (od 5,8 do 7,9 odstotka) so tudi v tem primeru zabeležili na jugu države, medtem ko je v srednji Italiji taka oblika revščine 2,9-odstotna, na severu pa 3,2-odstotna. Kdo je najbolj izpostavljen revščini oz. kje je prišlo do njenega porasta? Po podatkih Istata so to številne družine, zlasti tiste s štirimi osebami (starši in dvema otrokoma), pod udarom pa so predvsem družine z mladoletnimi otroki. Prav tako je revščina v porastu pri enostarševskih družinah, dalje pri družinah, kjer družinski poglavar išče službo, pa tudi pri tistih, kjer so družinski člani zaposleni oz. samozaposleni. Revščine je manj pri tistih družinah, katerih člani so zaposleni, z njimi pa prebiva vsaj en upokojenec. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 30.7. 29.7. ameriški dolar 1,4053 1,4104 japonski jen 133,89 96014 133,86 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 44,5060 67,8900 9,6350 44,2170 68,3000 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4453 0,85240 7,4451 0 86110 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,4515 8,7490 1 1 \J 10,5849 8,7890 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,581 1,5314 25,540 1,5268 jviv.aiji\i iiaiiis. estonska krona inan7?ircKi TArint 15,6466 268,31 15,6466 269,75 1 1 la1W|Od SDU Lp 'UDJ.UD| DZ >jDUZ !>|SÎ!UU8>| Çp '(04J9quuf|) >|!UA9?!Îu>| pisuDiïp;! '!>l|9pz! |usn>|08u ZP '9jdjj9j zi qn|>| !u;9uuo6ou '|da!z dpujed d5dujop gç 'dao>|dsjo»-D69>|suu!y dîluo-juins ç£ 'pojoči du ;so6 'JOdDZ 'DQ9f Zî 'LjDU!AO>|DÎ|9q A DU||S!>|OU!UJD 'OC 'DJS9|/\| d69aon d>|duzo d>|s|!qouuojAD 82 '(■QDZ) ||ni 09AD|9p lujjods u| |u;aasojd |>|S9U9q çz 'npos ud dz9jdz pz 'u||d U9|9z o^SD>|U9uunj 'ue6o|Di| ZZ 'fU9>|n| 9fUD|9p DZ |fOADU Z 9ÎpOJO QZ 'd>|0;0|0d D69>|Sf!zd D69Î59AÎDU 09|DA|q9Jd '81 'd4-ou9 dujdu9p d>|suuu '£1 'DMDJJO Ujo^seuu UU|UAD|6 Z !>|u9uuv IUJ9A9S a DADZJP ' 11 '0|9p 04S! OfDflADJdO !>| 'fDdn>|S ipnfl q9a dz U9J0A06p0 01 '(qdz) D|s9i i|8;|uunz! |>|sqjs (, 'DPUDJIIAI D)||DJ6! D>|SUDÎ!|D4! '8 d>|ad|9p Dujn;|n>|0us9|9; dsdu £ 'du|uadj 'oa|u '9 'D>|QO "S 'DÔOJd D>|S!UZ9|9Z -p 'a9;|US9d DUp9AOd|jd D>|SDUnr £ 'd>|ad|9p DUJn^|n>| dsdu z 'Dposod D>|Siu!L|n>| i :ON3idAVN ■(0>|JD|/\|) JUDJU9Z9Jd9J |>JSJD>|JDSO>| !>|SU!PD|UU |[UDp>|9U SDU '0|9p OU9fU9G 0|DUJ '0>|Z9J DflADJdO JOp>| '8^ 'Dfusojd OAjfijSA gp '(■QDZ) U|dJ91 09AD|9p !u5!4.!|0d0u9qznjp |>|SUo6 sdu pp '>|!U|DA!QOd 'QAD>| '>|DÎU!ZD|q ZV '(■qdz) |uuj9j >|!z!4 |)|sudî!|d;! '9f|9;Dfud DZ UD6D9è| Qp '!UJ|DA!Z p9LU pDdods 2Î 'DQ!|Od D>1PD£| >|9A9pZA ¿£ 'oezoqn 'd;oj|s -çç '(■QDZ) QIIOUU9S C9AD|9p !uq!4.!|0d0u9qznjp |>|Suo6 sdu ££ 'DJ9UU D>|S!J9UJD ||D D>|S9|6UD mZ£ 'S|JS9J 'DZ9IZ DU|OdS D>|SOUU '^souuunau 'Dfpjou '6Z 'L|D>||9znz ud D>||Dd!+ iz 'D>|!UOJ>| 'S|doj9| çz '(OSDN) >|!US9d P1SUUU PZ '(■QDZ) ÀD£| J9SIZ9J !>|SUU|!J |>|SU9UJD £Z '9pjD6og 09|Dj6| hsuuw !>|S9|6uD '12 'DU9 9|nUUJOJ UU9QS!|D>|J!P u| uu9QS!l!ADjpz z 04.S9UU o>|SÎ!6|9q 0Z 'Dd9J zgjq so>|o>| -6l 'D>|JQ D)|SJ6 "¿1 'suoipn ps^un "91 'S|d0SDQ uDJu;sn|! -gi 'ao>|!usd|6ouuds zejq djdcti pi 'DfU9Z0UU9Jd U| DÛDU9P 0UUU0J60 9JOUU9Jd !>| 'D)|SU9Z 'ZI '9f!snjo|9g o;s9uu ouad|6 ■£ '9>|pDdpO DZDAPO !|D Djjqod !>| '09AD|9p ' l :ONAVaOQOA 6f m 8» Lf 9f se n m a n ■ i» ot m 6Î 8£ m Lt 9£ se m « ££ ■ Zi ■ I£ m 0£ 6Z ■ 81 LZ ■ « sz n ■ ÎZ ■ ZZ IZ or m 61 m 81 Ll 91 ■ SI ■ n SI ZI II «i « « L m 9 s f £ z i (oyjDj) TONVZia» Slikovna križanka, vodoravno: skok, kapa, Amor, teza, rom, harem, edili, armada, laringitis, PLO, ara, tla, Ra, minerali, oseba, sinek, stvarnik, T. K., Enij, Al, Pato, čitalnica, O.T., Aša, Atri, sla, N.T., Ate, tarok, kvar, siringa, Aoni, ne, Air; na sliki: Miramar. Križanka, vodoravno: 1. smetar, 7.Minsk, 12.kapitaiistka, 14. Lr, 15. revija, 16.UN, 17.eta, 19.Keba, 20.SPA, 21.Dirk, 23.N.R., 24.0vid, 25.anali, 27.antena, 29.abota, 31.modo, 32.aker, 33. L. S., 35. reva, 37.Rac, 38.ravs, 40.Ron, 41.E.F., 42.kanape, 44. D. T., 45.soiicitacija, 48.tiačan, 49.Lokar. Rebus: VA lovci sod O Broz A čeli = Valovci so dobro začeli. -3All$3ti <9's'z'û Si193d nzeuodeisd du d>|3j = iai • e>|s;o>|§ n6n[ du D)|6j = »ss • we>|SJDzpD|/\| du ojseuu = vfV9 • ifisny a ojseuu = VSV - X33dVA01S 3WIOXSON oxg? 13WOX 9091 nvAizvNa ■203 VHVTd iNvmii NOiO VNvaaor vravxavsœi V93XSH3WV X3A3QZA NVHI zrow isvais 'arNîiazod ONI13SV Oili3ld Nnvx ZVWOI VWXN3Ï8 ViS&A SV13WOOON zvaa ovin raxsioxs VN¥>3» VdOlSOdd 13Q IPNOOdS HINZ3AIST31S -OSOdrVN INVJ2IV3IS vasi A0113X XIN90Q0S >i35ann ninvN VOINIVXIN VSVN lavo! DiEaao 'iriONvaj a Q1S3N RZ3NOd313d VNVxsa vSsfôÂViis VNîïoaoao XINA3N0 rOAl ')IINA3N0 Kisaoniad voiNrwi '93Z3A MSNVdS Vri3AOOS vniiao ONIOVd D31W9I WV X3A302A AOSISSVNO nnvaBi iad Q1S3N raxsavzavn VNOian IAONS3HS -NVSHI03N VSIdVd VXSdOïl VXI13A vraœiavis V93NV9Z ZI NOflNOg RI93N VaV 3338S3N vrNiooa VX$U9 VNOd3d vxiNaasasdd V93HSNI1 -N3SaV¥N3Z VÎNVNZ3S vgoxavx 3ri3INI 'OAIS3SOd vrag 3fi3NA IXSTOAA SI9VA01 ni3AQLNOX Idd ISVA 3SVN ¥XlVAI93ad X03 1V0INVH NV9I0 vaia vxsion VN3IUDI313 iorii03a VMVdVN 'i>3J3a V1S31 V10XIN srisna msa H3)ISd0dA3 AOJS3W srNwravz vaos vro3A ITVNV Vd3»QlAV 'XINS3d ixsNia 90fl 'arua OXSNVJOS VNOsaad 'XINZ3NVSOd 'X3A01? V0N0S9O9 DISNV9dl93 vnovz -INVeWOVN -liaoflOASo VXSNUS31Vd / nma MSdViS A ridoisod IXIN1I0ZCIVN HiNvniisnn lUd 3N3Z VZ moisoiM XINA3N0 ixsaoni!id I93S 3AVddZVll 3N3A1SNVNZ 13WQ3jld iNzsann 909 msnia A30rwix Z3«a OIVAiaXOd iviao AHaO OXV1 1IAV1S3S MDOjUjj^od oa qna VXNVZId)! VNAOXI1S Ç*J5 !daiBAi§9|!A u| O>|BI'jo6| ^ " :oief|ABJd!Jd ubjjs 6002 ef!|ni'L£'>|9J9d VUIVX VNTOI9I VXOSIA vraavN !01VA3?n3!ld VI9H039 3AVBI<] HV 01S3IAI 0NAV19 (ORI3flll) iivsxog IXSVSU nann 3U39 aavHOia (IJOX) NZO !IV13ilX3S lfNVaX3N OlONRId siaoa OiOd / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 30. julija 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ Fran Venturini 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.10 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 5 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Alice Nevers - Professione giudice 23.15 Dok.: Pianeta Terra - La giungla 0.15 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.10 6.20 6.35 6.50 6.55 7.00 10.25 10.40 11.25 13.00 14.00 14.25 16.00 16.40 17.25 17.50 18.05 18.30 18.55 21.05 23.20 1.05 Aktualno: Focus Variete: Videocomic Dokumentarec Aktualno: Caro amore... Aktualno: Zdravje Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nad.: Tracy & Polpetta Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) Dnevnik in rubrike Nan.: 7 vite Nan.: Numb3rs Nan.: Alias Nan.: Las Vegas Nan.: Due uomini e mezzo Risanke Dnevnik - kratke in športne vesti 20.30, 23.05 Dnevnik Šport: Plavanje - Svetovno Prvenstvo v Rimu Film: Romeo devo morire (akc., ZDA, '00, r. A. Bartkowiak, i. J. Li, D. Lindo, I. Washington) Nan.: Terapia d'urgenza Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Dok.: Cult Book Aktualno: Off Hollywood 2009 14.45 Šport: plavalno SP v Rimu Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Moon Walk 1969/1999 Nan.: Wind at My Back Nan.: Un posto al sole d'estate Dnevnik Dok.: Enigma (v. C. Augias) Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide 8.05 8.20 8.55 12.00 14.00 15.00 18.55 19.00 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.20 0.00 Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.30 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.20 Nad.: Vivere 10.20 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.30, 23.50 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 5 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.20 Film: La signora Skeffington (dram., ZDA, '44, r. V. Sherman, i. B. Davis, C. Rains) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 23.15 Film: Apollo 13 (dram., ZDA, '95, r. R. Howard, i. T. Hanks) Canale 5 8.30 9.00 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.40 16.35 17.35 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Il miracolo della farfalla (kom., Fr., '02, i. M. Serrault) 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: Il sogno di Helen (dram., ZDA, '05, i. C.E.Billings) 0.10 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Sarabanda (v. T. Mammucari) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Sotto il sole della Toscana (dram., ZDA, '02, r. A. Wells, i. R. Bova, D. Lane) Film: Attrazione fatale (triler, i. M. Douglas, G. Close) O Italia 1 6.20 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 17.50 Risanke 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Fico + Fico Show (i. Fichi d'India) 22.55 Film: South Kesington (kom., It., '01, r. C. Vanzina, i. R. Everett, E. Macpherson) ^ Tele 4 6.06 6.55, 8.00, 8.30, 9.55 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 6.10 8.05 Buongiono con... 6.15 Variete: Dopo il Tg...Mescola e ri- mescola (pon.) 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 0.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 8.50 20.55 Klasična glasba 9.05 Nan.: Lassie 9.30 Nan.: Don Matteo 5 10.10 15.50 Dokumentarci o naravi 11.00 Talk show: Il meglio di Formato fa-miglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.10 Radovednosti iz Trsta 13.15 Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Village 17.00 Risanke 19.28 0.00, 1.30 Vremenska napoved 20.00 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 20.30 Deželni dnevnik 21.20 Qui Cortina 21.30 Koncert: Festival Show 2009 LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.30 Dnevnik Variete: Niente di personale remix Resničnostni show: Vivo per miracolo Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Žogarja - Ko igra se in ustvarja mu- larija (pon.) 9.50 Dok. film: Prvak (pon.) 10.05 Enajsta šola (pon.) 10.35 Jasno in glasno - Oddaja za mladinsko kulturo (pon.) 11.30 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) 14.15 Pogled na... (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Dok. serija: Izjemne živali 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 20.30 Števerjan 2009 20.35 Festival Vurberk 2009 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 6.30 9.00, 2.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.35 Opus: Glasbena ikonografija v Kopru in Piranu (pon.) 12.55 Dr. Tomaž Brejc: Besede in slike (pon.) 13.35 Evropski magazin (pon.) 14.05 Črno beli časi (pon.) 14.20 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 31.7.1991 15.20 Circom Regional 15.50 Minute za ... Oddaja Tv Koper 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 16.55 Prijatelji, ostanimo prijatelji - Oddaja Tv Koper 17.55 Rim: Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos) 18.50 Zlata šestdeseta 20.00 Dok. serija: Uganke Svetega pisma 20.50 Nad.: Ukradeno življenje (pon.) 21.40 Film: Trikrat pokopani Melquiades Estrada (pon.) 23.35 Čez planke: Čile (pon.) 0.40 Film: Čuvaj parkirišča (pon.) 2.15 Nad.: Gandža (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.20 Jaz in Vincent 16.05 Artevisione 16.35 Dok. odd.: Mahatma 17.35 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 1.00 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.45 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Tv nanizanka 22.15 Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim 23.15 Arhivski posnetki "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Mozaik (pon.) 22.30 Vedeževanje s Cvetko 22.30 Vedeževanje z Magdaleno 0.00 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert iz sezon GM; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - odprta knjiga; 18.00 Kultura; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.45 Prispevek o naši kotalkarici Niki Arčon; 10.00 Poletna popotovanja; 10.45 Pastirske igre v Senožečah - Irena Cunja; 11.30 Predstavitev nove knjige Jasne Majde Peršolja - Rodiški rodovi; 12.00 Nagradno vprašanje - Koncert na pomolu; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 21.45 Slovensko nogometno prvenstvo v živo; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 28. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika O KIJEV 18/27 C LIZBONA O 18/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA 15/31 X- - 1010 - • „„ATENE "V"-, . , ^6/34 ^fy'