Leto LXXV., št. 114 Spedlrfone In abbonomento postale* Podtnlna plačana v gotovini. Ljubljana, četrtek X3. maja 1943aXXI Cena $0 cent. UBJUJMirrVO Hi UPRAVA; LJUBLJAJiA. PUOCXNUKVA UUCA * — n^BrON: 31-22, 31-22, 31-24. 31-26 10 SI-M mOJUCNO ZASTOPSTVO u ogUut Is Kraljevine Italije ta ttM—t— ima ^t*"T pri postno CeSovnem DNION1 PfTBB UČITA IT A LIAN A 8. A„ MILANO LJubljana At«rr. lO-SSl opoktns — M—cd a naročnina IX— Dr, OONCESSIONAKIA ESCLUSIVA per U pubblicJta dJ provenienza italiana eđ CNIONE PUBBUCTTA ITALL\NA S. MILANO. Un convoglio nemico attaccato da aerosiluranti Tre piroscaSi d i grosso tonnellaggio colplti — 27 appa- recehi awerr>ari distrutti VOJNI CILJI ITALIJE IN OSI Govor Eksc. Bastianinija ¥ proračunski razpravi pred komisijami Senata — Ducejeve in Hitlerjeve smernice za sožitje med narodi II Quartiere Generale deMe Forze Armate cemunica in data di 19 maglio il seguente bollettino nr. 1089: Un convoglio In navigrazione lun gro le eoste al jjerine e state attaccato dai nestri aerosiluranti che colplvano tre piro-seafi di srosso tonnellacRio: uno di questi da 10.000 tonnellate e da ritenere affon-dato. Formazloni avversarie hanno effettuato ' szloni di mitragliamento su alcune loca- lita della C a 1 a b r i a e bombardato Porto Em ped oc1e . Trapani e 1'iso'a di Pantelleria. I danni risuHano di lim i tata importanza; non sono aneora segnalate le perdite. Durante tali incursioni il nemic.i ha per-duto. ad opera del'a caecia e delle arti-glierie della difesa, 21 aopareccHi qnattro a Porto Empedocle. qnattordici a nord-ovest di Trapani e nove a Pantelleria. Napad icrpsatelit letal na sovražnikov konvcl Trije veliki parniki torpedirani — 27 nasprstniskih letal sestreljenih Glavni stan ital!janskih Oboroženih sil je objavil 19. maja naslednje 1089. vojno poročilo: Konvoj, ki je j>J vzdolž alžirske obale. Je dU napaden od naših torpednlh letal, tci so zadela, tri parnlke velike tonaže. Enega izmed teh parn'kov, ki ima 10.000 ton, je smatrati za pot« pljenega. Oddelki sovražnih letal so obstreljevali s strojnicami nekatere kraje v Kalabriii. Bombardirali so Porto Emiiodocle, Trapani m otok Pantellerijn. Prizadeta škoda je omejene važnosti, žrtve še niso javljene Med temi napadi je sovražnik izgubil po prizadevanju lovcev in obrambnega topništva 37 letal, 4 v Portu EmpedooJe, 14 se-vemozapadno od Trapanija in 9 na Pantel-leriji. Alghero, 19. maja. s. Kričeč primer zverinske slepote sovražil'h letalcev, ki hočejo zlomiti duha sardinskega ljudstva, ie po let. izvršen naovč;Ie in odobrile proračune mini-j strstva za /men;ave tn valute »n zunanje-» ga ministrstva. Navzrča sta bila nvnlster . za izmen;::ve in valute in državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, nadalje dr-žavn; podtajnik v finančnem minististvu. j v min'sirstvu za .iavna dela in v ministrstvu naredne presvete. Ministrstva za izmenjavo In valute Minister za izmenjavo ;n valute se je najprej skreno zahvalil poročevalcu, senatorju Bianchiniju ki je s priznano sposobno?^- pojasnil delovanje min strstva. ^ri-družl se je poročevalcu z zahvalo vsem organom ministrstva, v sem sindikalnim organizacijam, usta d o vam in kategorijam in vsem organizmom. k: dnevno scdeluejo z ministrstvom. Pcudarl je izjavo 'poročevalca o nemožn sti, da bi dobili inozemske pro zvode. ne da bi nudil' v zameno oag> varjajoče blago. Nujno je potrebno, da je gospodarska politika vse države tesno povezana tako. da sr vojaške potrebe v skladu s potrebami civilnega prebivalstva, oboje pa s potrebami izvoza kot protidajatve za uvoz. Ko je po.asnil sedanji položaj izmenjav, *e minister omenil trgovske in plačilne dogovore in druge valutne ukrepet carinske tarife in disciplino izvoza in uvoza, znova je poudaril potrebo popolnega sodelovanja, med raznimi upravami, tako da bi ministrstvo za izmenjave tvor5lo zbiralni kanal vseh izmenjav in preprečilo, da bi se posamezne operacije in delovanja med seboj križala, kar bi imeio samo škodljive posledice za splošm razvoj prometa z inozemstvom. Nato je minister opozoril na nujno potrebo, da se plačila Italije v inozemstvu omeie, pri čemer ie treba upoštevati izključno le Dotrebe naroda v vojni. V zvezi s tem je pozval vse. ki so na od^ovorn h mestih, naj pri izvrševanju svojih po-lov izpolnjujejo strogo dolžnost, da izločilo sleherni izdatek, ki ne bi bil nuino potreben. Nndalje ie zagotovil da ministrstvo in od njesa odvisni organi prav dobro čutijo zahtevo sedanjega trenutka in upoštevajo Dotrebo. da ie treba poeoostaviti sisteme in o'aišnti vse operacije, ki zares zanimajo državo. ti?t: pa ki govore o interesih države samo zaradi svollh osebnih kupčii. bodo s popolno nepopu^tliivostjo 'zključcni z operacijskega področja izmenjav. S\oi govor je zak7iučil z besedami: ^Ako ie nroblem naše oskrbe eden izmed odlo-činih činifeliev našega odoora in naše zmage, potem hoče ministrstvo za izmenjave in valute s svojimi močmi izpolniti ča-tno dolžnost, da postavi dan za dnem svoie delo v službo narodu v voini. da bi tn našq Italija, mussolrnif?* ka in fašistična Ita'ija. dosegla zmago in zares impe-• :'"!ni mir. Skvadristi v juisaškl borbi za Domovino In Biicefa Raport Eksc. Galbratija Duceju o borbi in delu skvadrl-stičnih oddelkov na balkanskem področju Java brzojavk med J lavnlkom f*m^i ft??lctH?l€i ruskih pegodb — Zastoirstvo fašistične Itdije pri Fr;;I^vcrkw — Usoda Hrvatske je tr£nr3 vezana tzz fašistični Z&i&et*} Rim, 19. maja s. Šef Gla\mega stana MVSN je podal Duceju naslednji raport: Duce! Te dni se premeščajo z Balkana v druga uporabnostna področja skvadristični bataljoni Milano, Tevere. Toscana. Vespri. Emil^ano in Nizzn, ki so v mnogih mesecih borb in napora, vzdrževanih in obvladanih z mladostnim zaletom, potrdili večno revolucionarnega duha stare garde. Po vzgledu v grško-albanski vojni, ki ga je dal sedmi bataljon skvadristov iz Milan;*, ko je nri kilometru 21 v dolini Dr: na svetlo dokazal svoio napadalnost in svoj odDor pred nevšečnostmi so možje izpred Pohoda na Rim prosili za pred pravico, da se uporabilo v organičnih oddelkih na operativnih frontah. Iz take notranje vzpodbujevalne potrebe, da z dcianj* izražajo 20-letno predanost, izvirajo skva-drlstični batalioni. Ti veterani, najvestnei ši Vam in stvari fašizma, so bili vredni časti, ki jim je bila dode'jena: služili so v orožiu Domovini in služili so zavratni fron ti. kjer veri uspe bolj kakor orožju obvladati in odstraniti prikrito nevarnost Iz-neverjenega in žilavega sovražnika Skvadristi ba tal ionov, ki se premeščajo, so bili za vzg'ed s svoiim brezhibnim vedenjem, s svojo poulično občutljivostjo, s svojo voiaško drznostjo. Poveljniki velikih edinic. katerim so bili nrideljeni. ter polit;čne in uprave ob'asti zasedenih področij so hoteli večkrat izpričati in sporočiti drugim oddel kom ter nrebivalstvu. da je bil legionarski skvadrizem v vsaki okoliščini tudi v naihujši popolnoma na višina svoiih dali njih tradicij. Ni še mogoče narediti za ključka o vojnih podvzetiih ^vadrističnih bataljonov. Pni štirie. uvrščeni v eno skupino, so operirali v obalnem predelu in v neposrednem zaledni Dalmnz;e. V izredno številnih spopadih s oartizanskimi tolrjami in prevratnimi elementi so vedno uveljavili svoio suoeriorn<-vst preoričanih in neomajnih vernikov. Bilo ie proniranie vervih in maihmh akcij v okviru obšir-neiših očiščevalnih operacij, ki so da'e obilne trsnehe in zadale znatne izgube partizanom Pr>cfr>nno urejevanje nolitič-nega položaja v Dnlmazii ie no večini zasluga premočrtne in neupogljive akciie skuoine skvadr-'stičnih bata'mnov, ki se je irk-*r?ia za trden. ciHTjiv. d^bm voden in za intervencijo v krai'b. o^ro^enih od upornikov, vedno nripravljen organizem. Bataliona Milano in Nizz^ sta operirala v Sloveniji in sta razmš;la br'offe in skrta obveSCevalna sredica, ki so jih partizani dobro branili. Zadržanje skva-dristov v ostri gveri?cki voini. ki je nalagala odrekanje in žrtve, katere so tem bo'j čutili po Iet;h ne več mladi možie. rftorai vsi s številnimi družinami zasluži, da se razve. Dostoino so z^ctopaM v balkanskem odseku tisto fašistično Italijo ki ste io vi Duce. vrnili njeni veliki usodi. Izerube so visoke. Izredna številna so dejanja izvirnega iunaStva in stoičnega zadržanja ranjencev, katere je b;lo treba s C"k> spravit- z borbenega mps^ in ki ao ^edno nestrpno čakali na povrst^k na borbeno mesto. Stran velike hrabrosti, vredna prvenstveneg-a fiuSija je napisal vedja ma-nipola A vreli] Pozzi od bat?!jona MUla-no«, ki je bil v krvavi torbi na griču Palez neutrudno zpled svoj stotniji, na čelu katere je vzdržal najsilovitejše napade. Medtem ko ie je hrabro branil z ročnimi granatami, jc podel Z2.det od sovražnega a-in-ca in v zadnjem d hu. rioden se je zrušil na tla, je še ime! moč vzpodbujati svoje može z zndnjim klicem »A no'!« Drugo čudovito stran hrabresti so napisali legionarjj istega bataljona, ki so stra-2*li mest čez Pcner ter ostali izol rani v neki majhni hi?:, ki Je tila skoraj sako-pana v snegu. Ker je nastal posebne nevaren peložaj zaradi težkega stanja nei:^ terih od onih, na katerih so se '^^zal znaki zmrznj&nja in kjer ie uriman kovalo živeža in streliva, se je patrulja nekaj le-gicnaijcv javils. da vzpostavi z-?zi z ba taljenom Medtem ko so ti pogumni leg o-narji zaključevali podvzetfe jih ie po sr liti borbi z?.jela tolpa partizanov. Neka mesi-i' v-^sie. ko ie b:^o mogoče nosa ko osvobedti. se je ugotovilo, da ?»o rr ro-fekl 1 r.ulco bran H co zadnje ročne t^a nate, do zadn^e^a nabo-i*^ t^-0 9n izčrpat strelivo so si skušali utref not z bTJonet nim napadom, tcr'a število jih je prema sralo m svoji usod: niso mogli uteči. Očividci poročajo, da so se legionar ji izredn^ ponosno zadržali pred partizani, ki so skušali zaman z vs>a!ovrstn mi grožniarm prisiliti unake da bi utaj-li svojo vere. Dvojno obleganje zime in upornikov je našlo telesno, predvsem pa duhovno legio-narje skvadr ste pripravljene za borbo 3kvadriste. ki izvršujejo pristne čudeže vztrajnosti in hrabresti. Centurion Dino Guidott; od bataljona j-Emiliano« je padel po besni borb na čelu svojega oddelka. — Vicecaposquadra Lino Damiani od bataljona 3»Vesprur, vojni prosteveljec v dveh vo;'-nah, je prikril rano iz prve borbe ter prosil za sodclcvanje v novi ake'ji. v kater: je vzdržal napad z izredno vednostjo in moškim prezirom nevarnosti. Smrtno zadet je Izrazil lastncnu poveljniku stotnije edino obžalovanje: da ni mogel še več darovati Dcmovin' in Duceju. Izbrana Črna srajca Rosar'o Palermo iz Enne. vodia nekega napada'nega možnar-ja. je vodil streljanje svojega orožja proti oredelom z vidno učinkovitostjo. Ko je bil hudo zadet v trebuh, je svojo dolžnost še naDrej opravljal. Izčrpan in brez krvi ie odklonil zamenjavo in prisilil k molku gnezdo strojnic. Ko so ga pobrali v hudem stanju, je izrazil en sam ponos: da je služil do smrti stvari Revolucije. Izbrana Črna srajca G'useppe Costarelli. tudi od bata'jona »Vespri«, prostovoljec v treh vojnah, pohabljenec, je vztrajal v borbi in podžigal s svojo besedo stare tovariše še ootem. ko mu je granata raztrgala levo roko. Drugič zadet, se je zrušil, toda še je imel moči da se je dvignil in na g'as kriknil: »Živela Italija! Živel Duce!« V tem dvojnem kriku se spoznajo vsi skvadristi Italijanski narod se bo mogel kmalu navdušiti srnico zvestobe in ponora, ki ea skvadristi izpričujejo. Pomešani med njimi so nekateri najmlajši, ki so hoteli Rim, 19 maja. s. Ob obletnici rimskih pog rlo jo Poglavnik poslal Duceju aa slednja voSčilno brzojavko: »Dnee! Ob obi« tnic; rin-sMh noc Ar.tf Pavelfč.« Dure ie odgovori- 7 n-^^^^nio ^»rz" jaVko: »Zalrvaljajem se Vani. Poglavnik za ;>osf;jnioo, ki ste mi to poslal* na din obletn:oo ri»"sk:h pofrodb, kateri so pr**> svetile sknpno«t Idealov, ki vdrn£ujojo oba naroia. Itsli^amkl larod. U* Jo no'^u-di! mladema hrv^takerim ' Todu evoje sodf'ovan'e v težavnem r^nav'in'nofn narodnem dofn In v obmmh* or-^d boljfl*'vl-^kim* t'"«"'':'m" w*r* čo >ol'. -^a bi v okviru rimskih poero'1h prifatolisfod obo. hm narodoma pastafalo vedno Hol i iii^la-kovtto sredstvo v borN do /ma^c prot; skupnemu Kovraf"1'*" **tnr«*j**^|te rro?.^ o«ob*>f4 v^f">ih in voščila fašistične vlade — MoasoEnrL« Zaoreb, 19 maja, s. Ob drugi obletnici podpifa rlmakib pogodb ie Pog:la\-nik sprejel v vladni palači sastopstvr fašistične Italije obstoječe iz Kr ministra C^sertpna z osebjem poslaništva v celoti, g-enerala Rea s celotno vojaško misiio in nac. svet. Balestre s č'ani delegacije PNF. ? hrvvt-ske strni so bili navzoči člani vlade, u^a-ški prvaki, visoki državni funkcionarji, zastopniki oboroženih sil. župan in generalni direktor za propagando. Minister Italije je naslovil na Poglavnika eoreo pozdrav s svoiimi vošcTi in vo- nadomestit: padlega roditelja ali ga sprem'jati v uporabnostno podrcč.ie. Junaško so se borili v vrstah veteranov, izkazujoči svetlo izročilo italijanskega pro-stovolistva. 17-letna Aldo Pancrazio iz Nizze. ki se je \T*nii v Domovino iz Francije, in Oskar Lucanse'i iz Tevera sta darovala svojo mladost. Niun zadnji krik in niun zadnji opomin je bil na Vas. Duce. Očetje so se borili ob sinovih, sinovi so bili vredni očetov. Skvadristična družina ie obnovila v najvišii strnieno?ti. ki je vzklila iz notranje vzgoie in svetlega zg'eda skupnega zaleta, brezorimeme kreposti nažega naroda. To je Drvenstvo, ki nam gb na svetu ne bo mogel nikoli nobeden odreči. To moje jedrnato poročilo Vam želi, Duce. dati prepričanje, da je skvadrizem ves na mestu v legionarskih vrstah. Možje izpred Dohoda so se bori'i z vso dušo in se žrtvovali v vseh urah. z vsemi silami da izDričajo z borbo brez odmora in z žrtvami! brez mei svojo mistično naravo neiznrosnih borcev Revolucije. Sef Glavnega Stana MVSN Gslbiati. ščili fašistične Italije, znova potrjujoč delovno voljo v prijateljstvu z rimskim Imperijem. Potem ko je podcrtaj, .a je Poglavnik hotel dvigniti drž vo v momarhijo. sklicujoč se na tisočletnj izročilo vojaške Hrvatske, je minister v nadaljnjem zatrdil, da je Italija pokazala in kaže s svojim sodelovanjem na v?eh področjih, da je globoko interesli-ana na življenju in uspevanju Hrvatske. De!ež hrabrosti in krvi njenih sirov pod orožjem, je otip'jiv dokaz te stvarnosti. Minister je izjavil da je Določnost Hrvatske tesno povezana z usedo Rima in je dodal, da fašistični Imperij veruje v poslanstvo Hrvitske in zaradi teg"t bo med njima stvarno sožitje, ki se bo p.'odno razvijalo za blagor sosednega naroči; ob obali in samega italijanskega naroda. Minister je takole zaključil: Voščilo, ki vam ga sporočam, Pog'avnik. kot zastopnik Vel. Kralj- in Cesarja in zvest izvrše-valee Ducejevih ukazov, je namenjeno sreči vašega on žja. ki v vojni in k gotovi zmagi Osi junaško prispeva, je namenjeno vasema doie;otr jnemu bi gra liteljskemu aporu vo:litelj3 usode Hrvatov in stalnosti ustačkejra režLna Krona v Sin staiih kraljev, s katero bo kronan Savojec. je svet simbol hrvatske drži vnost i in oblasti, ki predstavlja pravičnost do nar. da. zbranega pod vašo zmagovito zrstavo. Poglavnik se je v odgovoru predvsem zahvalil za besede ki so prihajajoče iz ita'i ianskega srca. izraz odkritosrčnega prijateljstva Omenjajoč zgodovinski dogodek Dred dvema letoma je Poglavnik podčrtal da imajo rimske pogodbe kakor vse mednarodne pogodbe ne samo pravni pomen, temveč tudi globok moralni pomen iz katerega izvirajo obveze, ki se izpolnjujejo za vsako ceno. Vlada in hrvatski narod spoštujeta rimske pogodbe tudi s tega p'edi£ča. Paudariaioč. da prijateljstvo z Duceiem in fašistično Italijo obstoja, odkar ie hrvatski narod v najhujših čas'h borbe za neodvisnost potreboval odkritosrčnega prljatelia. je Poglavnik izjavil, da rimske pogodbe predstavljajo samo zunanjo obliko, s katero se to prijateljstvo izraža in za katerega čuti hrvatski narod večno hvaležnost. Po zahvali ministru za sodelovanje v teh dveh letih v svrho poglobitve prijateljstva z Italijo, se je Poglavnik ganljivo zahvalil junašk:m vojakom fašistične Italije, ki se s sinovi ustaške Hrvatske bojujejo na bojiščih in na hrvatskem ozemlju proti skupnemu sovražniku. Ob tej svečani obletnici, je dodal Poglavn-'k. gre naša vdana misel tudi KraMu in Cesarju, poglavarju slavne Savojske dinastije, velikemu Duceju, poglavarju italijanskega naroda in prijatelju Hrvatov, des:gnira-nemu vladarju Hrvatske, nosi'cu naše krone, ki bo znova zablestela v svojem starem blesku. Končno spominjajoč se slavnih padlih za zmago skupne stvari in blagor italijanskega in hrvatskeea naroda je Pog'av-nik zaključil svoj govor z vzklikom Kralju m Cesarju. Duceju in desingniranemu kralju Hrvatske. Nato ie državni poglavar stoDil na Trg sv. Marka, kjer je ob spremstvu Kr ministra Ita'ije pregledal oostrojitev hrvatskih oddelkov, stotnije Črnih srajc, bataljonov »M«, stotnije »Poglavnik« ter zastopstva hrvatskega letalstva. Govor ministra je bil sprejet s pogostimi in živahnimi izrazi odobravanja pri članih komisij, ki so soglasno ploskali. Zunanje ministrstvo O proračunu ; unan ega ministrstva je govoril senator Bollati, ki se je dotaknil nekaterih vprašanj splošne pol tike. Ker se je poročevalec senator Salata odrekel besed*, je takoj povzel besedo državni podtajnik, ki je bil pozdravljen z živabnimi aplavzi. Na začetku svoje izjave je dejal, da bi prav za prav ne bilo potrebno prav nič dodat: in pojasnit1 po poročilu proračunu zunanjega ministrstva, ki ga je pripravil senator Sal Ha. Gre za dokument zgodovinr.ke vel ave, v katerem sa doktrina, bistroumnost 'n globe ko domoljubje poročevalca natan'no ugotovili po-iatke, de;stva in dkoUsčine v tako pomembnem trenutku. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu hoče s svojim] izjavami samo potrd ti visoko spoštovanje in upaštevanjo senata Kraljevine, katerega člani so sami sebe postavili v službe D novine. Vcrif* .azmeie za zrnanje ministrstvo p:menile začetek porebno napetega dela —■ Vojna je namreč samo nadaljevanj« politike neke države z oroa'eni in razna vprašanja. Ki že obstojajo pred zaključkom sovražnosti ali ki jim sledijo, morajo biti ugotc vijena in proučena Že sedaj. Funkcionarji uprave zunanjega niiaisi'./v i *e zavedajo, da so predvsem vojpki in da »o pripravljeni tudi z življenjem peplačati svojo privrženost dolžnost4. Veliko število nj h je imolo to čast, da služi prd orožjem, da služi Domovini v orožju, dnigi pa de'e neprijetnosti in nevajnosti borcev na razn'h operacijskih rodiočjh in v onih mestih onkraj meje. kjer je teroristično delt vanje sovražnika posebno pogosto. Se pred krat-k m smo videli v Tunisu, '^iki so s* minister B lpleri 'n n;'egovi sodelavci resno izpostavili nevarnosti, da bi b.'.i ujeti, samo da ne bi zapust li njim zaupano ital'jaiske skupnosti in da bi tako do poslednjega trenutka izvrš;li svojo dolžn kakor so Ko že popreje storili tudi funkc'omrji komisije za prem rje v službi v Maroku in Alžiru o priliki sovražne invazje. Manifestacije solidarnosti tned Italijo tn zavezniki Prikaz novejSega političnega in diplomatskega de'ovanja Italije ne bo dolg in ker se nanaša samo na kratko razdobje dveh mesecev, ki so potekli od tedaj, odkar je Eksc. Bastianini ime] ča~t, da je bil od Duceja pozvan v zunanje ministrstvo. V tem razdobju je obi=kal Rim zunanji minister rajha v. Ribbentrop. kar je omogočilo proučitev skupnih vprašanj v duhu popolnega sodeovanja ha iskrenega tovarištva, ki preveva odnose med obema vele-Hama osi. Sledil je obisk predsednika madžarske vlade Kal aya. zastopnika najstarejše z«'i-veznice Italije katere prijateljstvo, ki je spontano vzniklo in se dolgo časa ohranilo, ie bilo še v zadniem času utrjeno s skupno prelito krvjo na bregovih Dona. V potrdilo tovariškega duha. ki preveva oborožene sile. ki se z nemškimi in italijanskimi oboroženimi silami bore proti bo jševiški nevarnosti, je posebno uradno odooslanstvo na čelu s senatorjem generalom Graziolijem pretekle dni pone-lo mui-šalu Antone>cu. šefu vlade prijateljskega rumunskega naroda, odlikovanje velikega križa Savoiskega vojaškega reda, ki mu ga ie podelil Kralj in Cesar. Te manifestacije potrjujejo popolno solidarnost misli in dejanja, ki spaja Italijo in vse niene zaveznike ki se v imenu troj« nega pakta bore v isti vojni za obrambo skupnih idealov in načel proti skupnim sovražnikom. Temeljni pomen sestanka Mussnlini ■ Hitler Senator Salata je upravičeno dal se večji poudarek sestanku med Duce jem ir Hitlerjem, ki se je v mesecu aprilu vršil v Solnogradu. Sestanek je bil že predme1 iziav državnega podtainika v komisiji v-zunanje zadeve v Zbornici fasijev in kor-poracij, vendar je treba še enkrat poudariti pomen temeljnega nače'a. ki je ^Ho proglašeno na onem sestanku in ki se | Italija in Nemčija želita držati, da bi pri pravili pogoje in temelje bodoče sveto\ i m ured-tve: noben režim zatiranja malih dr žav po večjih državah narodne osebne.-: maniš-ih držav ne smejo biti zabrisane omejene, temveč mora biti zajamčen s\ bodni razvoj vseh narodov kakor tudi r novo prostovoljno sodelovanje. Ta načela, pa naj bodo Interesirane ditve sovražne propagande k s kršne ko i, pomenijo dejansko premočrtno in akl.idno nalaljevanje naše zunanje politike, ki čin& svoja globoka izroč^a iz samega KaHJ n-skega narodnega duha. Na&i politika vedno branila načelo narolnoeti, tako g druge kakor za nas, in ni nikdar postavila za cilj svojega delovanja nadvlade s H SS-tiranja drugih evropskih narodov. Italiji« je bila prva, ki je dvignila svoj glas v Evropi proti teritoriaJnim krivicam in pravnim neenakostim, proti režimu Kile bi zatiranja, le slabo prikritem do ženevsk .'h pacifističnih ideologijah, režimu, ki so ga velesile, zmagovalke v prejšnji vojni, vsilile drugim državam. Krivda anglosaških velesil V teh krivicah In neenrkostlh je Duce Že tedaj ugotovil usodno klico sedanjega konflikta, na katero Je pokazal s prstom. Nadaljevanj* na Z* strmi Stran 2 oSt O VENSKI NARO D«, Četrtek, 20. maja. 194.3-XXI. S te v. 114 Vojni cilji Italije (Nadaljevanje s ±. strani) Anglosaški velesili, ki se danes bojujeta proti Evropi, sta Se od leta 1818. dalje vodili pravo politiko >gospodarskega napada« s postopnimi poostritvami protekcionizma, zaporo izseljevanja, vzpostavo carinskih pregrad in sistemov imperialnih preferenc. T.» napačno zadržanje je v osts- em priznal in obeležil v tem smislu tudi državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Sumner Welles. ki je v nekem nedavnem govoru o mirovnih problemih Izjavil med drugim, da so preferenčni dogovori in stalna povećavanja tarif «adada najhujši udarec samemu obstoju drugih narodov, ker je to imelo za posledico le uničenje mednarodne trgovine in prenehanje solelcva-nja, kakor tudi anai hi jo, ki je ves svet potisnila na skrajno mejo gospodarskega prop?.da in stvorila pogoje za novo svetovno vojno. T_ko začenjajo sedaj tudi naši sovražniki priznavati svoje krivde m morajo zato priznati, da je prva pravica in prva svoboda narodov njih materialna možnost, da lahko delajo in živijo, torej prav to, kar so nam dosledno zanikali. Ako naj se svetu zagotovi častni mir, je potrebno, da sta obe vprašanji politične svobode in gospodarske svobode istočasno postavljeni na mednarodna tla. Poštena porazdelitev svetovnih virov je neporušno povezana z načelom svobodnega razvoja in prostovoljnega sodelovanja narodov. To so noče a In v tem je pomen sklepov, ki sta j;h Duce in Hitler sprejela v Solnogradu. življenjska nuftiust italijanskega naroda To bo tud; obrisi bodočega evropskega dela. ki odgovarjajo premočrtni tradiciji zunanje politike fašizma, in ki se skladajo z vojnimj ei'ji naše države, ki jo stopila v borbo ne morda z zahtevo in noro ambicijo, da bi vsilila določene po.itične ureditve narodom vseh ras, temveč z idealom resnične pravice, s pr^videvanjem človeške pravičnosti, ki se neposredno povezuje na božjo besedo, v kakršno mi verujemo. Italija, ki je v 60 letih doživela, dR ie njeno prebivalstvo naraslo od 29 na 45 milijonov duš in da so v sorazmerju s tom naraščale tud: njene narodne potrebe, ni mogla nikdar, odkar le dosegla svejo c linost, razpolagati z nobenim izmed tistih proizvodnih sredstev, ki so ji bila vendarle potrebna, da oi mogla na teme lju resnične neodvisnosti sode.ovatj z drugimi narodi, ki so takšnih sredstev imeu v izobilju. Ta potreba našega naroda je stalno vo-b italijansko politiko od Cavourja do Mussolinija. In nihče ne more zanikati, da se je Duce posluži] vseh sredstev, preden se je . .' ' ei k vojni, da bi rešil italijanski problem v okviru pravilno razumljenega in širokega sodelovanja. Cilji Italije so bili in so: svoboda njenega dela in svoboda na morju, ki obdaja našo zemljo. To ie bil tisti cilj. ki je dovedel Italijane d i tega, da so se borili na Krimu, da so se vgnezdili ob Rdečem morju, da so trpeli zaradi TunUa in da so zasedli Libijo. I ejeva trditev, da je Sredozemlje za druge narode pot. za nas pa življenje, je znova potrjena v hrabri bitki, ki so jo naSj vojaki bi.i skozi 35 mesecev v Afriki, onkraj tistega morja. k*i je pogoj življenja našega naroda in katere svobode še vedno nimajo. Zakon o nujnosti naš:ga fivljcnja na* je vedel tudi d:> nujnosti, da re borimo, in a sedaj nujnost oopora nasproti sovi i. ki vidi našo bodočo usodo v ru neke gospodarske sutiiosti in pol1-tične podreditve, ki bi ji na znrtraj ne moglo slediti nič drugega kot rušilno pre-vratništvo. Toj usodi se Italija ne želi podvreči. Ni njena navada, da bi se od- J povedala svoji časti, kJ je ecSno resnlCro premoŽenje ubogih narodov: Italija ni nikdar niti predajala niti kupčevala in od Novare do Piave je vedno imela Kra- lja in Vojsko za svojo obrambo, (Močno, splošno odobravanje. Vzkliki: »Živel Kralj!«) Nenaravna zveza Angtotasov z boljševizmom Nasproti terorističnim metodam naših nasprotnikov, ki se delajo, kakor da pričakujejo brezpogojno predalo, kakršno bi bilo mogoče vsiliti kateremu koli upornemu plemenu, bomo postavljali vse to, kar je nas narod utrpel, da je postal narod, vse to, kar je znal ustvariti za druge, š* preden je ustvaril zase. Evropa je danes pripravljena proti napadom dveh veies;l, ki se proglašata za zastopn ci pravice in svobode in ki sta se združili z boljševizmom v nesmiselnem upanju, da bo ta slu. 2il samo njihovim in ne pvojim lastnim namenom, dočim je sedanji sovjetski imperializem začel svoj stari pohod po poteh slovanskega imperializma in preti tistim morjem, ki jih Anglosasi odrekajo sredozemsk:m narod:m. pri čemer te^ta, kakor na primer v najnovejšem poljskem primeru, prav ona jamstva in one obveze, ki so jih Anglosasi postavili za temelj ir. opravičilo svoje vojne. Naj si n'hč? ne utvar;'?., da bo jutri videl Angli.io ali Združene države, kako se bodo lotile nove vojne za rešitev Evrope pred bOljSevteaci'o, a!i pa RUS*jO, ki bi se upirala usuznjenju e\-ropsk'h narodov po an-glosašk h plutakracljah. Proti povezani ak-ei-fi teh tieh heterogenih sil. Amerike, Anglije 'n RuoHe. treh izvenevropsklh sil. ki proglašajo svoj namen, da nam odvzamejo sleherno materialno sposobnost odpora !n k: hočejo uspavsti celo naše duhovne sile. pon~s nas Evrcpeev. se bo morala Evropa sama braniti in najti v seb! sile. da *e bo uprla in ostala to. knr Je b'.la dcslc.1. kakor Je rekel Duce, »vodnica in luč za vse narode«. 03n£si s Franci j 3 v tem okviru trdne odločitve in istfkrs-nega evropskega sodelovanja se ;'e pretekli mesec vrš.l sestanek z Lavalom. Načela, ki sta jih Nemčija in Italija postavili za temelj evropskega in svetovnega reda: so tud' temelj it.aUjansko-fi-t>ncos"k.h odnosov. Nimamo nikako želje, da b; uničili ali ponižali Francija, temveč kažemo nasprot. no razumevanje za njene življenjsko potrebe. Ako pa hoče Francija sodelovati pri delu evropske obnove, mora doumet' potrebo, da doprinese žrtve in da pomaga ne le v proizvodnji n vojnih naporih Osi, temveč da uredi tud! vprašanja, ki so š~ vedno cdprta z njenimi sosedi. To je b'stveni pegoj, da bi se Italijansko-rrancoski odnosi postavili v okvir režima vzajemnega razumevanja in da bi naši: mesto v širšem evropskem sodelovanju. Preden je Eksc. Bastianinl zaključil svoja izvajanja, je pozdravil italijanske Oborožene sile, ki so v ponesu borbe spet enkrat poživile v Afr!ki slavo naših zastav. Nato je odgovoril na nekatera vprašanja senatorja Bodla tia in je zaključil svoje izjave z besedami, da je dane-s bolj ko kdaj potrebna objektivna politika in objektivno vrednotenje položaja, kakor tudi hladno proučevanje dogodkov; te politične delavnosti se tudi v razvoju vojnih dogodkov, k? povsem zapos'ujeio vso državo, drži ministrstvo. Samo tako so lahko zagotovljene priprave za bodočnost, ki bo odgovarjala doprlnešenim žrtvam in onemu idealu oravice med vsemi narodi, ki ga je proglasil in hotel Duce. Krepost našega ljudstva bo v skladu z okoliščinami in visokimi izročili našega rodu, tako da smemo zaupati vanj in v najlepšo usodo Italije. Senat je s pozornim zanimanjem sledil poročilu državnega podtajnika in z odobravanjem podčrtal glavne d° e govora, ki ua je ob koncu sprejel s teplim pritrjevanjem. Vrtine našega glasbenega naraščaja L«Pi vttat z X. Javne produkcije gojencev matUfne iole Ljubljana. 20. maja. Ja\ne produkcije, ki na njih nastopa na5 glasbeni naraščaj, so zanimive predvsem zaradi tega, ker nam nudijo možno**, da opazujemo in opremljamo njegovo razvojno pot, napredek in uspehe izpopolnjevalncga šolanja. Zadovoljiv napredek, ki ga omogoča in zagotavlja vzgledna glasbena vzgoja v matični glasbeni šoli. je izpričala tudi snočnja produkcija, tako da smo odhajali z nje z najlepšimi \tisi. Kot prva se nam je predstavila gejenka 1. pripr. razr. Nada R o 1 i h o v a iz šole prof. S Hrašovčeve Izvajala je Malatestovo »Uspavanko« m Valček. Njena klavirska igra je bila od začetka plaha, nežna in zelo zadovoljiva. Vladka Sedlbauer jc \ a iz istega razreda ter iz šole prof. Z B r a d a č e v e je s pogumno samozavestjo, lepo zaigrala Krlč-kovt »Fanfare«, »Ella hop« in »Krot lca zveri«. Marija Zupančičeva, gojenka prvega letnika, poteka iz šole prof. Šesta. Občuteno, s pravilnimi glasovnimi poudarki in prisrčno dikcijo je deklamirala He:ne-2upanč:ćcvo »Romanje \ KevLaar«. Lidija Neubei gtr j e-v a iz drugega razr. pripr. (šob Z Brada-č e v e) je prisrčno podala tri zelo lepe Sker-jančeve klavirske skladbe: Na vasi. Zazibalka in Otožnost. Gojenec 2. razr. pnp. Mihael \V o h i n z iz J. G r e g o r č e v e šole nas ie ob Schnvdtovi »Serenadi« prepričal o svoji spretni v:olmski igri. četudi je bilo tu pa tam opaziti pomanjkljivo sproščenost tct nepriporočljivo zadržanost v izvajalni tchn:k Dobra klavirska spremljevalka mu je bila Marjana \Y o h i n z. Z nežno uživljenostjo je izvajala Danja Karnovškova skladbi »Zvonovi v dolini« in »Bolna punčka«. Pri violinski soign Vere D o 1 i n a r j c \ e iz 4 razr nižje šole in Janeza S c v c r j a iz 2. razr. nižje šole je usoglašenost mestoma mhlo trpela, vendar sta <,b& izvajalca v violinskem i pranju vešča in nadarjena, kar se je pokazalo ob Bohnicv h skladbah »Loure* in »Scrcnada«. Oba sta iz A. Ivančice ve Šole. Zanesljivo ju je spremljala pri klavirju M rjcla Škerljevs. ki je ta svoj posel dobro opravila tudi pri nastopu V. Samca in M. Brodnika. Zelo dobro, sig-umo je odigral na klavirju Stefnn S ti š e c iz šole Z. B r a d a -č e v e Skeriančevi »Nočni spev* ter ^Soo-mladic. Z lopo stopnjo tehnične izvežbi. nosti se lahko ponašnta Vpso Samce, grjenec 4. r. n Sele ter M.tja Brodnik (1. r. srednje Sole), oba iz A. I van čiče ve Sole. Prepričljivo sta Interpretirala Drcllovi violinski skladbi t Srečne ure« ter »Igrra in ples*. Zelo vestna se je pripravila za svoj snočnji nastop gojenka 2. r. n. šole Sonja Iv e h p a m c n j e v a; to smo lahko razbrali cb njenem ubranem Izvajanju Hirsler je vega »ilamičl-nesra plesa«. Med najooljšimi gojenci, 1:1 so sodelovali na snoenji produkciji. je nedvomno Les jakov Borut iz Sole M. Bizjakov e, gojenec 2. r. n. šole. S spretno ročnostjo, tehnično izvežbanestjo ter samozavestnim poudarkom je interpretiral Griogovo klavirsko skladbo >Povrau2kt. Tudi Lud: vika G r i 1 o v a je odlična de-klamatorka. Z iskrenim doživetjem je deklam'rala Golijevo »Uspavanko«. Grilo-va pripada šoli prof. O. šesta. Lepo se je postavil Uroš M a r k i č iz V. sončeve š~Ie s klavirskim lzva;anjem Mosz-Irovskega »Intimnosti*. Zlasti v drugI po. lovici violinskega podajanja Sartorijeve skladbe ^Koncert v C-dum« je bil MIlan S t i b i 1 j zelo dober. Pripada J. Gregorčičevi Sol'. Dobr?ga klavirskega spremljevalca je imel v Dragu K r i č c? j t!. Lep uspeh so dosegle Joni S r e b o t o-v a , Tuša Hribarjev?. Milena Z o r e e in Vanda M a h n i Č e v a, vse iz šole S. Hrašovčeve. s prikupnim Izvajanjem osmih Bortkievičevih j Uadinskih skladb. Milojka Kunci če v a iz prvega r s. 5cle je bila odlična, sigurna Interpretks Mozartove »Sonate« v C-duru št. 2. Dobro obvladuje podrobnosti violinske teh-t dke. Poteka iz J. Gre gor če ve šole Pri klavirju jo je vneto rpr-'ml\ala <"\ !a J a g o d i č e v a. Z mimo. trda dobro pretehtano igrro na klavirju se je odlikovala Irena Holeček. Iz 1. r. ar. š. Lepo je odigrala Pahorjevo slikovito »Arabesko št. 2« ter Cajkovakega »Masnrko v d-moln«. Je nadarjena erojenka šole E. Dernovškove. Daša Vrbi če v n iz šole M. B i z j a k o v e je z Bcssljevo klavirsko skladbo ^Scherzosor uspešno za-kliuč'la pestri produkcijski spored. Dosežene glasbene uspehe bodo nasto< pivfii gojenci ter gojenke !nhko stopnjevali z nadaljnjim marljiv!m vežbanjem ter prizadevnim Šolanjem v odlično preizkušenem matičnem glasbenem zavodu. Odbiti sovjetski napadi 15 sav?etskih tankov uničenih — Na zapadu je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. maja. Vrhovna poveljništvo nemške vojske je ob-javilo .lanes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega predmestja In na prostoru pri Izjumu so sovjetske čete z oklopn!mi vozovi In podporo bojaih letalcev po močni topniški pripravi napadli nemške postojanke. Bili so v proti-sunku vrženi nazaj. Pri tem je izgubil sovražnik samo v odseku ene divizije ob kubanskem predmostju 15 oklopnih voz. Na obalnem področju Sicilije, ob Rokav, skem prelivu in ob obali Atlantika so včeraj nemški lovci in protiletalsko topništvo ter zašt-itne edinš«^ ' tne m-,i"*-*rir,«> s >t e lili 25 sovražnih letal, med njimi številne težke bombnike. Tudi preteklo noč so bili vojaški cilji na področja Londona obmetani z bombami težkega kalibra. Eno letalo se nI vrnilo. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 10.000. sovražno letalo od začetka vojne. Berlin. 19. maja. s. V dopolnilo današnjega vojnega poročila nemških oboroženih sil se doznava iz poblaščenega vira naslednje: Na vzhodnem krilu kubanskega mostišča so boljševik! včeraj v prvih urah na področju južnozapadno od Krimske znova napadli. Cilj sovražnih napadov je bilo zavjetje ozemlja, ki so ga boljševiki izgubili v zadnjih dneh po nemških ofenzivnih sunkih. Sovjete, ki so zastavili sile v obsegu enega polka, je podpiralo okrog 25 tankov in številna napidalna letala. Nemške čete so odbile napad in uničile 17 sovražnih tankov. Po izjalovi jen ju prvega ofenzivnega sunka so boljševiki v prvih dopo'danskih ursn in popollne obnovili svoje napore. Borbe se nadaljujejo. Poizkuse prodora na K u banu in skromnejši ofenzivni sunki v lagunskem področju, krkor tudi ob obalnrm področju Azovskega morja, so nemške čete odbile. Helsinki, 19. maja. s. Fmski glavni stan javlja, da se ni zgoailo nič pomembnega na kopnih frontah v zadnjih 24 urah. Finsko letalstvo je učinkovito bombardiralo v odseku Zvira veliko sovražno skladišče goriva, kjer je nastala el^plozija z velikimi požari. V borbah nad finskim zalivom so finski lovci brez lastnih izgub sestrelili dva sovjetska lovca t'.pa 3 Jak 1«. Zaplemba ientfvine upornika Antona Baggie Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, upoštevajoč, da je bil Baggia Anton živ. Antona, bivajoč v Ljubljani, s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveljni-štva oboroženih sil sSlovenia-Dalmazia*. odd. v Ljubljani, z dne 13. maja 1943-XXI obsojen zaredi udeležbe pri prevratni združbi na 25 let ječe in na stranske kazni, z vsemi zakonitimi poslediCEmi. upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Baggia Antona za upornika po členu 2., &t. 3, črki d) te naredbe in da je torej njegova imovina za-plenljiva, odloča : Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Baggia Antona živ. Antona in Soršak Marije, roj. 7. decembra 190S v Ljubljani, biv. v Ljubljani, Milčinskega u ica št. 12, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in do-deljevnaje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izegib kazenskih olredb po členu 8. neredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Baggia Antena, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljsnje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, N spol er nov trg 7/n, stvari, ki jih Imajo ln dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 18. maja 1943-XXI. ZaseSanJs Sveža združenia trgovcev —' «—# Prvo z'sedanje Sveta Z.iiuženja trgovcev je bilo v petek popoldne v dvorani Trgovskega dorns; udeležba je bila lepa. Predsedoval je predsednik Združenja trgovcev Ljubljan. pokrajine Z. Lulcič. Predsednik je podrobno poroča.! o delu zdiuie-njn. — Ko so bile OltjSane prstne in prometne zveze, je prišlo združenje v stik s porTežcljem in začelo je organizirati pover-jeništva.; v sporazumu z Z iru^enjem indu- s*tr!jcev je bilo prvo poverjenistvo ustanovljeno v Kočevju. Predsednik je predlagal ustanovitev poverjeni5tva v Novem mestu, Logrtcu, Črnomlju a'i Metliki, v Rib.:;c:.. na Vrhniki in po potrebi tudi v Višnji geri. — Združenje je posvečalo vso pozornost strokovnemu šolstvu; v pokrajini je 9 tr« govsko-obi tno nadaljevalnih Sol, ki jih podpira združenje. — Ustanovil se je poseben ;-indikat trgovcev s steklom in porcelanom; za predsednika je bil izvoljen Anton Agno-la. — Zastopniki gospodarskih organiz, cij so bili 15. decembra sprejeli pri LTksc. Visoke mk»mi3ar!atu E. Gmzioliju. Predsednik je tedaj prečit. 1 obolmo poročilo, ki ga je pozneje v celoti objavu Trgovski list. — Povabilu Viscckega komisarja, naj p:o:;to-voljno prispevajo v koiist Podpomeg?- sklada so se trgovci odzvali z lepo vsoto 123.000 L. — 3. t. m. so bili zastopniki gospodarskih organizacij povabljeni k £ksc. Visokemu komisarju E. Grazicliju. ki jim je podal obširno poročilo o dveletnem uspešnem delu Visokega komisariata. — Prelsednih je poroč3i o akciji za zvišanje maksimalnih cen vinu. Kaže, da bo vprašanje ugodno rešeno. — Dalje je predsednik poročal o prvi plenarni seji Pokrajinskega sveta korporacij ter o reorgan za-ciji bivše Zbornice za TI. končno pa še o delovnih tekm:h. — Notranje delo združenja je bilo živahno. Od moja 1942 jo bilo 152 članskih sestankov, letos pa jih ie bilo že 62. Združenje je doseglo odpravo luksuznega davka na mnoge prelmete in olajšanje obdavčenja nagrad. — Ko je predsednik še poročal o računih združenja, je podal poročilo v imenu nadzorstva g. čelna in predlagal upravi razrešnico, ki je bila podeljena soglasno. Športni pregled Jutri zaključek prijav Vabilo šolskim ravnateljem Po veličastnem zaključku lahkcatletnih tekem v okviru »Mladinskih iger* .ma sedaj naša mladina še enkra*. lepo pr:!cž-nest, da se uveljavi na tekmovalnem igrišču. Propagandna priredbe v. ki jo za nedeljo pripravlja ljubljanska lahkcatiet-ska zveza, ponovno vabi v zbor mladio. Na sporedu je vrsta zanimivih tekmovanj, ki jx> pogojih sodelovanja dajejo mežnost vsem, da se lepo uveljavijo. Za tiste, ki se zanimajo, ponavljamo, da so na sporedu nedeljskega tekmovanja naslednje discipline: teki: 100 m. 300 m. 1000 m: skoki v daljino in višino; meta krogle (5 kg) in kopje (600 gr). Ob vpisu morajo nečlani Zveze zaprositi za začasno izkaznico, ki stane eno liro. Na tekmah ne bodo mogli nastopiti tisti, ki so bili vpisani v zvezo že prejšnje leto. Prav tako ne tisti, ki so se u vrst'H med prvo petorico na pokra: n-skem prvenstvu v teku čez drn ln strn in Izbirnem tekli za Veliko rogrado na srednje proge. Nastopili bodo torej samo -»novi«, ki jih je zlasti veliko med dija š"tvom. Vabimo ravnatelje šol. da omogočijo in priporočijo svojim dlTatrom sr^r. lo vanje. Prijave se sprejemajo do 18. v petek -.i sedežu Zveze. BIelweisova cesta la ll. nadstr:pje. Prijavi je treba priložiti pri-iivnino v znesku ene lire. in izjaviti, *a katero društvo ali šolo namerava prijav Ijeni tekmovati. Vsak atlet ao lahko tekmoval samo v eni disciplini. Z3?c£?k ?!^e??ftv?. mladine V nedeljo se b- z^č^lo nogometno prvenstvo rrzeiv in mladinskih mcStcv ljubljanskih klubov. ICa zadevni razpis se je pr:- javilo 6 -.-ezerv in 8 mladinskih moštev. V n- .viv, bodo i-vTdi pvo kole, in sicer z naslednjim5 tekmam'-: Igr ččč Hermesa: ob 9.15 mladina Viča m Marsa, ob 10.15 rezervi Marsa in Hermesa. igrišče Ljubljane: ob 9.15 mladina 22*0-jaka i" Tobačne tcvarne, ob 10.30 mladina ' M'odrk-1 in Ljubljane. Igrišče Korotana: ob 10. rezerv' Ljubljane in Korotana. M-^r!hnrsk! Hapld v Letbnltza. v lsda-Ijevanju štajerskega nogometnega prvenstva je Štajerski Rapid v neileljo nastopil v Le'bnitzu proti mc5t\u enako Imenovanega kluba. Tcknv je prigosLvovalo okoU 1030 glc-dr.lcDv. Pila ;e zelo dramat^ni. V prvem pelčasu so prišli najprej v vod-vtvo domaCni, 1 akar so Rap: "ovci pet minut kasneje izenačili. V drugem polčasu je je sreča najprej n^^mehnila Rap covcem, nn'o pa srevl: polčasa domačinom. Zadnje minite so pokazale v šok borbenosti, ki pa ni prinesla nobenemu uspeha. Tako se je tekma koncila z.2 (1:1 L Ker jo bil 'stočasno Rosenthal v Ginr'ev premagan, je vodstvo v skupini B štajerskega prvenstva prevzel "^pet Rapid. Stanje je naslednje: Rapid 15 točk. Rosenthal 14 2elezn!£ar (Maribor) 11. Celje 10. Graz^r SC 8, Poštarji (Grace) 5 in Leibnitz 3 točke. — Zmaga d»nai>i»> Vlenee V Vratislavi V drugem I:olu f'nalnorra tekmovanja nemško nogometno prvenstvo je dunajski prvak Vlenna nastopil v Vratislavi proti spodnjediezi^skemu prvr.ku LSW Remicke W>icg.J Tekrrl je prisostvcvsJo 20.000 gledalcev. Zmagali s: Dunpjčani s 5:0 (4:0). — TzM; npn:šhpcr3 prvenstva. R3zen gornje tekme so bile odigrane v drucrem kolu §e n?.?le"nie: 1?60 ICUnehen—K*eskeri Offenbach 2 0, FV Saarbrucken—Viktorla Koln 5:0. Bobalke 04—Wilh?lmshave 05 4:1. VfR MannhoHn VVestende Hamborn 8:1 Dreodener SC ESntraeht Braun3cb'.ve;^ 4:0 VfR Kčnlgsberg—SGOP Vartevs 5:1. in Hohlstein k ei— Berhner BW 92 2:0. — Rorr^ko nogometno prvenstvo. V lku< pin* koroškes;a nogometnega prvenstva rt i bili v nedeljo oi/grani dve tekna-. LS\V Kla-genfurt le premagol meštvo iz Krana 3:2 (1:2). KAC—Ran!d pn je icrral z moštvom z Jesenic neodločeno 1:1 (1:1). — V rpodrreštajerskem prvenstvu \i Z^-g^rie p"3"i~galo mariborske poštari3 1:0 <0:0) TrbOVSljCani pa °n poiaziii \Vestno-vo moštvo iz Celja 5:4 (2:2). — Hrvatnki reprezentančni ierral^c K"-kesa v pluiSMffisi. Med mednarodno t^kmo Ital'ja—Hrvatska, ki je bila nod^.\mo v Pavi, se je govorila, da bo Ficrcnt na kupila branilca Kckezo, ki je Čl?n hrvatske državne ispisssntance. Predsednik Fioren-tine je to - e»t odločno zsn'kal. v nedeljo pa je Kokeza že igral v moštvu Fiorent'ne in je naiitorii v Suzzari pod imenom C"z-zar. Voditelji Fiorentine so utemeliil: potrebo predhodne previdnosti z dcVkatno naravo odn-scv do igralca in njegovega kla-ba. Kokezo so ocenili kot izvrstnega i.cr^l-ca, ki se -"e takoj prilagodil Italijanskemu sistemu 'granja nogometa. — MU v odlični formi. Italijan Consciin; e v nedeljo c.esegol v metu d'oka najboljši letršnM rvetovn« r^zu-tit. Na tekmovanju v T*." *"'tm ;e silučaj d;sk 51.54 m daleč. Nov predsednik Združenja poštoo-telegrafskih-telefon-skili nameščencev Visoki komisar zi Ljubljansko pokrajino srle«de na s\rojo odločbo z dne 2. maja 194*J-XX st. 84 o imenovanju predsednika Združenja poštno^teleirralsko-tcleri nsklh usluz- rencev Ljubljaaslcđ pokrajine in sniatnjvč, Ja. je treba omenjati *h.xiajijc^a predsed-lika, o J 1 o č a : Gospod ini. Repe Anton se postavlja, ra pred5»ednika Združenja poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v službenem listu za Ljubljansko pokrajino. P. Valerifan Lantlcrgott je umrl Ljubljana, 20. rm ' Iz Maribora je prispela vest o nenadni smrti v zglednega redovnika, frančiškana p. Valerij:na Lander^otta. Podlegel je za posle Mcami pljučnice. Id ji njegova sicer znana trdozivost ni bila dorasla. Njegovo truplo je bilo prepeljano v frančiškanski samostan v Mariboru, kamor so ga šli kropit mariborski verniki. V ponedeljek popoldan so ga pokopali na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju. Slovesni rekvijem je opravil ob njegovi krsti mariborski skef dr. Ivan T o m atId. Pokojni p. V. Lsndergott je bil po r»xlu iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Vstopil je v red sv. i : \:u . 1: . ia je služI>oval v raznih mestih, dokler in prispel v Maii-bor. Dolgo viito let je opravljal posle župnika frančiškanske Župnije. Posebno zasluge si je pridobil za to, da je dobila frančiškanska župnija svoje župnijsko pokopališče na Pobrežju pri Maiiboru. ki ga je blagoslovil 1. 191'i«. tedanji lavantinski škof dr. Andrej K a r 1 i n. Zelo je skrb. I za olpesavo in preureditev monumentalne bezllike Matere Mio-ti v Mariboru. Dolfro vrsto let je zelo uspešno vodil osrkveno petje na koiai omenjene bazilike. Zelo je bil cenjen kot spovednik. Umrl je v Grajski ulici št. 40. Bil je zelo skromen, ponižen redovnik, je zaraui teh in diugih o ili k srca in volje užival globoko spoštuvrnje pri vseh, ki so imeli piiiiko spoznati njt-ev plemenit zno-čaj, ki sc je blagodejno i-^življal na versko cerkvenem t<>rišču. Zara.U tega ni bilo človeka, ki bi bil mogel pokojnika lOvTBiliU. S svojim vzglednim mTiTUtim življenjeir, in s svojimi dobrimi deli si je postavil najlepši sp^r '^nik. Vsi. 1U so g^i cenili in spoštoval >odo ohranili v trajiu n WQ >-minu. 2 le ^ wr 5: KOLEDAR Danes: Četrtek. 20. maja: Bernardin Si-enski. U A N A S N J E P K E P S T A V F. Kino >Iatic*»: Nočni metulj. Kino Slo^a: Rothsehlld. Kino 1'nion: Učiteljica. Rezstava mkulih ilovenskni ■Ukarjsf li kiparjev v Jakopičevem paviljonu« I-Vi/stava Eilo Oerfc-ij \ Olmsuofill galeriji odprta cd 8. do 18.30. DBtDBMILEKARNE Danes: Mr. BakarCič, Sv. Jakob« trg H; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 7S. GLEDALIŠČE DRAMA četrtek, 20 maja, ob 17: V čnsu ohlska-nja. Zaključena predrtava za Šolsko mladino. Petek. 21. mala. ob 15: V PH ohmUania. Zaključena predstava n 5 Iskomladino. Sobota, 22. maja, ob lS.r.O: \ t liki mož. Izven Znižane cene od 15 lir navzdol, »delja, 23. mnji. cb 18: Prim-r dr. Hirn.i. Izven. Znižrmc cene od 15 lir RSV1 '■ I Ob 18: Ji i Je v s hči. laven. OPERA četrtek. 20. maja. ob IS: Madame Rtitt«t- fly. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdoL Petek. 21. maja: zaprto. Sobota, 22. maja, ob 18: Vneboisstje R. D. M. Oratorij z:i soli, zbor in orkester. Premiera. Red Premierrki. Racifo L' ČETRTEK, tO, MAJA 1 ;,13-xXI. 12.30: Pcročila v slovenščini. — 12.15: Operna glasba. — 13.00: NapOVOd časa. — Pcročila v italijanščini. — 13.10. Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožen:h Sil v slovenščini. — 13.25: Prenos za Nem-f-ijo. _ 14.00: Poročila v ital'janščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi d rigent D ii S-janec — Lahka glasba. — 15.00: P^roCUs v .:.ovensčini. 17.00: Napoved časa. — Pcročila v italijanšč'ni. — 17.10: Nove plošče Oetra. — 19.30: Poročila v slovenščini. - 11». M: P it čm k mencar v slevenšč ni. — 20 00: Napoved časa. — Poročila v tftsl|janse*nS. — 20 20: Orkester »Armonia« vodi dirigent S" * ni — 20.50: Koncert Celiata C^nce Scdlb?.uer;'a — pri klaviru Marjan LiiovSek. — 2120: Koncert Adamčevega crkestra. — 22.00: Predavanje v sloven'čin.. — 22 10: Orkester Cctra vedi lirgrnt Br.^z zza. — 22.45: P>-icčila v lt^'ijrnščmi. PF.TIiK. 21 MAJA 1943 XXI 7.30: Operna glasba. 8.: Koncert radijsktga r.rkc^tra vodi dirigent D. M, Sijsnec: p:sana q'.a^ba. 15.00 Poročila v slovenščini. 17. proge. Podlaga dvotirne tramvajske proge na Poljanski cesti pri poslopju mestne zastavljalnice se je tekom časa zrahljala, da je bila potrebna popravila, delavci cestne železnice so najprej odkopali granitne kocke, s katerimi je cestišče tlakovano, nakar so utrdili temelje in odkopam det proge znova uravnali. Med deli se je tramvajski to ostali promet vrSil nemo« teno. —lj Manjša cestna dela se stalno vrSe ▼ raznih delih našega mesta. Med drugim je bilo tudi posuto cestišče Jegličeve ull-ee, ki je postala zadnja leta valna prometna žila. — Temeljito posut je bil tudi desnj hodnik za pešce na Cesti £\>5ke divizije na odseku od Resljeve ceste vzdolž novozgrajene »Vasi vojaka«. —lj Nov grob. V najlepji ženski dobi je umrla v Ljubljani ga. Maičt Stokova, žena postnega pristava inž. Andreja Stoke Pokojnica je bila edma hčerk« znanega dolgoletnega vodje oddelka elektroštev-cev pri mestni elektrarni g. Jakoba Slabine, ki io ie z njeno materjo go. Amalijo nadvse ljubi!. Njena prezgodnja smrt je tako za globoko prizadetega moža kakor za starše hud udarec. Z njimi sočustvuje velik krog znancev in prijateljev. Pogreb pokojne mlade gospe bo danes po- 3UBL3ANSKI „ , KIrtEMATOCRAFl v KINO UNION Telefon tt-H Pretresljiva drama mlade nezakonske matere Učiteljica V glavnih vlogah: Marla Denis. Nino Besozzi. Enrioo Glort tn drugi Predstave od delavnikih: ob 15 30. 17.30 !n 19.30 uri; ob n?deljah tn praznikih: ob 10.30. 15.30. 17.30 tn 19 30 un KINO MATICA Kot veša v plamenu ?e ženska po gubi v ljubezni .. Odličen film češite produkcije ? HANO VITOVO v glavni vlogi „Nocsai metulj" Krasna c:gan?ka glasba petje in globoka vsebina* Prestave dnevno ob 15. 17 in 19.15 KINO SLOGA Meč zlata proti vsakemu pravu krvi v velikem zpodovin.ckem filmu V g'avni vlogi: Erjch Ponio, C»rl Kiihlmann. Gisela Uhlen, PriČetek predstav ob 14, 15.50, 17.40 in 19.30. Konec ob 21.15. poldne ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Bridko prizadetim staršem in možu izrekamo iskreno sežalje, pokojni ge. Malči Stokovi pa bomo ohranili spoštljiv spomin! —lj Bogato se Vam povrne izdat k, ako si nabavite S.čcvo: Knjigovodstvo. Knjiga je primerna za obiskovalce tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danes zahteva sleherni poklic. Knjigo dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. —lj Našo likovno umetnost ljubeče občinstvo opozarjamo, da bo umetnostna razstava najnovejših del mladih mojstrov Omerse, Krega rja. Mušiča, Sedeja, Putriha in Kalina, ki so razstavljena v treh prostorih Jakopičevega pav»ljo:«a, odprta samo do 6. junija t. 1. Raz-tova obsega pestro zbirko še nerazstavljenih stvaritev imenovanih umetnikov. —lj Deržajeva umetnostna razstava, kj obsega pretežno znane in priljubljene planinske motive, je vzbudila živo zanimanje in upravičeno pozornost med ljubitelji upodabljajoče umetnosti. Obiega 31 akvarelov in 18 olj. Razstava bo odprta samo še nekaj dni. —lj Razpis dveh služb na nnfverzl. Rektorat univerze v Ljubljani je razpisal mesto univerzitetnega docentu pri stolici za rudarstvo in mesto univerzitetnega docenta pri stolici kemijska in mehanska tehnologija. Razpi&ano mtsto pri stolici za rudarstvo obsega naslednje predmete: rudarska merjenja, geofizična raziskavanja in jamomersko risanje na tehniški fakulteti univerze. Mesto pri stolici za kemijsko in mehansko tehnologijo pa obsega agrikulturno kemijo na tehniški fakulteti. Podrobni poboji so v »Službenem listu« z dne 19. maja. Prošnje sc morajo vložiti najkasneje do 20. jun'ja letos na rektoratu. Iz Hrvatske — Poglavnik med hrvatskimi učitelji Zborovanja hrvatskega učiteljstva, ki je bilo v nedeljo 9. t. m. v Zagrebu, se je udeležil tudi Poglavnik. Na zbranih 1800 učiteljev in učiteljic je imel izpodbuden nagovor, v katerem je očrt al olnos usta^ štva do učiteljstva, opozoril na politične dogodke in na dolžnosti, ki čakajo učitelj-stvo pri njegovem delu med narodom. — Odlikovanja rudarjev, železničarjev in domobrancev v Teslicu. V Tesliču so bila te dni izročena rudarjem, železničarjem in domobrancem, ki so se januarja meseca izkazali m svojo hrabrostjo v borbi kakor a svojim požrtvovalnim delom, Številna odlikovanja. Svečanost predaje je bila na športnem igrišču ni so ji prisostvovali poleg številnih zastopnikov krajevnih oblasti tudi mnogi meščani in kmetje. — Gasilske svečanosti v Varaždina. Na dan Sv. Florijana so bile v Varaždinu večje gasilske svečanosti, ki jim je prisostvoval tudi poverjenik za hrvatsko gasilstvo Hrani lovi č. — Prve črešnje v Mostar ju. Pravočasen dež je v Mostarju in njegovi okolici izredno ugodno vplival na rast vseh rastlin. Izvrstno se razvija zlasti sadno drevje. Na mostarskem trgu so prodajali že prve čresnje po 70 do 100 kun kg. Cena pa naglo paia. : — Prvi mednarodni kongres za kratek film. V Zagrebu je bila slovesna otvoritev prvega mednarodnega kongresa za kratek film. Otvoril ga je minister Starčevič. Poleg predstavnikov nemškega, bolgarskega, rumunskega, ogrskega in slovaškega krat- kega filma so prisostvovali otvoritvi tudi predstavniki italijanske proizvodnje kratkega filma. — Rumunski teden na zagrebškem radiu. Državna radijska postaja v Zagrebu je priredila prejšnji teden »Rumunski teden t z željo, da seznani hrvatsko Javnost s sodobno rumunsko kulturo. Med tednom so razni javni delavci in znanstveniki govorili po radiu o Rumuniji in raznih njenih po itičnih in kulturnih manifestacijah. — Posebna oddaja je bila posvečena rumunski pesmi in glasbi. — Nov premogovnik v Hrvatskem Zagorju. V področju Ivančice nedaleč od Ivanca so nalele i na nove sklade premoga. Piemog je enak tistemu, ki ga kopljejo v Golubovcu. — CrOvdovanje osiJečkega glrdallsea v Varaždinu. 2e 15 let gostuje Ofijeako gledališče vsako leto v Varaždinu. Tud letos se vodijo pogajanja za gostovanje. Varaždinci so že pripravili v?e potrebno in je mestna občina odobna v ra namen tudi podporo v metku 100.000 kun. Gostovanje bo trgalo predvidoma 6 tednov. — 1'krrpi za olajšanje proizvodnje in oskrbe Zagrebčanov z mldiom. Da bi uredila oskrbo zagieb.ikega prebivalstva >. mlekom, je Zajedli ca ta mlekarstvo v* Zagrebu v sodelovanju s pristojnimi ob-lastmJ zvedla podrobno terensko akcijo. Sklicala je sestanke po okoiJkih vaseh, nato pa so bile na posvetovanjih ■ strokovnjaki sprejete odločitve, ki bodo olajšale prozvodnjo mleka, mestnemu prebivalstvu pa omogočile njegovo uživanje vsai v najpotrebnejših količinah. V zvezi s to akcijo nameravajo zgraditi Se letos 100 silosov. S tem bodo omogočili boljšo orehrano okoli 1000 molznih krav. Molzne krave vsakega kmeta, ki rodno prodaja mleko za javno prehrano bodo zaščitene pred prisilnim odkupom za klanje. — Književne in umetniške nagrade. Glavno ravnateljstvo aa sploAno narodno prosveto v Zagrebu bo n zdelilo letos 14 nagrad za najboljša književna, Uk.ivn.« umetniška in glasbena de'a. Prva n~ grada za najboljšo knjigo pesmi znaša 25 000 kun, za knjigo novel ali potopisov 25.000, za najboljši roman 30 000 kun, za najboljšo knjigo esejev 20.000 kun in zi najbolje mladinsko delo 10.000 kun. Za nr.jboljsi slikarski in kiparski deli sta razpisani dve nagradi po 20.000 kun. Za najboljšo opero, oratorij ali simfonijo je na razpolago 30.000 kun, za orkestralno ali komorno skladbo 20.000, za vok Ino de'o večjega občega 15.000. za klavirsko skladbo 10.000 in za ivajboljšl ciklus popevk na floiklomi o-novi 5.000 kun. Po cepljenju zeper koze cepljenje proti davlcl Ljubljana, 20. maja. Po končanem cepljenju zoper koze se bo takoj priholnji ponedeljek, 24. t. m., pričelo obvezno cepljenje proti davici m bo trajalo ves teden od 2. do 29. majnika. K cepljenju morajo staiši pripeljati vse nad 18 mesecev sUre, £e ne cepljene ctro-ke, ki bodo letos v presledku 14 dni d-bili dve injekciji. Poleg teh otrok pa bodo cepljeni tudi vsi om, ki so bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Otroci, ki prvih dveh injekcij Se niso dobili, ne smejo takoj dobiti tretje injekcije, ker bi bila za še ne cepljene premočna in bi lahko povzročila težj-- neprijetnosti. Zato starše opozarjamo, naj pri cepljenju natanko ločijo otroke, Iti bodo letos prvič cepljeni, in otroke, ki so že lani dobili dve injekciji. Samo ti zadnji, že lani dvakrat cepljeni otroci, dobe lot^s še tretjo injekcijo. Mestni fizikat vodi o cep'jencih stroga evidenco in je pripravljen d^ti rotiebna pojasnila. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 Ure; testenine iz enotne moke 3.90 Ure za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; ril navadni 2.70 Ure; fižol 6 Ur za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; Borovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina Beljena 19 Ur za kg; mast 17 Ur za kg. 3. Kta, 4% vinski 6.35 Ure za Uter. 4. Mleko 2.50 Ure za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 830 g 15.90 Ure za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, v kockah 8.35 Ure, 6. Mehka drva, razzagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje)t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razlagana drva 40 Ur zs stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kislina, 4.10 lire za kg. Perclo ta KAWECO aeorre ooaJ facllmente osme ona plama sni Is carta. Nelle eartolerte • od negort •pedalis-catf VI mostreranno ben rolentlerl I vari modelU RAVVECO. Ztflo KAVVECO paro ••ca a toftsaa po papir/*. V troovfaofc a pisalnimi potrefcsžj mami V m m »odo r««?i pokagmli rozficns Mf dele KAVVfCO psros Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ^20- Jtm.fr štev. 114 let nt&i visnosti Rumiinije Dne lo. maja 1877 fe giuminmki parlament proglasil eb ruske-turšketn s|rsrn neodvisMst Romunije, ki je bila priznana v svetagtetanflfcem mira Dne 10. maja so Rumun: v skladu s seda* njimi razmerami v skromnejšem obsegu, vendar slovesno, praznovali 66 let svoje državne cecdv snosri. Zanimiva je zgodovina nastanka sedanje rumunske države, ki se je oblikovala v glavnem pod vplivom dveh geopolitičnih či-niteljev: Donave in Karpatov. Ves dosedanji boj rumunskerja naroda za življenje in napredek se je razvijal v njunem okviru. k? je zapustil v zgodovini Rumunje najvidnejše sle* d ove. V času preseljevanja narodov od vzhoda na zapad so Karpati varo\ali prvo politično tvorbo Rumuncv v stari Dacij;. Pred navalom nomadskih plemen so se Rumuni zatekli v karpatske gozdove in ko je nevnmost nrnila, so se zopet vrnili na svojo zemljo. Pa tudi v dobi. ko- so Turki grozili po Balkanu in Po-donavju. je Rumun i ja. dasi je krvavela iz mnogih ran, obvarovala vsaj majhno samostojnost. S tem je tudi vedno crr.i?ala vzhodni bok stoletnega turškega prodiranja na se verezapad in izvrgla tako zgodovinsko poslanstvo v obrambi zapadne omike. 19. stoletje je popolnoma predrugačilo lice Evrope, ne samo v njemh oblikah temveč tudi po vsebini. V toku novih dogodkov in uveljavljanju novih revolucionarnih idej si le Rumunja najprej priborila vsaj delno edinstvo. Spoj li sta se kneževini Moldavska m Vlaška ki sta bili pod nadcblastjo carigraiske Porte. Ta se je obupno borila, da b, ohranila svoj pclcžaj v tem delu Evrope Med nadaljnjim razvojem so se z nujnostjo nacionalnega zra-Sčanja uveljavila dejstva, ki jih je moral Ca* rigrad kmalu prznati. Turki so to svojo koncesijo omcjiU tako. da so edinstvo Vlaške in Moldavijc priznavali samo v ostbi prvega skupnega kneza Aleksandra Cuze. Enotna Rumuni ja pa je prišla do izraza leta 1862 v skupnem parlamentu in skupni prestolnici Odslej je Rumunija naglo stopala k svoji državni neodvisnosti. Ta razvoj niso mogle preprečiti niti notranje sile. niti Rusija, Turčija in Anglija. Ko so prilike za popolno osvo-bodtev naglo dozorele, je bil izbran za kneza zedinjenih kneževin princ Karol Hohenzollern* ski-S:gmarin:ki. Njemu je bilo namenjeno, da izvojuje Rumuniji končno samostojno državnost. T*o je Rusija postajala vedno večja nevarnost za Turčijo, je Rumunom uspelo dobiti v Carigradu priznanje imena Rumunje, pravico sklepanja pogodb s sosedi mejo na Donavi z oteki in donavsko Delto. Carska Rusija pa je pritiskala na Rumunijo. da se pridruži njene* mu stremljenju. V zameno ji ni obljubila ničesar določenega. Ko je ruski car nenadoma udri z vojsko v Rumunijo. je objavil razglas. ▼ katerem je dal Rumuniji jamstvo teritorialne integritete le za primer, če bi šlo za napad tretje države. Dne 10. maja 1877 sta rumunski senat in parlament prav tako naglo, kakor je nenado* ma izbmhnila vojna, objavila neodvisnost države, ne da bi za to predhodno dobila od kogar koli kak