List 27.
Vrednost žen.
v
(Poleg Silerjeve pesmi: Die Wurde der Frauen).
Žene poštujte! Sade nam umetno Cvetlice rajske v živetje posvetno , Sladke ljubezni napletajo vez 5 Pod zagrinjali navade ljubljive Krasniga čutljeja plamene žive Skerbno redijo z ročico nebes.
Vedno čez resnice mejo Vhaja moža divja moč 5 Misli v begu se ženejo Strasti skoz viharno noč. Silno grabi v daljne kraje, Nikdar sito serce ni; Cez podnebja temne graje Za obrazam sanj puliti.
Ali prijazno s pogledam mikečim Kažejo žene svari vsi bežečim Umno nazaj na sedajnosti tir. Zvesto se šege sramljive deržijo, V materni hiši pohlevni živijo Hčere pobožne prirodnosti zmir.
Vražno moža je hotenje} Z razmetavno silo vre Trinog divji skoz življenje Brez prevdarka semtertje. Kar napravi, spet razdjava, Nikdar želj ne spi prepir, Nikdar, kakor hidre glava Zmir odpada, rase zmir.
Ali za slavo ponižniši vnete Žene naberajo migleja cvete, Pridno redijo jih mile skerbi, Prostiši v svojim ograjenim djanju, Ter bogatejši, kot on o spoznanju, In o neskončnosti pevske moči.
Terd, ošaben, sam si dosti, Ledostuden duh moža Zivonagnenja sladkosti, Cen ljubezni nepozna 5 Duš izmembe ne poštuje, Solze so mu sramna stvar, Clo življenja bor okuje Terdo serce terši kar.
Alj kot od zefira vdarjene mično Strune eolske zapojejo lično, Ženi se vsmiljena duša zbudi.
V  persi jo zbode podoba težave, Serce ji dvigajo misli poprave, Rosa nebeška v očeh se bleši.
Ojstro med možmi kraljuje Mesto pravde sile dlan, Z golim mečem Scit pričuje, Urno vsužen je Perzan. Poželenja plam togotno S poželenjem bije se, Rjove svade hrup strahotno, Kjer ljubav bežala je.
Alj previžaje z besedo prosečo Žene pogasnejo zdražbo gorečo, Zezlo dostojnosti jim je govor. Vadijo sile, ko snujejo vražno,
V  lepi podobi objeti se snažno, Zvesto, kar para se, družijo v zbor.
J. Koseški.