List 23.
Politiški oddelek.
Volilna reforma, i.
Razkrila se je tajnost, katera je dolgo prikrivala pododsekovo delo. Poročilo Rutowskega je prišlo na dan. Osnovala se bode nova kurija, v kateri bodo v dveh razredih volili novi volilci 43 poslancev. 34 novih poslancev volili bodo mali davkoplačevalci, 13 pa delavci, kateri so zavarovani pri bolniških blagajnicah ali pa bratovskih sklad-nicah. V večjih deželah, kjer bodo volili več poslancev v razredu malih davkoplačevalcev, volile bodo mesta posebe in kmetske občine posebe, in sicer prva direktno, druge pa indirektno, to je po volilnih možeh. V onih deželah, kjer je voliti le jednega poslanca, bodo volila mesta in kmetske občine skupaj po volilnih možeh.
Vidno je, da so novi deželnozborski red delali pod močnim vplivom Poljakov. Galiciji se je odkazalo v ku-riji malih davkoplačev 8 mandatov, dočim jih bode volila Češka samo sedem. Res je v Galiciji mnogo davkoplačevalcev, ki plačujejo manj kakor 5 goldinarjev davka, a na drugi strani je pa pomisliti, da v Galiciji nad polovico teh malih davkoplačevalcev že sedaj ima volilno pravico. V tem ko bi v druzih deželah prišlo na jednega poslanca v kuriji malih davkoplačevalcev nad 35.000 vo-lilcev, bi jih v Galiciji le kacih 25.000, ali pa še toliko ne. Galiciji torej se hoče zopet dati nekako darilo. Že sedaj gališki poslanci kaj neugodno vplivajo tudi v gospodarskem oziru na vso našo državnozborsko polovico in pozneje bi to se še bolj čutilo. Moravska bode v razredu malih davkoplačevalcev volila 3 poslance, Dolenja Avstrija, Štajarska, Tirolska pa po dva
Pri tem pa moramo omeniti, da na Tirolskem ne bodo razdelili tega razreda v oddelek za kmetske občine in v oddelek za mesta. To pa zaradi tega, da se omogoči, da bodo južni Tirolci zase volili, da tako pride tudi kak Italijan v tem razredu v državni zbor.    Mi tem pač
ne le pritrjujemo, a dosledno bi se bilo moralo dovoliti jednako razdelitev tudi za Štajarsko. V tej deželi bivata tudi dve narodnosti in če bi južni del Štajarske posebej volil, imeli bi nefcaj upanja, da si pridobimo Slovenci jeden mandat. Le prejasno je torej vidno, da je pod-odsek Slovane izvzemši seveda Poljake, zmatral za pleme neke nižje vrste, na katere se ni treba ozirati.
Druge dežele razen Trsta volijo po jednega poslanca. Slovenci nimamo nobenega upanja, da bi dobili v tem razredu več kakor jeden mandat, namreč na Kranjskem. Vidno je torej, da bi v bodoče bili glede volilne pravice Slovenci še bolj prikrajšani, nego smo sedaj. Sedaj pride na 25 državnih poslancev jeden Slovenec, a v bodoče bi pa prišel še le na 27 jeden. V delavski skupini Slovenci ne pridobimo namreč nobenega zastopnika.
V delavski skupini bi volila Češka 4 poslance, kar je naravno, ker ima v Avstriji največ delavcev, za njo Dolenja Avstrija 3, potem pa Moravska, Šlesija, Galicija jednega. Slovenci bi volili v volilni skupini Dalmacija, Kranjska, Istra, Goriška in Trst ter v volilni skupini Koroška in Štajarska. Vsaka teh skupin bode volila po jednega poslanca. V nobeni teh dveh skupin pa nimamo pričakovati, da bi bil voljen kak Slovenec. V skupini, v kateri je Trst, utegne zmagati Italijan, ker je v Trstu največ delavcev, v štajarsko-koroški skupini bode pa zmagal Nemec.
Gorenja Avstrija, Solnograško, Tirolsko in Preda-relsko volijo jednega poslanca vkupe. Volilni okraji bodo jako veliki in volilo se bode po volilnih možeh. V tako velicih volilnih okrajih, ki se bodo raztezali čez več dežel, se pač ne bode moglo razviti nobeno politično življenje. Kako bodo mogoči volilni shodi? Zato je pa volilna pravica, ki se je dala delavcem, iluzorična. {Naravnost sramotilno je, da se da na 600.000 pri bolniških blagajnicah 10 manj mandatov, kakor jih imajo češki veliki posestniki.
Sicer pa ima nov volilni načrt še celo vrsto druzih jako nesmiselnih določeb. Tako bode navaden davkoplačevalec,  ako  plača le krajcar direktnega  davka, volil v
------    224------
skupini malih davkoplačevalcev, dočim delavec, zavarovan pri bolniški blagajnici, bode volil v skupini malih davkoplačevalcev še le, če plača najmanj goldinar davka.
Velika krivica je pa, da se izključijo od volilne pravice mnogoštevilni delavci, kateri niso zavarovani pri bolniških blagajnicah, to je raznovrstni kmetijski delavci. Da se ti izključijo, to je zasluga pred vsem nemških konservativcev in pa veleposestnikov Boje se zlasti poslednji, da ne bi potem se v drž. zboru razpravljale neugodne delavske razmere po grajščinah. Sedaj konservativni časopisi radi prijavljajo, kako židovski kapital izsesava ljudi po tovarnah, a potem bi se pa pokazalo, da krščanski kapital marsikje dosti bolj krščanski ne ravna.
Opravičuje se s tem, da bi se socijalizem ne zanesel na deželo. To je pač prazno opravičevanje. Pogled v druge države nam le prejasno dokazuje, da na kmetih nima tal socijalizem. Zakaj bi pač bilo v Avstriji drugače. Sicer se pa državni zbor na to niti ne bi smel ozirati, kako bodo volili novi volilci, merodajno bi mu moralo biti le to, da tudi kmetski delavci pripomagajo k plačevanju davkov in nosijo tudi državna bremena in da zatorej morajo biti deležni tudi političnih pravic. To stališče je jedino pravilno in pravično, vsako drugo stališče je pa nepravilno in krivično. Otroka, ki ga je porodil pododsek, sedaj nobena stranka ne mara prav priznati za svojega, podtikajo ga druga drugi, liberalci konservativcem, konservativci liberalcem itd., a resnici na čast moramo reči, da ta kurijozni načrt je dete vse koalicije, katera je onemogočila Taaffejev mnogo pravičnejši načrt novega volilnega reda. Vse so jednako odgovorne za njegove prednosti in napake. Če pododsekovo delo ni dobro, je le dokaz politične nezmožnosti koalicijskih strank in potem pa bi bila njih dolžnost, da se umaknejo in stvar izročijo sposobnejšim možem.