Za poduk in kratek oas. Osemdesetletnica preč. g. stolnega prošta Jarija Matjašiča. ,,Število aaaih let je sedemdeset, za trdaega pa osemdeset." Tako priča prerok v 89. psalmu, v 10. vrati. Kdo bi se ae spomail, teb besed njegovia, ko zagleda sivolasega zlatomešaika, preč. goap. Jvirija Matjašiča, aašega preapoštovaaega atolaega prošta? Dae 22. apr. bodo obbajali svoj 80. rojstai daa —¦ ia še atopajo prav trdao po ulici ia glavo noaijo evrsto po koacu! Naj mi bo dovoljeao nekoliko podatkov o ajihovem življenju ia delovanju v ,,Slov. Gospodarju" objaviti, ker je ta list med oaimi Sloveaci najbolj razširjeu, ki preč. goapoda prošta v lici pozaajo. Vem, da bo edea ia drugi bvaležao aa ajib zmislil ia se njib. posebao ob osemdeaetletaici tudi v molitvi spomail. Preč. g. so se rodili aa Ptuju v meaiški fari sv. Petra ia Pavla 22. aprila 1808. leta. Male šole ao obiskovali aa Ptuju, latiaske v Mariboru, modroslovske ia bogoslovske pa v Gradcu. Posvečeai so bili 29. septembra 1832. V Središou so slažili kot kaplaa od 1. 1833—1837, v Lembahu pa 1837 — 1842. Kršeaaski nauk ia aekaj časa tudi sloveaski jezik so učili aa mariborskem gimaaziju od 1. 1842 —1861. Od 1. 1861. do 1866. so bili dekaa v Jareaiai. Tega leta so prišli za stolaega župaika v Maribor. Kot stolai dekaa so bili s škofovsko mešao obleko vmeačeai 9. novembra 1881. Dae 30. jul. 1882. leta ao peli zlato sv. mešo. Za stolnega prošta ao jih leta 1884. izvolili 8V. Oče Leoa XIII., ia 26. jun. istega leta so Njih eksceleacija premilostljivi g. knezoškof Jakob Maksimilijaa jili sloveaao v to najvišo čaat stolae cerkve postavili. Tako ao prestopali preoastiti gospod iz eae službe v drugo ia naklaajala se jim je eaa east za drugo — dasiravao aiso po ajej aikdar hrepeaeli. Kdor pa ajiaovo preblago arce pozaa, bo razumel, zakaj jib je božja previdaost klicala aa tako važaa mesta. 0 tem pa ae besede več — ker aočem žaliti skromaosti prespoštovaaega gospoda. Samo o ajihovem kajiževaem delovaaju naj kratko spregovorim. Prvi spis njihov je nemški in obsega zbirko izpiskov iz lepega braaja, ki jim je bilo vselej silao ljubo. Zbirko so pričeli 7. jaauvarija 1829. Drugi apia je sloveasko nemški alovar, začet 16. aovembra 1830. Tretji spis je ^Sloveaka vesela", zbirka lepih, kratkočasnih ia podačaib pesai. Strti spia so ,,Opombe", v katerib. so si zaznamljevali vse, kar so kje lepega ali du- hovitega brali, da so zamogli vse zopet po potrebi rabiti, kakor si bučela v letu strd zaaša, da ima v čaau sile kaj vživati. Peti zvezek obsega precej sloveaskih, šesli pa aemških predig. Sedmi spis je »Križev potJ, ki so ga za svojo rabo sostavili v Lembahu dae 25. sušca 1842. Osmi zvezek obsega ajibova pi8ma, ki so jih slavaenm rodoljubu Staaku Vrazu pisali od 1. 1835 —1850. Zadaji dve pismi ao mu pisali iz Maribora 1. 1847. ia 1850, ia sicer v hrvatskem jeziku. Ilirski Matici so poslali deaarao podporo kot ajea utemeljitelj. Deveti spia so objavili v poročilu mariborakega gimnazija 1. 1858. Tukaj so kratko ia krepko popisali stoletno zgodovino aašega učaega zavoda. V Glaaaiku 1. 1858. II. str. 106 ao objavili popis svečaaoati stoletaice mariborakega giraaazija. V ,,Novicah" 1846, str. 195. poročajo o odličaem delovaaju svojega tovarša, preč. g. Davorina Trsteajaka L. 1858. so sedaaji goapod atolai prošt s poaebao pomočjo Tratenjakovo ustavili podporao društvo za gimaazijske dijake. Društvo ima sedaj 6500 gold. premoženja iu daje vsak tedea 42 dijakom opoldae primerao braao. Bog plati cbema dobrotaikoma aaše mladiae! S političaimi prašaaji si aiso hoteli zamere aakopavati, dasiravao vaakdo vŁ, da gori njibovo srce za vse naše svetiaje — ,,za vero, dom, cesarja!" Zbor ,,Sloveaije" jib je na Dunaju 1. 1848. priporočal za državaega poslanca, kar je razvidao iz ,,Novic" 1. 1848., str. 102. — pa meada aiso hoteli poaudbe sprejeti. — Bog daj prec. goapodu še dosti let učakati! Kedar jih pa Bog k sebi pokliče, jim bodo po pravici aa grob zapiaali: ^Blagor rajakim. kateri v Gospodu umrjejo! Od zdaj pravi sv. Duh, naj počivajo od trudov svojib: ajibova dela pojdejo namreč za ajimi". Skrivao razodetje 14, 13. Dr. Jožef Pajek. Smešnica 15. Cafek, skoz ia skoz miraa in poblevaa duša, je imel jako prepirljivo žeao. Vsakokrat je morala imeti zadajo besedo. Ko ga je ravao aekokrat zopet prav budo ozmirjala, ia aicer v pričo prijatelja, reče mož: ,,Nič se ae kregaj aič, ljuba moja, aaj jaz dobro vem, da imam aajboljšo žeao izmed vaeh". nVraga imaš, pa ae aajboljše žeae", se zadere togotaa žeaa.