Po krščanskem sveio BIRMOVANJE V LETU 1939 Sv. birmo bo delil prevzv. g. škof letoa v slededth krajih: V dekaaiji Ptuj: v soboto, 29. aprUa, pri Sv. Martinu na Hajdini; v nedeljo, 30. aprila, pri Sv, Juriju v Ptuju; v ponedeljek, 1. maja, pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; v torek, 2. maja, pri Sv. Marku nlže Ptuja; v sredo, 3. maja, pri Sv. Marjeti niže Ptuja; v četrtek, 4. maja, pri Sv. Mariji na PolenSaku; v petek, 5. maja, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah; v soboto, 6. maja, pri Sv. Andražu v Sk>v. goricah; v nedeljo, dne 7. maja, prt Sv. Urbanu pri Ptuju; v ponedeljek, 8. maja, pri Devici Mariji na Vurbergu. V dekaniji Laško: V nedeljo, 14. maja, pri Sv. Martinu v Trbovljah; v četrtek, 18. maja, pri Sv. Jakobu na Dolu; v soboto, 20. maja, pri Sv. Antonu na Rečici; v nedeljo, 21. maja, pri Sv. Martinu na Laekem; v ponedeljek, 22. maja, pri Sv. Rupertu nad LaSkim; v torek, 23. maja, pri Sv. Mavriciju v Jurkloštru; v sredo, 24. maja, pri Sv. Heleni v loki. V dekanljl Sv. Lenart v SIov. goricah: V soboto, 3. junija, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; v nedeljo, 4. junlja, pri Sv. Trojicl v Slov. goricah; v ponedeljek, 5. junija, prl Sv. Juriju v Sl. gorlcah; v torek, 6. junlja, pri Sv. Mariji Snežni; v sredo, 7. junija, pri Sv. Ani v Slov. gorlcah; V s6boto, 10. junija, pri Sv. Benediktu v Slov. go- ricah; v nedeljo, 11. junija, pri Sv. Mariji v Negovi; v ponedeljek, 12. junija, pri Sv. Antonu v Slov. goricah; v torek, 13. junija, pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah; v sredo, 14. junija, pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. V dekaniji Gornji grad: V soboto, 17. junija, pri Sv. Juriju v Mozirju; v nedeljo, 18. junija, pri Sv. Kancijanu na Rečici; v ponedeljek, dne 19. junija, pri Sv. Frančišku Ksav. na Stražah; v torek, 20. junija, pri Sv. Elizabeti na Ljubnem; v sredo, 21. junija, pri Sv. Lovrencu v Lučah; V četrtek, 22. junija, pri Sv. Mariji Snežni v SolCavi; v soboto, 24. junija, pri Sv. Martinu ob Dreti; v nedeljo, 25. junija, pri Sv. Mohorju in Fortunatu v Gomjem gradu; v ponedeljek, dne 26. junija, pri Sv. Mariji Nazaret. V mariborskl stolnlci bo sv. birma na binkoetno nedeljo in binkoStnl ponedeljek, 28. in 29. maja. Očitek fašizma. Nasprotniki katolicizma kaj radi očitajo zavednim katoličanom, da so fašisti ali da vsaj koketirajo s fašistično politiko ter jo podpirajo. Tak očitek izvira ali iz nepoznanja katolicizma ali pa iz hudobnosti volje, katoliški veri sovražne, ali pa iz obojnega. Fašizem kakor tudi nacizem je neskladen s katoliškim stališčem, ker je pretiravanje državne oblasti in prenapenjanje nacionalne misli. Je torej med fašizmora in katoliclzmom nepremostljivo načelno nasprotje, kakor je med poganstvom in pozitivnim krščanstvom. To svoje načelno stališče katoliška cerkev tudi v dejanstvu izvaja, kar dokazuje postopanje pristojnih cerkvenih činiteljev. Da navedemo samo dva primera, opozarjamo na stališče, ki so ga zavzeli italijanski fašistični in nemškJ nacistični listi pred izvolitvijo papeža Pija XII. Ti listi so bodisi izrecno, bodisi prikrito zahtevali, naj kardinali nikar ne volijo kardinala Pacellija, ker je preveč »političen«, to je, ker presoja politična vprašanja zgolj s kr-. ščanskega in cerkvenega vidika ter si ne da političnega pogleda zamegliti s fašisticno-nacističnimi frazami in protidemokratičnimi gesli. Kardinali pa so kljub tema že prvi dan izvolili kardinala Pacellija iz enega in edinega razloga, ki mora biti zanje merodajen, ker jim je vest narekovala, da je najbolj sposoben. Drugi primer. An- gleški kardinal Hinsley je pred kratkim odgovoril v javnosti na očitek, češ, da je katolieizem fa&sttčen zato, ker je proti komimttmu. Poudaril je, da izziva komunizem nasprotovanje katoliške cerkve radi svoje brezboznosti. Prav tako pa cerkev obsoja tudi fašizem kot nekrščanski in poganski, radi česar se mu pravi katoličan ne more pridružiti