DRASTIČNA SODNIJSKA TU POVED PEO« STAV- KRU&NI LISTKI SA IZBTRA DANK DKLAVOX V «TRAT FORDU. COHN I»hrj- vsak íiclj i« an'l Holiday«. .. ! glasilo slovenske narodne podporne ml ed note «tir*. Ur*4aUkl la uprav aiikl pro-•Urli 7 b. Lawadala ar. Off loa of yabUoaUaa: |907 Ho. Lawadala »n. Talaphaaat Lawadal« 4ra- ; i------------PRASNITKV OTOKA. [tovati tukajšnje muuieijske to- varne. Tekom vojne je bila tukaj Waahington, D. C. — Dcicga-| velika HprosperitetaM, sdaj p« Angleške stavkovne čete so se uprle. Vojaki, ki »trrtijo rudnike in delajo pri vodnih ses*ljk*h, so "aaitrajkali" in napadli lojalno pomorščake in policiste* Vlada jo poslala rodno vojaštvo proti upornim ¿otam. Krivi so seveda boljše viki! — Veliki SMMt v Franciji. Štirinajst iandarjov in 23 delavcev ranjenih v Parisu. ctya otoške republike Uajti, ki je|vclil*a lkkota. aiaiis m Mir ■ i«Ai dni Potila Washington in ■H SE BOJE Llin . predložila ameriški vladi in kon Vfc> IAWC2Ba,|gresu poročilo o pravih razmerah pod ameriiko vojaiko okupacijo v RADI BI OCSLI, DA 8E PRE* zadnjih petih letih, izjavlja, da je ISKUJE LE ORGANIZACIJA KROJAŠKIH 9SLAVCEV. M ARMADA BREZPOSEL-DELAVCEV NARAŠČA. VSA POROÛILA O ZNltANJU 6 TE VIL A BREZPOSELNIH DE LAVOEV SO NERESNIČNA fbo zadelo do sto tisoč direktno, do tri sto tisoč delavcev pa «©direktno. A'kcija trusta po- I Konoem aprila je bilo s ko več delavcev brci v marcu. , 4 odstot dela kot ameriška vojaška uprava "naj groznejil 1 režim militariatične lavtokracije, kar jih je še kdaj .Senator Borah predlaga v svoji bilo v imenu ameriške demokra-na j manjše resoluciji, da mora biti pieiikava cije," priljubljenosti pri ljudstvu, je isvedena de dna. V delegaciji so Pauleus Simon, trust i\aiznanil vseeno, da znižal • --prejšnji hajtski poslanik v Zdru- mezdo svojim delavcem za d vaj- Washington, D. 0. — Kroj^Mženih državah, Stenio Vincent, I /'set odstotkov. To znižanje merile podjetniki bi se radi »nosili nad bivii predsednik hajtskega sena * delavcev I krojaikimi delavci sa vssko ceno, u> Jn percivnl Thebby, kl je bil ker ne morejo zlomiti njih odpo- pwj dodeljen hajtskemu poslani-1 ' Washington, D. 0. — Ko so pri ^ ,ra. 'Podvzeli eo že vee, kar se je 6tvu v Waghingtonu. Poročilo de-Lj j orki dnevi letošnjo s,,«, ,/u.,,. di se trustovei prav malo dai0 odvzeti, da V^J****' legatov vsebuje nebrojne obtožbe mlmli je pritfclo Velebi«iMko če brigajo, kako sodi javnost o ^ saeijo Amalgamated Clothing nâpram ameriškim pomoržčakom, LpWe „Wati, da se krči arma akciji, M* gre povoč^ of America, toda uspeha linlkoB ^ bivU WUso^ ^bravUelnUi delavcev. Nekate n.nh profita, fleklarski trust je ni Wk). Ko je senator Mp.es «-Luminutraciji, ki je obtožena, da L m M0 celo poročali, kako s< silna kapitalistična hteval, da se uvede senatna pre-L [xyM% yoj||âk() ^^ oto L oiiveU u aU 0UH industrija. ki ,mn „redno jeWco gospodarskoUbv. pmti «^^.J^ ka pod vplivom velikih finančnih Vsa teka poročila so bila neres-iii politično nwtf. Opiraje se na tok^ih »delavcev, so podjetniki up»-|x............v^... (^...1.11.. »„^.«^«fch moč, diktira delavcem pogoje, peta ja so dosegli svoj cilj, kajti katerih morajo delati, in ne da 0P|?a,Racijo krojaških delavcev počenega gro«a o sodlbi javnosti so obtožili, da je središče boljfe /arrtdi njegove diktature. ' Lizma. Ali komaj je bila predlo Dr W. M. Lieberman, nepri-U^ otj aenatorja Kosesa, je se stranski sod mik za krojafiko in- nat0r Bowrti predlaHl drufto *eu> interesov v New Torku j imenova l nična, kajti itevilo brespoaelnih je Prva narodna ^gnka, ki se delavoev se mnoši in no krči. Ws je etal>lirala v Port au Princu na de H. Hkinuer, j-avnatelJ «vezne Hajtiju tekom Wilsonovega reži- službe za brezplačno posredovs ma.Poročilo je predloženo njt dela .izjavlja, da ni res, da državnemu departments pre . V petek svsčer so bili vojaki isgredi v Doncestcrju drugem rudarskem okolišu, Rebelni voja i policiste in dva soaniiK za «rojasno iu-inator boren preoioc* «rua« ^'L'^'.«.^" ' {ll "«»„„„.»z Iki^J ki so dustrijo v New Yorku in Roche- lucijo v kateri ne aahteva, da |e « ku ^rdingu in obema zboruič- kini, nUl IstišSMO^S se PojaviM uc je razsodil, da se morajo tt^ proi/.vajalm ^f**^4 ^ eV' ^«mKresnik»^^»^^!« At^vil«^ Vm < ✓ p« l m i i i /l^'li^^'^v I inoiithil. A s, .W d. ju T Z Tn bo vriila nova pndskava ame J Mižalo v aprilu, pokasujejo do- omeiijeid tafrsdi med vojski in zda JM4 na teden za delavce in Clothing Manufacturers ajsou luitii,, lw.Ui/H.LnH.d f^ktl ki Jih ie abrala zvez- poutorAčak sad komunistične pro- a w «^.^«^fer&A,. -U;;——..... «1S New Yorku je ^CS Dalje zahteva, da Haitaka delegacija zahteva da v tri in petdeset i.ul^trijalnWivelikl nemiri vP.ri««ln|M. sredo valo med tinkarskimi pod- L0 doženejo lakti, ki govore, da ameriške čete takoj izpraznijo Lrttdiwlh vzhodno od.MksiasippM rancoskih mestih oU pHIlik i ob-ietniki in tiskarskimi fclelaVci, or-n! delavska otganiaacUa potn*>- otok. t v ja pokazujejo fakti, da se je šte- letnice zmage Ivanke Orleanske, Itaniziraniini v da ^»e odprovi brezmejm> k{ Ameriška vojaka uprava je ob- tilo «.posljenih dl.veev poviša-Uoeislisti in komuidstl so lak,„ Izreklo je, da se mezda zniia «a KriSLnje poanano pod imenom tožena med drugimi sledečih či-L v o^en i» dvaj^t sredijčih, v .tli ...enjonije is Prtpsgsodo dvanajst odstotkov. Podjetniki so SJSSSEp system.1M nov: pet ln dvaj^t pa znitalo. Na pa- proti mobHisaciji čet sa in vasi jo zahtevali znižanje mezde za pet že zdaj govore med političarjU Zaplemba pol mlljona doUrjev eifični obeli je p<*natl, da je bilo Nemčije; ^r mnogih krajih so pre-in dvajset odbtotkov. Delavci so L, ne bo m-nat privolil v nobeno U hajtakega vladnega skisds. vedno manj dslaveev naMavlje. pršili buržoasue slsvnosti. V nasprotno zahtevali sedem dolar-LUo preiskavo, ki W popolnoma Ameriški pomorščaki so ptf Mem Lft. Delo je bilo omejeno m ladje- bitki mmi šandarji in komunbti v jev povkSeWja mezde na teden. Ir^lila profite in bkniške meto-1dnevu ^^Ujtjno in jo ualo;\grseNStv^^mmUsd^^ je bilo ranjenih 14 landar- HS^Metavvl «^MHiMH voljni s to razsodbo, posebn« — inamam — — .......—— ------- insjajo v w rmtihh ----- -7 1. . 1 ,kIi tegs, ker jc veljavna od P«*- obleko na drobno. bil izvršen t namenom, da voJa:Ln.(1i^|h, pri katerih dela pri vss- nje je trsjslo več ur m po ulicah |vcga aprila, kajti vsak delavec je| & t>i podjetniki od tovarnarja ^ uprava p^ui vlado Kajtija|ki v-^„„»Jnlh razmerah iu po-|so pokali «Teli in letelo Je kamo- teden. raztfalilH profite in bknižke meto- dnevu vzeli blagajno in jo nalo-Ursdništvu in lesni industriji. |»arizu je biio ranjenih 14 žanda« . nezado*Lt. krojaéküi podjetnikov, suk-Um na Wpnlčsrko "Machias", ki ,Por(^|u 1.4S4 tvrdk, ki se na- jev in 2J1 komunistov; mnogo de-*ebno za- narHkih tovarnarjev in trgovoev z hc «jpiui^ v New York. Ta čin jo hijaj0 v 66 glavnih industrijalnih Uavcev je bUo aretiranih. Dojuve-na od pr- obleko na drobno. * . bil ižvršen t namenom, da voj^L,,^,^ pri katerih dela pri vsa- nje je trajalo več ur ln t>o ulicah ve^a aprila, kajti vsaK delavec je ^ podjetniki od tovarnarjauprava prisili vlado Hajtija w v-nonna|nih rsamereh Iu po- so poksli streli ln letel« zdaj svojemu podjetniku- od $20 do trK0Vcs z (toleko na drobno ne L oddajo kontrole carinskih urs- vpr,000 manj delav- loUut. IUJgj| ^lačo zastavo na ; L, I .1_- - kj m «n nmfitir. I - • . . . t «n. n .I..I I ______. • ...__i Hrastu, m, sad njem Be- toullc nosil rdečo sastsvo na čelu velike vrsto delavcev, ki so kors I ■ I I B, ,, z jeklom in Žele^>uikali po mestu in demonstrirali e ntso spremenite vi^ precej aown»w 1 Ameriški oficirji so mučili ujet* jt. „|aba; kar ima posledice iui J«-1 proti slavljenju Ivanke Orleaii upravičile znižanje ^ yfl porabilil vsa svoj vpliv, 1 ike % ukogvan|ro "»iravljenjem kUwko ilu|UNi Hjo. Poročlk go-^ j,, »obili«eciji. Vlada, ki js penija je podpisala L* Borahova re«>l|JJf,f vodo" in na druge načine. De- V(W, ^ m ^ Itevilo zap<»slenihLrailJiiril|a «ereuionijc, je skorsj avsko organizacijo. | Sprejcta. Boje se „liJiegacija navaja imena prizailetih Lj4,|Jlv<.4.v znižalo v Perinsjrlvaiilji |MIV(lod zletela na odpor. Neka "J. 11« • ' It.. 4u.1t,, mm :iiiftfkfi ali 7.H «Kiatot-L____ mm^mš^ «i, i,n<.Mf,1 viki orecrli ob prvi priliki. Great Northern Pfiper komps ni ja je i» izjavi svoje uprave 1 prenwavu, u® — -- - - jnwYt ▼ ww»«u r- r«anisacija krojakkih .delav-|hu da ves svst *K>«»e cev je dzvojevala štiri zmage na profitarske in oderuške soditfu proti podjetniketa. De- in zatcgsdelj pravijo, preš s m-hivci so iaprti le od 8. docesalira. kimi preWkavsmi. ki nas pomavi Vaj višje sodišče ni hotelo izdati UQ r prtvo lui. tvrdkama Layman Berkwitz Co.' - in Marks Arnheim Co. so aiavinii»Ki iimii*»«i^i i ----a- mrmnttn n« Pedro Osi. - núAtí. orga- diktirala volilcem ameriška voja- kj#p življenja. Podjet- WM0UA O jTOU Bia rw»n», . . ^ I __________ v- .,..i¡£/.iti ... nr<.'»imi L-^g ^^inekiml podjHtdki ftn Maj je Tony Hokoli« Irvoljen bajoneti ln voMlrl so morsll po^^|tí je še vedno br.z feSMs ds se je število sepssii jvkde, M Jina odg.»voritl v par „ ____________________I .„Ih delavcev skrčilo v snriU». se .«rnh ns ente.itni ultimat » red- -----^^^TporoStva sa Enciele. luvilo smrtnih slučsjevl,^^; j„hnlown «I.« odat.i s#dnik Kbtrt te dgnes sklbnl riti- jHiiju sodnijskih prepovedi f ofgankaeije.I l„ taboriščih ujetnikov Yoi|fl#l4 od.t ; PHts- „istrake predsednike »seli nem- Zdi se, ds|ki idaj ^^ teden jigv|ra u nepopknih brutalnosti iu ^ t6.S odet; P<*l«»ojsčall talijane in se pripravljajo na ofenzivo, ki prične šti danes aH .utrl. Vseučclišč« v Vratlslavl jc zaprto ln dijaki stopajo v armado nemških proatovoljcev. 1'oljskl vstaii so včeraj obkro-ftftlft rudnike pri 0pp*lntt| s tem se je boj pribllžsl pruski meji, V nedeljo ponoči j« okrog '1000 NesseeV naskočilo Kreusl>crtf lu 'oljski so sc uniskiilll. Okrou 150 Poljakov jc bilo ujetih. Danes z ju t rs j so Poljski isvršlll proti» napad in bojevsuje se nedsljuje. Poročs se ds so ravnsteljl državne lianke v mestu Hlnden-imrgu sežgali šest miljonov mark Imnkovelh, prc«lno so vstaši osvojili mesto. Med lulljsni lu Francozi je ss vladaj velika mržnja. Italijani obtožujejo #rSSeose, da se is-«»gibljejo »sija in «lajejo Poljakom potuho. Včeraj so bile sovrešue demonstracije večje množice Jffvt blvsleev v Gppelnu proti frsuco-skebiu tfcnerslu Urondu, ki se Je pripeljal s vlakom, na katerem jc bilo / mnogo nemških ranjenccv. Ko jc hotela francosks strsža rs* pršiti množico, so demomrfrsntj« vpili; "Poj*lite ns fronto, strslio-petel, ln tcpltc se s oboroženimi Poljaki, nsiiM-sU» «Is nas na|»s«lste, ki smo brez ortdljai" (Dalje na 8. strani. štr«jkujnČ4ea delavcem, je ta kampanja Že prinesla prve uspete; čeprsv je šele v rszvoju. |dni. krutosti, ki so taka gfosne, ds jim je težko najti primero. — V Olasgowu ns ftkotakem sts bila aretirana irski duhovnik in neka žena, ki sts obdolžene. dajstslno aicsgo in oko^VvjJo ^ _ Vsskdanja drama; Arthur neka žena, ki sta eeoo«™. «-|-¡l»° f" *^jlTV Mdnjih 24 Artks. SOS N. Welk Ht., Chicago Sta umorila poHcijake*a nadzor trori. Tempera »ra uLefcarfk, star SO let. j* isvrši nika. To je prvi slučaj uboja v urah t ^ "JJg obLuao-or a plin«»». Vsrok: ni Angliji, katerega so irski slnfajnovei. baje izvršili Holnee 17 :S7. IPËÉ I dela in Udarja. 1S.7 odet.; Hesuû IS^ odet.. Mt.lodloči. de II Mrmčija sprejme sli Psul 13.7 odst.i New Orleans 13.2\/M v H* ullimst entente. iKkt . iHnshs MX odst.t Han uradhiki pravijo, da Krenekeo WJ «ktAnglija fttt Francija tajno izrab ga S.S odstotkov líjala poljski peč v Gornji ÄlerJJI aa prisiljenje Nemčije, de podpiše Na ftve«kkc je o«!pravlje-|edškodnln^ pagoje. In Nemêija na smrt ns kasen . I»» pr*jk#ne podpisala. PRjrRAVUAUfA DELA SA NOVI KANAL 00 FRIÔELA Managua, Nikaragua — Ameriška vlstlna kemkljs jc priček s menjevsnjem »citiljkW. ki se r ss-prodirajo na potu novsga kanala sk«sei Nksrsguo Cš zgradc še ta kanal, tctlsj l»o i»l«»vtia s*lo o lajšans Is Atlantika v Pacifik sli lis osrofcf. ker tnult» imeli dve ka* aale i psnamakrga in nlkaragu-škega " j lift* '.i i ' 4a'nfie tr ■ tiu .■: ^ Pt©ST«TÀ OSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE TQPfOENE JEPNOTE tahtnina "stjivens'kk narodne podporne jednote O».« »kUmiv p.» Rokopisi ss ae vračajo- ifcsf isl/ t ZeSInjsno SHofS CttisgO is.os — pol leta In UM ** mmc«¡ Chicago $«.60 na lato, M M sa pol It.SS sa tri immmIíb sa "PROSVETÀ" 2SS7-SO Sa. UwadaU Ay»» CMaai ^THE SNliGHtENl^Y lO*|M •# tha »v n Qwa^l W tW Slaf saif Jiaiiaaal Raaaftt S—My Adv.rti-lng aatas on ayranwnt. Chicago) au Subscription : United Statas (except Chicago $6.60, and foreign and Canada $6 par psr yaar. pwwl, da *«a J« S Umo, da m t«m aa »«tari lUt KADAR KOMPANIJA ZA5TRAJKA.., Ko je kansaški gjoverner Allen še pel slavo kansaške-mu protiAtrajkovnemU zakonu v New Yorku, je 6e štraj-kala v Kansasu Deal Coal in Mining kompanija, ki ima svoje odprte rudnike pri Mulberryju. Pripovedoval je svojim poslušalcem, kako pravična je U postava, ker pri-hrani s prepovedjo stavke velike gmotne izgube. Ta kompanija je zaitrajkala, ker je nastal spor ^^___ radi mrtvega dela. In kaj se je zgodilo? Nič! Ali je mo- Učnimi tovariši, ko spoznajo veliko krivico v vsem obsegu, ki jo povzroča induatrijalni zakon delavcem, da obleže kot mrliči na političnem smetišču. Kajti, če bi farmarji in delavci tega ne storili, tedaj bi pokazali, da se ne čutijo več svobodnim možem in da ao jim tuji ideali, za katere •o se bojevali očetje ameriške republike: za svobodo govora, tiska, zborovanja in za blagostanj* vsega ameri-a ljudstva. Harville, Mo. -l O rojakih naaeljeuih v Missouriju že dolgo ¿asa nI bilo nobenega gla*u kot da bi vsi izginili. Ker se nihče ne oglaai naj jez nekoliko poročeni o "naši lepi in iieprecenljivi far-marski neodvisnosti." "Kupi ko« zemlje In postani neodvisen", to je geslo vseh me-šetarjev z zemljiški. Pravilno b< se pa moralo glaeiti: "Ne porab* vio svoje moči v rudnikih ali tovarnah .ampak ohrani del lete u nas "uboge" zemljiške agente in ga davka, ogromna obresti od dolga, nadalje imsš pravico čisti- pomagaj nam, namreč s tem. da kupiš od nas kos zemlje pod prav "ugodnimi pogoji". I>ragi ro-jsk, s tem ti je dana prilika, da prevzameš vsa javna bremena doti rtčeg a kosa zemlje na evoja ra- jev: Rojak John Hribček je V-mens. namreč plačevanje velike- , , Vi,liko lirav. deje in principe, za katere se je boril do zadnjega in postal žrtev tega hoja. Kajti njegovi nasled niki so dopustili, da se je sužnost modernizirala in ne odpravila popolnoma. Dokaz moderne suino-iti. v kateri se nnbajfc farmar je v tem. da farmar dobi za svoje pridelke, ko jih' poetavi na trg j toliko, da plača obresti od dolga, redkokdaj pa toliko, da bi bil poplačan njegov trud, dočim razni mešetarji in prekupčevalci nagrabijo največji klel. in farmar naj pa s tistimi bornimi esnti, katere je dobil za svoje pridelke in za svoj trud v poletnem času, plača ogromne davke in oderuške obresti. Ako (hoče kupiti prepo-trdbno obldko za se. žewo in otro ke pa mora iti tesati želeanišk prage. Kako velike dohodke im mo na tukajšnjih farmah, naj nA-vedem v dokaz samo nekaj slučar nike, todgj bi bfto we drugače, rekoč boai. Za najmanjši presto-Vaak je še lahko sprevidel, da pek jih dobijo po 2T> s bikovko. brc« politične organizacije ne V armadi so srb«ki Čaatniki, ki n»-moremo veliko doseči. Ako se de- zngjo pisati nt' brati in imenujejo latei ue bomo politično organizi- Slovo«* Svabe. C« slovenski vo-zirali tedaj bomo kmalo izgubili jaki govorijo med eeboj v «lomni. katero imamo, o tem bodite veimkeni jeziku, tedaj jih takoj le "prepričani. Kdor ima politično nabrulijo: 4t6to brtiraš švabako? moč, ta ima vlado. In po ustavi «lovori srbski. da te razume cjeli Zdr. držav imamo mi delavci rav- svjet". Iz tega se razvidi, kako uo tako pravico do vlade, kot ji) naduti so. ker mislijo, da celi svet imajo velepodjetjaiki; nič druge- govori srbski jezik poleg pa kali na nam ni treba, k«t «politično se jo, ksko sovražijo vse, kar ni organizirati, lideležiti se slehernih o lanske- '"»'»t hil° *uti m,,,t čijo neodvisnost. Ni moj namen očrniti zemljo v Mijwouriju, da nJ rodovitna ali kaj podobnega. Ne, zemlja je v resnici rodovitna v tuksjšnji o-kolici, ampak poročati iclim «atoo reanieo, ker dosedaj še nll»e menda ni poročal prave resniee o tukajšnjih razmerah. Nekako prod 12 ali 13 leti je kar mrgolelo oglasov v slovenskih 'li-rtlh, ki so priporočali farme v o-kolici Neeljrville in Harville, ^ tere farme je največ oglašal znani slovenski zemljiški mešetar iz Najrlor, Mo. V akoro vsakem o-alasu je Mlo čitati, da je domale-ga vsak kos zemlje ob ielezniel ali vsaj pri deželni eesti. Keanici na ljubo ipa povem, da smo šele Je-toa priči-1i izvrševati prva drla za gradbo «tate. ' " Naj podam nekaj nasvetov o nim rojakom, ki želijo postati "neodvisni farmarji": Ne podpisujte zemljiških 1 papirjev dokler niote videli davčne pobotni ee in zgbtevajto iste od zemljiškega prekupčevalca, kajti tukaj i mamo izredno viaoke davke. Farmarji v okolici NeOlyvilla i» Marviells ao so pričeli organi /initi; ustanovili amo že tri po^ družil iee. ki štejejo okrog 100 Članov. Namen te organizacije je, da farmarji sami dol^Hjo ceno raznim poljskim prklelkonf, ker doiedaj so mešetarfi sami določc veli poljskim pridelkom eene in nam plačevali kot se jim je polju bilo in farmarji smo imeli samo še pravico polje obdelovati .oratl, sejati in plačevati. vbdkt obre» : oči, da štrajk ni štrajk, če zaštrajka kompanija, ampak da ; je Štrajk le takrat štrajk, če zastavkajo delavci, ker se jim godi krivica, da bo kurja polt oblila profesijonalne * političarje. Naj bodo AUen in njegovi politični tovariši še tako previdni v bodočnosti, sledov, ki jih je zapustilo indu-strijalno sodišče za sabo, ne bodo mogli ifcbrisatL Industrijalni zakon je dozdaj pokazal, da je velika krivica za delavce. Ce je delavcu naročeno, da mora molčati in da se ne sme poslužiti stavke, da prisili svojega gospodarja, da poravna storjeno krivico, tedaj je to socialna krivica, ki govori jasno kot beli dan, da se smatra dtlavte za sužnja, ki nima govoriti, ampak njegova dolžnost je le ubogati. Ln čim jasneja bo postajala krivica, toliko lotje bodo razumeli tudi farmarji, da se hoče del ameriškega ljudstva oropati za pravice, z« katere ao očetje ameriške republike žrtvovali življenje in imetek. Karakteristično svojutvo vsakega svobodnega človeka je, da simpatizira z izkoriščanimi ljudmi In da se bojuje proti vsaki krivici. In zaradi tega ni uajmanjfega dvoma, da delavstvo in farmarji v Kansasu obrsčunijoirlh m ******* farmarji in delar •v i "'-------- - i« _ ___ITim«* « saotnsl. da sa nje««w • rgsiiUacIji, toda ae ! Bratje farmarji in «dela w i I) rom Zdr. driav! Orgsnir.irsjmo se In dtlnjmo vsak po svoji ibo-čl, da dosežemo, česar smo upra^ vičeni. Ali ne tvorita ravno farmar In ludustrijHnl delavec oni razred člov«*ke družbe, ki vzdržuje ves «vet. ln soka j bi se U dva najproduktivnejša sloja človeške družbe ne združila in pod-plrala drog dragega ;V borbi za noš obstanek t Ako os ta dva alo» ja orgaaisirsta in tesno *Jm/.nn. potem je zmaga gotova nad kapitalizmom. V zgodovini Zdr. držav čHasso. da ie bila pred nekako šeatdeaetiad leti v Zdr. driav «h odpravljena telesna »itž «ost in sieer, po bivšemu predsedniku Abraham «tJneolnu. Toda. ko bi Lipeoln danea vata I is groha in videl sedanje razmere v kste- cigaretnega tobaka pa sodnik "Durham;', hotel veis j -re nem jaz dobro poznal in lui je bil vem ga, di trn je dobil breaplačno v Franciji nakar odgovori, da ga je moral slal januarja meseca veliko krav lo kožo v „ JBHBBBB panija, ki kože kupuje mu je po- âeljenmed ame'riékïii vojaki v «lala šestdeset centov; rojak Frsncijif do£im go ga morali pla Frank Kovach ji* poslal volovsko kožo, in dotična kompanija :m je poslala v znanAu^i trinajst oontov; neki -farmfer po bbeiUi Ooldsmith, rpdom Nemee je po-slàl sto funtov težkega teleta v St. -Jiouio.' In čujte in strmite, tele so cenili pet centov funt, torej je bil vreden/pet dolarjev; poštnih stroškov in "koridšna" je pa moral plačati šeat dolarjev 35 centov. Torej je moral tel.e pod»-rlti in vrbo tega pa še plačati «n dolar iw pet in trideaot centov. In potem pa hočejo nekateri dopo vedati, da «i nobenega odera-štva in da se vse vrši zakonito. Taka je torOj farmarska neod vianost. Pravilno bi morali Imenovati to moderna suinost. ker smo v več ozirHi veliko na slabšem kot so pa bili črnci pred šestdesetimi leti, kajti Črnce so njih lastniki preskrbeli vsaj a slabo obleko, brano, stanovanjem in^vsem p» trebnim poljskim orodjem, dočim, moramo sedaj vse sami kupiti, in največkrat ne dobimo za svoje produkte, toliki), da bi se pošteno preživeli in Ida bi nabavili potrebno poljsko orodje, ikaterega potrebujemo pri obdelovanju našega polja. In ako je kateri far mar tako marljiv, da lepo obdela svojo farmo toda vsled oderuštva ne more plačati obresti od svo jega dolga, pridejo kalkega le«pe ga dne upniki in mu prodajo vse in dotični revež nima od svojega napornega dela in trttàa ničesar izgubil je Se tisto, kar je prej i- Pa naj potem kdo reče, da ni vse lepo moderno urejeno — sa fjuidske pijavke In, izkoriščevul ce. — Slovenaki farmar. New Floreaos, Pa. — Tukajšnja slovenska naselbina je zelo ievd in ««r po 25 » toljíek | V Vf kaj naseljeni sami pečlairji. De-ni notei ver-rlaV6^e razmere so zelo slabe, jeti rJIe^7l še jezen. V tem «j^l^ komaj zadostuje^ pa pride nimo bivši vojak, gtroikf; O kaki organizaciji tukaj ni 18 incaecev v Fmncijt. Pozi-I»1«»» Spadamo pa v da naj pove, koliko toba- v«liki Podpornim dru štvom v drugih naselbinah: Sicer bi ne bilo napačno, ako bi tudi kupovati in pritrdil na vse, kar|tuk»i. ustanovili T»dporno dru sem jaz prej omenil. Sodnik ni na *tvo in istega združili s Sloven-to nič i^kel, ampak odšel z dol-lsko narodno podporno jednoto,' ki gtm nosom. Tukaj so beračili in ie največja in najmočnejša slo-zbirali proatovoljne priopovke in I venaka pod-porna organizacij« Cl#, Clum, Waah. — V premo govnikih v okolici Cle Kluma in ftoslyna, Waah., delamo le po th do pet dni v tednu. iPremogarj v naselbini Joncsville ao še vedno na stavki in se Še prav nič nc ve kedaj da bo spor poravnan. No-kaj se euje, da se bodo kmak) sporazumeli, ker je družba men da vcudar prišla do prepričanja da jI Jt» ncmogbe ugnati delavce ker Hi> tivko ilobro organizirani in radi tega ji ue kaže drugega, kot mi fanssrjl nobene beaeric o kaki " * "»topnlM premo- tuko temeljito na voliWu z Allenonom In nje^fy^l^i- U TnVZkiV^l kT T!??/ 1,1 ^ ^ - ^ H n«w«lniki sa vrgli njegevr pa imeli delavci svoje sastop- ¡ rastrgani in morajo hodili tako- «arj<\ Tu k nI, je dokaz, kaj delaw premorejo, ako so dobro organi-^itani. Vrfed tegs apeliran na vse delavce, organizirajte se strok ovito. politično in gospodatnko. Ako bomo to storili, bo našim gospodom izkoriščevalcem takoj poilo veselje nas dHsvee izkoriščati, ker bomo močnejši kdt,;Sfl éa'Sa» spod je velepod jetnik i Rojaki, naseljeni v tukajšnjih bližnjih naselbinah, nrganixirs.i-polltično Sami laHko apn> vidite, kako močni smo, ker smo strokovno deširo organisirani. ksr pa le ne zadostuje v boju aa ns-šo pravice. Ker-lmajo velrpodjrt nikl vse povsod svoje zastopnike in v vseh poeta roda jnih aborni-eah, dočim mi delavci nimamo ni* kogar, ki bi nas saatopal v posta* vcMajnih zbornicah .tedaj sami lahko sklepajo zakone ¡S.léÉsflí ki nam delavcem onem.>c--uj,.■,,» vsak napredek v našem lloju. Ako sklad John Kočevarja. Toda nisem imM omega vapeha ,katerega sem priskovlal. Nekateri so se še celo posmebovali ko fem ome nil, da nabiram proatovoljne pri-spe vike aa obrambo John Koče varja. Toda o teh moram reči mo "blagor ubogim na duihu, ker njih je nebeško kraljestvo." To da drugi so bili pa pametni in so darovali kolikor so le mogli v da nih razmerah. V naselbini Roslyn so darovali sledeči: Alojzija Maj dič 25c, Fred Notar in Anton Per natijpa po 50e. V naši naselbini Cle Elum so pa darovaU sledeči Fmnft Hodbošek, John Košak Josip upančič, Frank Šubie Josip Jazbec, Jakob Bizjak, Louis Oman. Matija Ston, Frank Spendal, Toly Matko, Fred Krapar, in Baltazar Ževant, vsi |k) 50c izvezmši enega. V imenu nesrečnega rojaka John Hočevarja sc najiskreneje zahvaljujem vsem darovalfesn. Ko bi imel več časa na razpolago, bi obiskal vse rojake v tukajšnji naselbini, toda •žal nc morem. — Nevem zakaj ni so ihoteli rojaki v Rosl.vnu.daro vati, ko sem nabiral. Mogoče m niso eaupaliT Saj je vse mogoče — Skupaj aem nabral $7,50. in sam sem prispeval en dolar in 50e. poslal torij predsednika SfcPU devet dolarjev. —' Vincent fflsi prispevati je moral sleherni .do- Bilo bi zelo komtno za naa vse, čim Idotični, ki bi moral dobiti, ^ Priglasilo dovolj članov niso nič dobili, ali pa zelo malo. p» ustanovili svoje podporno dru- Dne 22. aprila sem se na^til p«m,°udn,6tv°- W m.ar; v naselbino Roolyn, da bi med mošnjimi (prijatelji in zanci na I pošiljanjem aaesmenta arustve-bral kaj prispevkov v obrambni tajnikom in zelo neprijetno ^ j|e pe, ako kateri «boli ali ponc sreči. Rojaki, razmišljajte o tem in potem se enkrat snidemo v na-| še m pekarskem gradu i» se dogovorimo o tem. . v* ^ v NDa bi ne pogubili naših grešnih pečlarakih duš imamo pa boljo hišico. In še precejflnje število je tukaj delavcev, ki.tako-zvauim božjim namestnikom vse verjamejo, kar jim nakvasijo. Tukajšnja premogovniška družl>u bolj akibi za cerkev kot pa za svoje delavce v rudniku. Poeebno dober agitator za cerkev je tukajšnji superintendent, ki mi je celo nekoč rekel, da me bo z avtomobilom peljal v cerkev, na kar sem mu jaz odgovoril, da nisem tako častihlepen, da bi se hotel voziti v cerkev x avtomobilom, ker iiak ne maram zahajati v poneumnevalni zavod, ako hoče narediti kako uslugo meni iu mojim» tovarišem delavcem v rudniku. naj nam da nekoliko več jamskih vozičkov in izboljša naj ventilacijo, da bomo imeli boljfti zrak, kot ga imamo pa sedaj. Koliko sc je ^ozirati na to moje priporočilo, pa Stak lahko vkakdo sam ve. ■ • A k Oodpodje velopodjetniki so postali V zadnjem času zelo prevzet nU t «da prepričan sem, da jih bo 4o minnlo. kot mine starega Mja dirjanje. .In to se bo zgodi lo, ako se bomo delavci dobro organizirali «trokovtto, politično in goapodarsko. Delavci se mora mo perfektno organizirati in potem bodo pa naši goapodje izko rišeevalei drugače poatopsli z nami. kot pa «edaj. V zadnjem času sem opazil v mm, da je prišlo iz starega krs-ja že več deklet, ki se rade leni jo. Moje priporočilo bi bilo. da bi katera ogiaeila tudi v naši na oefMui, ker tukaj je nas pečlarjev godnih sa Šenitev precejšnje število, ki bi vai selo gostoljubno fcprejcU Itako dekle is staregs M, La Salle, Ili. — Dclavake razmere vtSkajŠrtji naselbini io gotovo «labie Mol v sredini Afrike Tukajšnja cirtkovna je zaprta od decembra I. 1. in še sedaj _ nobenega "¿namenja, da bi pričeli z obratom ln ae le prav rtič ne ve, kedaj se bo gospodom zljubilo po-«vati delavce na delo. Nekaj so čuje, da ne prej kot v jeseni. — In kakor je razvidno iz časopisjs tudt v drugih naselbinah ni nič boljše. i * Naj omenim ie. kako je v st ri domovini "svobodni" Jugoala vtji, ker sem pr.«d kratkim prišel od tam. ker niaem maral nositi kako zarjavelo puiko po stari Srbiji ali Msrcdoniji in Alhs niji. kot jo mora Slovenec, sedaj Uašsa. Sedanjo "jugoslovansko" armado bi prav lahko primerjal z armado Vaudrons }«Tks Je bela-a iz Rusije malo več kot pred sto leti Vojaki v f>lcaek*aMki sli Iwûje rečeno »Hm*i armadi so Jtpond as živo | Kina, Letvija — Tlavjstski organ "Izvestja" v Moskvi poroča, da sc Japonska pripravlja na novo vojno a sov jeti. List pifte. da nameravajo Japonci jat it i ostanke Tranglove q v Sibirijo in jih «družiti s ki «essenovih čet. obftciftjo približno do .to ilh rirtavak, in 1,438,089 trn kater« m bo vporabflo v H kmttij te velikosti »M v«i; zadnjagm «i» • a zvišale. Narc aktorjev le v — Psrobrodne družin so zavrgla koKipronk, ki ga j« predložil vladui tajnik za delo Davis Stav Ka se nadaljuje. Zadnji teden je odplulo samo sedem pamikov is New Yorka a stavkokazi Nekaj družb je že podpisalo pogodbo z mornarji. —. Stavka rudarjev v »Angliji traja že šesti teden. Položuj je zdaj tak. da imajo rudarji lepo priliko z* zmago, ako vztrajajo — Delavska federacija v Ala-hami je pridela a prehranjevanjem stradajočih rudarjev in njihovih družin v alabamskem premogovnem okrožju, ki so že pet mesecev uprti. Federacija je poslala J4,000 funtov koruzne moke in 5700 funtov m«»* rudarjem za prvo silo. Ker je 1180 družin prizadetih, je prišlo na vsako družino 20 funtov moke in štiri funte mesa. * — 4(M) tiskarskih tvrdk v India-uopolisu je podpisalo pogodbo za 44. ur dela v tednu z delavci. V ... i' l>M»? * New Yorku so zmagali tiaksrji v vseh thiakamah. — Na Fižinskih otokih so za stavkali indijski delavci v naša dih sladkornega trsa. Stavkarji zahtevajo od svojih gospodarjev tri dolarje dnevne mezde, ftestur-ni delavnik, pet dni dela v tednu, polovično mezdo za ¿aa bolezul, brezplačnega zdravnika in zdravila, brezplačna stanovanja z dvema sobam* in s pohištvom, obstoječim iz ene mize, dveh stolov, postelje, žične mreže na oknih in kopalne priprave; daty' zahtevajo pet akrov zemlje, konja, bika in štiri krave za vsakega delavca; vrhutega imajo liu|ijci politične zahteve. Delodajalei strmijo nad zahtevami in takoj ao obdolžili Indijec, da so pod "tujim vplivom". — Delavska vlada v New South Walesu (Avstralija) je naznanila da doslej velja 44 ur dela na teden za vse delavce ki so v državni službi. Sobota in nedelja sta prosta dneva. Vlada naredi pritisk na privatne induatrije da se tudi tam uvede 44-urui delavnik. NEBOODA DVA FARMARJA Memphis, Tenn. — Aretirali;so «Iva farmarja, ki sta oapntljetia. da sta povzročila železniško nezgodo dvajset milj od tukaj. V laik je zavozil v odprto ogibeiitče. lo: komotiva Še je prekucnila in kurjač je bil Ubit. Železniški uradni ki »javljajo, da je nekdo nalaAč odprl ogibališče, svetilke je pa zavil s papirjem, da nš bilo mogoče opaziti, da ogibališče nI pravilno postsvljeno. ■ ■ -J .'^'»HfriftM*,» ■ $ S1 REVOLTA V JBCI < Jeffersonville, Ind. — V držav. ni pcfcoljievelnici je prišlo do ra-büke med stražniki in jetniki. Stražnik J. H Urinnn je bil polni do smrti, «kasnjenea Harry Me-Carpv in Dred Mullet, prvi star 23, druvri 21 let, ata tako teiko obstreljena, da nI upanja, da o* krevata. ' I>o revolte je prišlo v pekariji. Po poročilu kaznllniike «prave m» kaznjenci nameravali pobegniti om ▼ oruuvi v «USUI (Nadaljevanje s 1. str.) Berliu, 9. maja. -T Vojna dlvjd na vacj šleski *fronti\'. Italijani so bili danm zopet topeni bllao t'aerwienke. Izgubili ao 12 mož In nekaj je bilo ujetih. Francoska kavalerija se ju zganila itedal« č od Chorkoua ob poljski meji in tazguala četo poljskih vslašev, ki so zasegli 00 tovornih vagonov živil za francosko čete. Drugsče Francozi ne storo ničesar, da bi zadržali proti i ra nje Polju U v Iv. tinta ima v Ujrnji £i.s*ji okrog tf.000 mož, meti katerimi je največ Francozov, toda Italijani, katerih jo najmanj, vodijo bfre* mu-U'Ka vsi' lHije, razen knr jim pomagajo nemški prostovoljci Pari«, 9. maja. — Bntentni po-slanlški svet je «Tanes razpravi,). 1 o položaju v Gornji ftUalji. Aine riškl poslanik Wsllsoe v Parizu se je tudi udeležil seje. --- ,. , - Slovenski Narodna UaasMMjésa O* Podporna Jed nota I sharp. IT. GLAVNI ItAN. ISST-SS SO. LAWN DALE AVE„ CHICAGO, ILLINOIS. Izvrševal ni odbor: uwuvm ooauti VImm Catatar, jMSHfrrSrlli A*t~ Mrars, Sea »««. r... «I. tajais Mmfcav T«c*. tajal* MalgkM* raal fer*«. «L bUfaj«* j «t« Jaka m*m ......ees Hay s«. Serim"*M, «a, Mar«te t»lru*ar. Bm ITi Immi^ss^í OSK J... aaSUaS. a« 4M s«M*e. ^ êmm+. sass rr*MW Av.. CtovatMS. OSK Jata Kimm, SSS rir.t s«„ La SaS% m. SOLNllKi OimiC osaEDNJBoeaotÄ, rani iw««, sasv-ss s. uaSii A^ estrasa, VZHODNO OKSOJLJKI J.c* Am*~éU. Saa SSS, Mm Rh, ra. , ., Aaiaa grill«*. Baa TS, Wirk Mavaa. Sa. a ZAFADNO OHROllSi Aaïaa šalar. So» I04. G^a, Kapa« •• Ua Kmkmr, gaa S4S, OSUrt'klfctfU aa ie>an«»<. » -----j-—-— ÎEIWS MpIIi f ■■ i , ' - / rwQium Yà v&V r- W3 ■ «v^m siR Wm Ä-mI DANEiff J DIVIMND K W J. n. upnici T ENAKA MHLIKA SE VAM MUDI ÍSB/P I ■■ tvoje delnica v prodajo. ______^.vt^rU navadnn no šiavilu fr— I-Ílh na 100 in vsé akrov. Jo Brimeri 1919 'II FSVT'« I».- Nadzorni odbori PaIm« P*tn«M, praMalk. SST K. 1400. »t. CaUtavaaS, OSK JaliaS A»tra«t«. «IS rtMTM st., Svatotk. Mtaa.. r*tar Svnilk, StSS S. llarSlM Am, Cktaaaa, Iti. Tiskovni odbori IS Malt r«ta*«U. Združitveni odbori i rt««a AM, SISS Sa. CtavfarS Ava^ Cktaaffa, KIL Jaka TrUU. Saa Iti. l#vraa«a, ra. iaAka Ovsa, S4S Ea|Uw»W. Datralt, Mkk. f > Jaa. Skak. i»0i S. ss. It, CkalaS, OMa. Marr USavM, 1S44 Sa. KmIm Ava., CMSSS^ VSMOVNI ZPSAVNIK. »r. g. J. Kan». SS0S S«. CMr Clmhs i, Okla. OOOOVOSNI USEDNIK TSOSVZTZ", JaKa Zavartalk. roaoai — Umrnmtmm a «k »MtraSrt. ki fetafa v slav— avaSa. u «r»l takalai vsa PISMA, SI «a aaaataja aa aa«k «t. SMOIIlin as aartav», Pr*4M*Mtva S. N. r. SSS7-S« Sa. UvOSi AvaM CkUafa, III. vat SAoava bolniške rooroaa sa naslovs> seiaake tajauiv. a n. r. j.. -ss Sa. M—OI. Am, Ckkasa MU m , w oanaana pošiljatvs in stvasi, ki m tiuja sk "»nma.,. *a*r. ia •a aaalavai T.j«U»v. a N. r. J« SSSV-M Sa. Lawa dvs meaees In najtlltelj bo are čen. (loodtby 11ti Bog vaa blago I Slovi." -^ r 'i -—--—* ALI vam. PA J» VSAK ČLOVEK RIBA. PBEDNO JB 0LOVBK? Nstunčna pojssnlla o tej resnici dobite v knjigi "tskon Wogt-n«sije," katero Je tsdala Književna mili lea S. K. P. J. Knjiga Je tvklo vezana, Ima 12 slik In atañe $1.50. Ako hošets apoznatl tolke po-slodlce, ttl Jih Ima v mnogih slučajih samsko ftiTljanJa ošenjene-ga mošs, ki pusti leno v sUrem kraju, (Htajte knjigo "BaJadald,M jestero je isdsla Knjllevua matiea g, N. P. J. Knjiga je trdo vesana. Ima 304 strani in atans $175. Kdor nsroči obenem obe knjigi. Zakon Ologeneidje in Zsjedsic«, Ju dold sa «i «olsrja poltnlne prosto. Narošlla prejema tsjnlk Knjilevm» mstieej Frank Alssh. «M «. Orawford Ara., Ohioa«o, ..........(>Adv.) i "i» ^glSMPfi NELSON MANUFACTURING CORPORATION Authorised Capital..........$200,000. ($100,000 Prsfsrred »taek-1100,000 Coswion) i ' »oa.d or oik-cto-V coloan , _ ^ k ^ „. --------------Präsident Lincoln Savings Bank, Boston.! W' ^T0.fcT8% ProductloÄlon U. 8. J. E.*™» ' District, Ordnsnce Ékction, Wsr D«psrtm«nt. A. H. NELSON, Presld«nt W. A. COOK. Trassur«! and> Bagiasar, I AWSON A. GOULD. INC. waorMTER MASS Head Office: BDMUNDS BUILDING, BOSTON S, HAM. Branch Office: 627 MAIN STREET, WORCESTER, MASS.^ ^ ^ ^ ^ = ' . ■ • •. ' >* ...v • w? ' * Tovsrne v Tsunton, Mass., se vsm odprta sa pi^gled. T- ' • ' " * ' ' ■ » • Pveiaikajeie alike Neisea Trsctorjs se bodo kasala make «oboto popoldna ob 6 vri v nallk uradih v Bostoau ia Worcesterja. • fTj"JtaiA'iiJ? ', in i» SfvB-'*. i ¿ ■asswwwgÉa wps/wSBHi JgS^Vj HHOvI ."^Waifji ■ Vrtjv v. Staniča Islele nsvsdao po ««deai jajc na daa. V ugodnem prostoru s« izležejo v teku prtih dni in nsvsdno Ja dvr trsinl ssmlc mad njimi. S« arast«jo dovolj se pl«m« in nadalino Utsgo v trku štirih tednev. Pns* isšvnsjte koliko stanie bi Imsll v anem letu aka pustita vsa Mmiaa, ds mirno ne moUno Irlaje skoti vre lato? Da sa ratfU tah oaklrnššekev lahko aaml .potr.atr kakšna potrabs Je, d« rabita debt«. unlievalno sr^i Mftfef kot j« ?. V. U., ki sa Jr l»ka-salo nsjaelše v prrlssuinjah v rssnlh asMjšc h In velikih I, lia J« ta smos « »WS üuietur, f. p. Q. «tan« U »K Is ja. "olj s« nalšltl «juana stank, bolh. Ilurkov In mrsvfj In ob anlm unlši njih tal«go. gg ly,r aa prav£TjS f!L DM)• Z**t*>n¡ (Ädv.) mw'*M krm zavoju m 1 ■ lté Izrežite U kupon in RfiložiU dañar in poÜJIto nam ORDER BLANK L AWSON & GOULD, Inc. V^V BOSTON, a, aabacription .......................... ' V Ul ■■■■ I _ »inhim f(W. ...... ....---" — tr ^VÄtactu^O ooawáxtiow. - ou. r-Wsfrséia ftovewsH »ortiv insflklT 11 TEDNIH Vsi denar, kl Sle gs ssme In v Sest------ ix,»ir preieU Isstsorošsa padplsaaa potrilla ad pre|smnlks d - Dessr pošlljsma pa to* TiolHiMKi 'irlavalm nsd«orstvpm In Ishke aamfeiBS " skrili poverila s«sf «im.' »aJ^St psjrmeatf^r pari) CeftlfUsto and Basslpt Isssed ki aaaM aft ..........................t'i .Mi. ....#...».•».#..•».« ettr ..................................... •• Stale rrnr ra vdjavm Is ss llf^M'JR rozne »sika (šilksfta 5¡K ^ i„di .volea I sitaNée kr«Ja. figMsrilsmo vse drugo ksr |s potrsDao iTpotovsaJ. t domovino I« U * ss pojasaÄr# Prodslamo vas-Vsm frlpeUemo Äi tudi ya«š (pose) ia b lmlHka v dama t** asm ss f . ^^ . irr „ Slsvonlc Immigrant Bsak, IM WEST JJrd STItKBT NEW Y0KK« N. t. Ameriške vestL ČUDEŽNI DOGODKI. Frofttarji U radi odvalili krivdo sa krojaški delavce. Wsshii*ton, D. O. — Odigral* ho se čudežni dogodki, ki govora, kako bi radi profitarji odvalili krivdo za visoke cene na kroja-ške delavce. Dogodki ao ze odigrali takole t IVvič, predsednik Ifarding je ofttel profttarje na drobno in dru Ntva za odprte eene ki jo naredil preiskavo. Drugič, zvezna komisija je napravila poročilo, ki pdkaznje velike proflte trgovcev na drobno z obleko in dragih metod za "od prte cene." Tretjič, predsednika organizacij trgovcev s oblekami na drob no in krojafldh tovarnarjev zta se napotila na obizk v Wa*hing-ton. Četrtič, senator Moses je predložil rezoiucijo, ki določa, da se uvdde senatna preiskava o organizaciji krojaških delavcev Amal-gamated Olothing Workei», katero bi radi razbili trgoval na drobno in tovarnarji, ki pa zdaj zmagujejo v tem boju med delavci in podjetniki. Mosos cfttoftuje unijo da je gojišče boljševizma. Petič, predsednik orgsnizacije trgovcev z obleko na drobno se-stsvlja memorandum, da ga izroči predsedniku Hsndingu. v feste-rem bo udaril po zvezni obrtni komisiji in organizaciji (krojaških delavcev. SpetH, sugestija senatorje Smoota. ki pozna »dobro trgovino z obleko, pravi, če hoče Moses dognati profltarstvo v trgovini z obleko, tedaj mora preiskati manipulacije trgovce* z obleko na dMmo. Sedmič, Moses je glede takih sugestij zelo previden, ki se nanašajo na profit trgovcev z oble- ko na drobno, zaradi tega želi n vesti preiskavo le proti krojaškim delavcem. PEIVATJI INTERESI BI RADI ZA VB AKO OSMO VBOU DELAVSKO FARMASBKO VLADO. Fargo. N. D. — Bančni, mli-namki in drugi privatni interesi bi radi za vsOko ceno vrgli delav-sko-farmarako vlado Severne Dakote. Organizirani farmarji in delavei Severne DOkote so izdali a-pel na vae prijatelje induatrijal-ne in politične svobode, da jim pomagajo v tem boju proti privatnim interesom. Nazadnjaški privatni interesi se poslužujejo vaakovrstitfti zvijačnih kreditev, da porazijo organizirzne farmarje in delavce. .ijMB Apel je podpiezla nova ekseštu trve Nestrankarske lige Severne Dakote, ki se pa loči od apela za podpisovanje obveznic, izdanih od Banke Severno Dakote. Bkae-kutiva je v svojem prvem apelu priporočala nakup teh obveznic, ker služijo za obratovanje državno industrije in ki je najvišje zvezno sodišče proglasilo za u-atavne. Farm» rs k a-delavska uprava je bila izvoljena ie tretjič od ljudstva v Severni DOkoti. Toda nazadnjaški ao ae adaj posktžili referenduma in so ie bahajo, da ao biznfikl interesi pričeli s to kampanjo za odpoklle, da utrudijo farmarje, ali da jih hsrtradajo, da tako uničijo ves program za rešitev ljudstva lz krempljev privatnih bizniškRt interesov. bi bile ramnere navadne, bi bilo nemogoče izstradati far marje, Ali zdaj ao razmere izred ne V zapadnem delu Severne Dakote, kjer ima Neatrankaraka liga svoje najmočnejše postojanke, je bilo prav malo dežja zadnja štiri leta. Farmarji so malo ali pa nič pridelali. Pa tudi kobillfte so uničile sa več miljonov dolarjev pridelka. Žitna rja je napadla v minoleui letu na več krajih pšeni co. Farmarjem je bil omejen kre dit. tako da imajo organizirani farmarji prav malo denarja. Pa le to kar imajo, dajo za boj proti nazadnjaškim silam, ki hočejo za vsako ceno odpoklicati f.ir-marsko-delavsko upravo. Zaradi tega potrebujejo farmarji pomoč od vseh zavednih farmarjev in delavcev v drugih krajih, ds porazijo v tem boju temne reakcijo-narne sile. V letu 1919 je legislature spre-la več postav, ki so določene, da pomagajo kmetu in delaveu. Postava za državno zavarovanje proti toči je v veljavi že dve leti. Ta postavft je prihranila farmarjem na leto do pet miljonov dolarjev. Ni čudo če zsbavtjajo ns Neatrankadko ligo v« privatni zavarovalniški interesi. Postava za razvitičenje žita po kakovosti, ki je prihranila farmarjem tri in pol miljonov dolarjev ha leto, je trn v peti privatnih žitnih interesov. Legislature je sprejela po stavo, da, se ustanovi Banka Severne Ddkote. Ta zakon je nemi lo dirndl v oforaz vse privatne fl nančne interese, posebtio pa gospode v Wall Strectu, ki si domišljajo, da imajo oni izključno pravico za odločevanje o financah. Sprejete zo bile še druge postavo v interesu ljudstva kot na pr. za zgraditev svojih iitnic in mlinov, za državno zavarovanje poslopij, za gradnjo domov in naseljevanje na farmah, za osem umi delavnik hi minimalno mezdo za delavske. Poleg je £ legislators sprejela še razne postave, ki jih je priporočilo organizirano de lavztvo, med katere spada zakon za zavarovanje proti poškodbam Delavci in farmarji, ki žele, da ae nadaljuje z izvajanjem ktdu-strijalnega programa, dokler ne bo popolnoma dosežen cilj delavcev in farmarjev, naj pošljejo avoje priapevlke v pomoč v boji proti tfrafaeiljivim in (nazadnjaškim privatnim intercaom. na sledeči naslov: Nonpartisan League, ^ 1 " '»■ ? leadquarters. Box North Dakota. I Madison, Wis — Marsikateremu či tat el ju Prosvete je znana Dietzova afera, ki svoječasno ZA OPROSTITEV DIBTZA. Jlmmle Hlgglna. Iplal UPTON SINCLAIR. Z dovoljenjem ivtofk pr»val ivan kolek. (Nadaljevanja.) Nato je Gerrity predatavil sod ruga Pavla Ml-hajloviča, ruskega socialista, ki je prišel is New Yorka, da raaloži pomen največjega dogodka v zgodovini. Pavel Mihajlovič, velik mož s črno brado in brkami ter profesorskega nastopa, je ia-rekel nekaj ruaklh besed, potem pa je govoril eno liro v slabi angleščini Skušal je povedati občinstvu, kako ao Ruai dosegli svojo svobodo, katero zdaj vporabijo za oevoboditev proletariate v vseh (Nitalih deželah. Njemu je aledU Schultze, zastopnik unije preprogzrjcv, ki je dejal, da Ameriki ni treba nobene vojno s Nemčijo, kajti Rusija ja pokazala nemžkim delavcem, kaj jim je atoriti in Nemei ne bodo dolgo čakali. On ve, ¿la pride kmalu revolucija v Nemčiji; njegov brat je urednik aoclallatlčnoga lista v Lipskem in Schul-tze je prejel Informacije o resničnem notranjem položaju v atari domovini. Tretji ja naatopll aodrug Smith, urednik "Delavca", ln tedaj ao prišle sitnosti. Mladi urednik ni izgubljal čaaa a uvodom, pač pa je z vzem ognjem takoj udaril po ameriškem militarizmu. On je mednarodni revolucljonar in ni je kapitalistične vlade na svetu, katers bi gs prisilila, da bi oblekel vojaško suknjo za okrvavljeno aodrgo. Nikdar ga na pripravijo, da bi moril avoje delav-{/ ake brate v Nemčiji, Avstriji, Bolgariji ali na Turškem 1 Mogotci v Wsll Streetu se bodo opekli, če mislijo, da lahko zapode svobodne Američane v klavnico... "Bazumite me dobro" — js vpil Smith na ves glaa ln vaakdo gs je lahko razumel — "razumite me, da jaz nisem pacifist, nisem proti vojni, ampak jas si ssm volim vojno s kom se latni bojeval. Ako mi potisnejo pnftko v roke, ne iMtm se je branil — o ne, kajti meadni sužnji si že dolgo rasa žele pušk — toda moja stvar je, proti komu usmerim puško t proti sovrsžniku pred menoj ali proti sovražniku za mojim hrbtom —> proti bratu delaveu Is Nemčije sli proti mojemu Izko-titfevsleu iz Wall Streeta in njihovim časnikar-skim laksjem ter vojaškim marijonetam I.. .'.* Te besede so psdle kskor udsree bata in utonile v ailovitem splavzu, ki je zagrmel po vsej dvorsni. AH v tlatem hipu se je razburjena mne-žii-s zavedla, da nekaj ni v redu. Starec s belo brado in v bledo modri vojaški uniformi ae je dvignil a avojega sedeža sredi gl< dslUtča in je kričal ter mahal z rokami. Ljudje Miro njega ao ga skuhali posaditi nazaj, pa m* ni dal. Stisksl je pesti in ne drl ns vae grlo. Poslušalci ho poatall pozorni in is radovednosti so utihnili r aplavzom. Tedaj ae je aližal njegov tnW ulax: "Sramotat Sramota! Sram van l>odi! — TI fant tam gori. ti govori» i/dajaUko!" In stsri Peter Drew r. drhtajoAlm prstom kazal na ftmkha. - "Molči! Redi, sedijo vpda množica. Nosed je so gs prijOi m krajce njegove vojaške suknje t dvems vrstama medenih gumbov In gs posadili doli na sedeA -Iniui mu pa molili pesti pod nos. Z druge strani vl<-dalitfa je nekdo savrH^al t "PrereŽite vrat »inrnnn orišči!h in sodne obravnave proti njim se vlečejo že celo leto, a zdi se, da ne bodo nikdar konča-ne. K ^¡ffi; "Jame iu grabni so bili napolnjeni z našimi sodrugi, ki so bili postreljeni se glasi poročilo'—vdočim so začasne taboriščne ječe še danes polne delavcev. Naši internirani sodrugi iporajo ležati ua golih tleh pod milim ne-< bom v dežju, blatu in na solncu. Prestajat imorajo najbolj satanske muke. Izstradavajo jih po več dni in potem jim dado oslo-1 jenih slanikov, ki povzročajo strašno žejo. a sveŽ<) vode jim nočejo dati. Siromaki pijejo umazano vodo, ki služi za umivanje in izpiranje ran. V groznem gladu žvečijo zeleno travo, dokler je ne zmanjka, potem se vržejo na kupe gnoja in brskajo rs zrn-rl ovsa, ds si potolažijo lakoto. Ako se kateri pokaže skozi okno S tem, da je prišel "Nelson Four-Wheel-Drive Tractor" na trg, je odprto novo polje. "Nelson" je revolucija v izdelovanju traktorjev in je v samosvojem razredu. Stroj je izdelan na popolnoma novem mehanizmu, namenjen za splošno uporabo vsak čas v, letu. Je zanesljiv, se lahko in z malimi troški obratuje in je najbližji za dosego 100% popolnosti pri traktorjih. Ta*nenavad ni mehanizem izdelan za Nelsonov traktor, je vrejen za rabo v ravnini, hribin, kamjuitom hribovitem površju in jc enako Vprorabljiv in trpežen poleti pozimi. i NMsonovi traktorji so bili po polnoma preiskuseni. Izvršili so svojo delo na jugu v močvirju, v hribovitih krajih Novo Anglije 'm v vročih peščenih krajih daljne Arizone. Nelsonov traktor so pro-našli zelo praktičen nele za težka agrikulttirnii «lela in pri zidavi velikih ccst, ampak tudi v gozdih pri lesu in v splošnih trgovskih potrebah. "The' Nelson Manufacturing CorporationM namerava zgraditi veliko tovarno, v kateri misli izdelovati šc poleg tega/ da sc izvrše traktorji, tudi oddelek, kjer bi se izdelovali in skladali drugi manjši deli. V kolikor se tiče financiranje tega skupnega oddelka te tovarne, bode prišlo večinoma potoni manjših oddelkov tovarne, bo ost slo le manjši del teh delnic za prodajo drugim ljudem. Z osebo kot jc Mr. Nelson, ki jc že davno poznan kot zelo napredujoča in organizatorična oseba med glavnim osobjem, se lahko trdi, da bo ta korparacija gotovo napredovala z nsdaljnim uspehom in z že yelikim podjetjem in trgovino na rokah potrjuje to. Z industrijo traktorjev, ki je še v povoju s svojim trgom do sedaj še ne razvitim id z izdelavo tako vsSnega stroja je torej jasno, ds l>odo dclniee Nelson Manufatur-ing Corporation imele ugodno priliko za naraščanju pri svoji vrednosti, veliko bolj od kakšne druge industrijalne investicije, ker jc tu odprto polje za napredek, NaroČila za te delnice sprejema Lawson Gould, Inc., Boston and Worcester. Glejte oglas.