CsSaokn,iŽ"'CaSeW“ 6290 SEVNICA Cena 190 SIT 25. julij 2001 Pomembni dnevi za Posavje -še nikoli si nismo bili tako blizu Slovenija, Hrvaška - Državni zbor je po štirih letih sprejel zakon o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Ta naj bi predvsem olajšal življenje ljudi na °beh straneh meje, saj predvideva olajšan prehod obmejnih prebivalcev s prepustnicami in s tega naslova odprtje novih 27 mejnih prehodov za maloobmejni promet, 3 tudi na posavski slovenskost rvaški meji. Potem ko sta slovenska in hrvaška vlada minuli četrtek hkrati potrdili tudi osnutek Sporazuma o meji med državama in sporazum o Nuklearni elektrarni Krško, sta pooblaščena pogajalca naslednji ban v Zagrebu pogodbo med državama o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z ''laganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo tudi parafirala. Kaže, da nismo bili nikoli tako blizu v sosedski odnosih, odprt ostaja le dolg varčevalcem Ljubljanske banke v Zagrebu. Posavci uPamo, da bomo vsaj maloobmejni sporazum po uradni objavi tudi udejanjili še pred vstopom v EU in tako končno res postali na jugu države enakopravni z rojaki ob italijanski in avstrijski meji. V zadnjih dneh pa tečejo tudi “bitke” za sedež energetskega holdinga, ki bi ga želeli v Mariboru in v Ljubljani, Posavci pa menimo, da bi moral biti pri nas. ...na strani 4 Pomor rib v Savi Radeče - Onesnaženje Save pri Hrastniku je povzročilo množičen P°gin rib. Vodni tok jih je nosil proti Radečam, kjer so se nadejali, da ? republiška Uprava za zaščito in reševanje sprožila očiščevalno kcij°. jz Ljubljane ni bilo reakcije, zato so na pobudo Ribiške družine trdeče krajevni gasilci in komunalna služba pričeli v mreže zajemati tllrtev tovor. sadeče na splav nalagajo smrdeč tovor. -ovili” so s čolni, tovor pa odlagali na turistični splav. V treh So iz Save spravili dobrih 6 ton rib in preprečili širjenje neznos-smrada, ki se je širil v mesto. Drugi dan akcije so popoldne ,na °8|ed celo gospodje iz Ljubljane ter ocenili, da so se domačini rez njih dobro znašli in več potrebno angažirati dodatnih poten- na strani 11 Sodniki aktivni pred počitnicami Krško - V prvi polovici meseca so sodniki na Okrožnem sodišču v Krškem razpisali kar nekaj pomembnih obravnav, saj so se s 15. julijem začele sodne počitnice. Tako so eno obravnavo zoper sprovajalce ilegalnih pre-bežnikov preložili, eno pa obsodili, izdali so tudi sklep v zadevi Kmečka zadruga Brežice - nekdanji direktor Roman Baškovč, ki je slednji še ni dobil, njegov pooblaščenec pa je povedal, da je sodišče Baškovču sicer ugodilo, vendar ne v zahtevanem odškodninskem znesku. Razprave so potekale še o zadevah Kostak - Togrel, kjer prvi toži drugega za 180 milijonov SIT, Avtoservis - ITG Avto hiša Brežice, kjer še vedno ugotavljajo, čigavo je kaj, vodila pa se je tudi javna dražba nad dolžnikom Videm, celuloza, papir in papirni izdelki Krško. ... na strani 4 in !1 Bazen na Njivicah pri Radečah Počitniški utrip v Posavju Posavje - Ko poletje pokaže kar vsak dan. Kopališča so kot manjši lokalni potoki. Možnosti vse svoje čare, predvsem visoke nalašč za prijetno osvežitev, žaba- je več. V vročih julijskih dneh pa temperature in vroče sonce, nam vo in pravo počitniško sprostitev marsikje tudi kopalcev ni manjka-ne preostane nič drugega, kot da za poletni dan. In teh v Posavju lo. si poiščemo najboljšo osvežitev ne manjka. Pa naj bodo to bazeni, in da si del počitnic privoščimo Krka, morda tudi Sava, ali pa ...stran 3 V zraku - negotovost? Bizeljsko - Nad Orešje na Bi- strani moral prinesti močne ke- dice so vidne na vseh kulturah, zeljskem in Bizeljsko je dimni ob- mijske substance, kajti zeleni deli listi se sušijo. Prebivalci so upra-lak neznane vsebine s hrvaške rastlin so močno ožgani. Posle- vičeno zaskrbljeni, saj so bile prve analize znane šele 18 dni po nesreči, na odvzem vzorcev pa so inšpekcijske službe kljub pozivom domačinov čakale dobrih 10 dni. Vendar še vedno nimajo oprijemljivih rezultatov analiz, te so le ovrgle sume domačinov, da gre za fosfor in žveplo. Čeprav so menda na Hrvaškem 17 oseb, večina gasilcev, po nesreči napotili na toksikološki zavod na pregled, na slovenski strani slabosti domačinov niso vzeli resno. Le kaj bodo s takimi rastlinami? ...na strani 6 • • - ■ FbslovniVal fi* .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 2 POD LUPO Ekološka sanacija tovarne Vipap “Nekaj je gnilega” na občini Brežice Videni Krško Krško - Tovarna celuloze in papirja je največje podjetje, saj je po podatkih Gospodarske zbornice 15. slovenski izvoznik, hkrati pa tudi največji onesnaževalec okolja v občini Krško. Čezmerno obremenjevanje okolja naj bi po prvotnem programu omejili do leta 2002, vendar je podjetje zaradi problemov pri izvedbi programa ekološke sanacije pridobilo soglasje Ministrstva za okolje in prostor k spremenjenemu programu sanacije. O tej problematiki so na izredni seji razpravljali tudi krški svetniki. Dopolnitve in spremembe programa ekološke sanacije predvidevajo nekatere vsebinske in rokovne spremembe programa sanacije, in sicer prestrukturiranje proizvodnje vlaknin, končna sanacija podjetja se je podaljšala za štiri leta, torej mora biti ta zaključena 30junija 2006, spremenile naj bi se posamezne vrednosti emisijskih koncentracij, v okvir ekološke sanacije je uvrščena tudi modernizacija papirnih strojev, okvirna vrednost pa se povečuje s 13 na skoraj 23 milijard tolarjev. V dopolnitvah in spremembah programa so podane enake končne tehnično tehnološke rešitve kot v prvotnem programu za doseganje želenega stanja okolja - na področju odpadnih voda s čistilno napravo, emisij snovi v zrak s prehodom na gorivo zemeljski plin, hrupa s sanacijo vseh prekomernih virov, z ukinitvijo uporabe nevarnih snovi - klora ter s prehodom na okolju prijazna belilna sredstva, zatrjujejo v Vipapu. K bistveno nižjim obremenitvam okolja naj bi prispevala tudi sprememba tehnologije proizvodnje vlaknin. O tej problematiki so na včerajšnji izredni seji razpravljali tudi svetniki Občinskega sveta Krško in sprejeli sklep o programu skup- ne biološke čistilne naprave za tovarno Vipap Videm in mesto Krško na dvorišču tovarne, pri čemer bodo v postopku morali preveriti vse vplive na okolje in s tem tudi primernost lokacije, saj naj bi bila možna lokacija tudi področje pri Nuklearni elektrarni Krško.Če bi bila lokacija na tovarniškem dvorišču primerna, bi morali po sklepu občinskega sveta predvideti tudi ekonomsko-tehnološke posledice tako za samo mesto Krško kot tudi za tovarno Vipap. Glede na to, da bodo v Vipapu prešli na gorivo zemeljski plin, pa so se svetniki tudi strinjali, da se preučijo vse možnosti za skupno dobavo plina Vipapu z vsemi večjimi porabniki v regiji. Sicer pa, kot je svetnikom dejal predsednik uprave Oldrich Kettner, proizvodnja poteka brez problemov. V lanskem letu so zabeležili dobiček 22 milijonov mark, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa že 13 milijonov nemških mark. Hkrati pa se tudi povišuje dobava lesa iz Slovenije in domačega odpadnega papirja. Lidija Petrišič Oldrich Kettner (desno) s svojo ekipo OS tudi o usodi Glasbene šole Krško Krško - Prostori Glasbene šole na Dalmatinovi 6 v Krškem so za 410 učencev premajhni. Občina se je odločila, da bo njeno prostorsko problematiko reševala skupaj z zagotavljanjem pogojev za obvezno devetletno šolanje. O tej problematiki pa so na redni seji razpravljali tudi krški svetniki. Občinski svet je že leta 1999 sprejel sklep o prijavi na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij na področju osnovnega šolstva. V tem sklepu pa je bila predvidena tudi prenova starega hotela Sremič za potrebe glasbene šole. Lokacija naj bi bila primerna predvsem zaradi bližine železnice in avtobusne postaje, saj se veliko učencev vozi, več kot polovica učencev pa prihaja iz OS Jurij Dalmatin. V letu 1999 se je kot še ena možna lokacija pokazal objekt Srednje šole v Krškem na Hočevarjevem trgu. Ob primerjavi obeh možnosti se je pokazalo, da bi s prostori starega hotela pridobili nekaj več kot dva tisoč kvadratnih metrov z investicijsko vrednostjo 250 milijonov tolarjev, glasbena šola pa bi zasedala celoten objekt z možnostjo širitve. V prostorih srednje šole pa bi glasbena šola zasedla 1467 kvadratnih metrov, investicijska vrednost bi bila po tedanji oceni 153 milijonov tolarjev. Direktor Glasbene šole Krško prof. Drago Gradišek predlaga novo lokacijo pri Hotelu Sremič, kjer naj bi nadgradili kegljišče in prostore Za balinišče, kar hotel ponuja v odkup. S to lokacijo naj bi po besedah direktorja Gra- diška zagotovili kratko in varno pot otrokom, ki prihajajo iz OŠ Jurij Dalmatin, v neposredni bližini so Kulturni dom, hotel, s katerima bi lahko sodelovali, možnosti novih parkirišč in še druge ugodnosti. Nekateri svetniki so poudarjali, da bi morali glasbeno šolo ohraniti v starem mestnem jedru, češ da ta počasi izumira. Ob koncu razprave so svetniki sprejeli sklep, ki omogoča nakup starega hotela, s čimer pa ne prejudicirajo nove lokacije glasbene šole. Lidija Petrišič mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe ( tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Brezcarinske trgovine Maratonske razprave o nadaljnjem obstoju brezcarinskih trgovin so dosegle svoj vrhunec. Lepo in prav je, da nekaterim v državi ni vseeno, kaj se bo zgodilo z nekaj sto zaposlenimi ob ukinitvi statusa teh trgovin. Skrb je celo tolikšna, da bi prav lahko prišlo tudi do referenduma, zato bi rad v tej zvezi spomnil na nekatere dogodke, ki so se zgodili v naši bližnji preteklosti. Dolga leta sem bil zaposlen v gradbenem podjetju Pionir iz Novega mesta. Kot vsi vemo, tega podjetja ni več, zaposlovalo pa je preko 4500 delavcev. V stečaju so vsi izgubili za- poslitev in nihče v državi se ni vprašal, kako, kdaj in kje se bo ta množica nič krivih delavcev sploh še lahko zaposlila. Zato me zanima, ali v naši državi obstajajo razredi, tisti več vredni oz. priviligirani in tisti manj vredni, zapostavljeni. Prav je, da so delavci visoko zaščiteni, toda te zaščite naj ne bo za nekatere več, za druge manj, za nekatere pa je očitno sploh ni. Takih nesorazmerij v demokratično urejeni in tržno naravnani državni ekonomiji nikakor ne bi smelo biti. Anton Bučar, Krško Brežice - Nadzorni odbor je v zaključnem računu občine Brežice za leto 2000 opozoril na nekaj večjih nepravilnosti, a zaključni račun kot celoto sprejel. Pristojnosti je presegel predvsem župan. Svetniki so opozorili, da ne morejo mimo prevzema krivde odgovornih, na koncu pa so z dvigom roke tudi oni sprejeli zatečeno stanje. Nadzorni odbor (NO) meni, da občinski organi na Občini Brežice pri delu poslovanja niso dosledno upoštevali veljavnih predpisov. Ugotovil je, daje župan Vladislav Deržič pri izvajanju proračuna za leto 2000 presegel pristojnosti s tem, ko je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu, in sicer v skupnem znesku 140,6 milijona SIT. Vendar so po proračunu 2000 in rebalansu ugotovili, da skupne prekoračitve znašajo le 47,6 milijona SIT. Prav tako je NO ugotovil, da je od 43 delavcev občinske uprave 9 razporejenih na delovno mesto, za katero ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev. Dva se sicer po pogodbi izobražujeta za pridobitev ustrezne izobrazbe, 7 je spornih, eden je celo razporejen za dva razreda višje. Zaradi razporeditve v višje plačilne razrede je bilo lani izplačanih 2,2 milijona več za osebne dohodke. Župan Deržič na očitke odgovarja tako, da se morajo ti izobraževati, vendar verjeli ali ne, na stroške delodajalca. Tako zdaj 7 “Občinarjev” ne le da prejema višje plače, kot bi jo morali glede na izobrazbo, temveč se lahko na račun davkoplačevalcev tudi izobražujejo. A do julijske seje še nobeden od 7.“veličastnih” ni sklenil pogodbe o izobraževanju. Mag. Andrej Vizjak je v svojem duhu opozoril, da občinski svet s tem izgublja na pomenu in da ves ta nesmisel svetniki potrjujejo kot glasovalni aparat. Meni Glavni “osumljeni” Vladislav Deržič še, da bi bilo zoper župana potrebno ukrepati po Zakonu o lokalni samoupravi. Kljub obsežni raz- pravi pa so svetniki proti svojemu poslovniku izglasovali enofazni postopek, ta namreč enofaznega predvideva pri čistih točkah brez vsebinskih razprav, in na koncu zaključni račun potrdili- Hkrati so po priporočilih NO svetniki spremenili tudi 16. člen Odloka o proračunu, s katerim lahko župan prerazporeja sredstva znotraj postavk enega področja. Tudi ta so, poučeni s sporno prerazporeditvijo pred nekaj meseci 5 milijonov iz postavke kmetij st- ! va na infrastrukturo, omejili na višino do 2 milijona SIT letno. Da se to ne bi ponavljajo, imajo svetniki in občani v zakonih j odlično varovalko, ki pa jo, ali ne poznajo ali nočejo poznati. Zakon o javnih financah namreč v letošnjem letu zahteva v večjih občinah zaposlitev revizorja za notranjo kontrolo. Čeprav naj bi po zakonu tega zaposlili v začetku leta, bo v Brežicah po zagotovilih Der-žica zaposlen šele ob koncu leta, ! ko notranja kontrola za leto poslovanja nazaj ne bo več učinkovita- Suzana Vahtaric j Delegacija občine Krško pri ministru Janezu Kopaču Krško, Ljubljana - V zvezi s pripravami na podpis sporazuma o lastništvu in statusu Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki ga po ocenah številnih, brez zadostnega vpogled® | laične predvsem pa strokovne javnosti, pripravljata pogajalski skupini Slovenije in Hrvaške, so se dokaj ostro odzvali tudi v občini Krško. Po trditvah župana Franca Bogoviča nihče izmed predstavnikov lokalne skupnosti, pa tudi širše, ni bil povabljen in ni sodeloval pri nastajanju sporazuma, kar je z vidika političnih, gospodarskih in moralnih obveznosti države Slovenije do tukajšnjega okolja povsem nesprejemljivo. Na osnovi dopisa, ki gaje župan Bogovič poslal predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in pristojnemu ministru za okolje mag. Janezu Kopaču, se je slednji sestal z delegacijo občine Krško. Skušali so razrešiti tri ključna vprašanja, ki lahko bistveno vpli- vajo na nadaljnje življenje v občini. Kot prvo bi morala država Slovenija povsem jasno določiti razmerja in pogoje za zaposlene ter poskrbeti za učinkovito vodenje objekta. Drugo, veliko bolj pomembno vprašanje je, ali namerava država priznati, da na pragu mesta Krško obratuje odlagališče, kjer se že dvajset let skladiščijo proizvedeni radioaktivni odpadki. Ministru so bila predstavljena stališča nekaterih predstavnikov političnega in drugega javnega življenja v občini Krško, po katerih bi občini in njenim prebivalcem z naslova neobičajne bližine in prisotnosti radioaktivnega odlagališča pripadala osebna ali kolektivna odškodnina in bi moral® biti določena z zakonom. Tretji, prav tako zelo pomeni' ben del razgovora krške občinski delegacije, ki sojo sestavljali ŽU' pan Franc Bogovič, vodja Oddeh ka za okolje in prostor v upravi občine Krško Vojko Sotošek h1 občinski svetnik Martin Kodrič pa je obsegalo vprašanje dosedafl' jih razmerij občine do objekta Np Krško kot takfga in nadaljevanja izvajanja pred šestimi leti že do' govorjenih in podpisanih oboje' stranskih obveznosti. D.K. Svetniki za javno podjetje Šentjernej - Na 24. redni seji Občinskega sveta občine Šentjernej so svetniki sprejeli kar nekaj sklepov, med drugim pa so soglasno sprejeli tudi rebalans proračuna za leto 2001. Svetniki so se v začetku seje posvetili možnosti izvedbe projekta “Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v občini Šentjernej”. Soglasno so se odločili za ustanovitev javnega podjetja v stoodstotni lasti občine, ob tem pa so sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Ekološka družba d.o.o. Šentjernej. Pavel Borse je bil zaradi odstopa predsednika nadzornega odbora imenovan za novega člana nadzornega odbora. Svetniki so v svet Osnovne šole Šentjernej izvolili Franca Hudoklina, Igorja Kalina in Marjetko Klemenčič. Občinski svet je sprejel tudi predlog Vrtca Čebelica o dograditvi teras k vrtcu, kar je sestavni del projekta za razširitev vrtca, vendar se ta še nekaj časa ne bo začel izvajati. Zaenkrat bodo dogradili le terase. L.P. Svet Kozjanskega parka o gradu Pišece Podsreda - Člani sveta Javnega zavoda Kozjanski park so se zbral* na seji sveta, na kateri so govorili o položaju in perspektivi i janja kulturnih dejavnosti znotraj Kozjanskega parka in pr^' vsem o projektu celovite prenove in oživljanja gradu Pišece. V novi sestavi sveta Javnega zavoda Kozjanski park je vključen'*1 pet članov ustanovitelja, torej vlade, z Ministrstva za okolje in pr°s tor, kmetijskega, kulturnega, šolskega in gospodarskega ministrstv'3' pet predstavnikov lokalnih skupnosti iz Bistrice ob Sotli, BrežhJ Krškega, Kozjega in Podčetrtka ter pet predstavnikov zaposlenih zavodu. Predsednica sveta je vodja programa za razvoj podeželja 11 j Ministrstvu za kmetijstvo Janja Kokolj, podpredsednica pa Helefl 1 Rožman z zavoda Kozjanski park. Po besedah direktorja Javnega zavoda Kozjanski park Franci) Zidarja so največ časa namenili obravnavi položaja in perspekp'. izvajanja kulturnih dejavnosti v parku, predvsem kako urediti zbil* in gradivo, ali in kako bodo gradivo lahko hranili in ga ob tem tu vnesli kot del identitete Kozjanskega parka, ki ne vključuje sah* narave, ampak mnogo več. , . Sprejeli pa so tudi sklep, pravi direktor Zidar, da svet Kozj®*1 ! skega parka preveri vse elemente in dejavnike, od Ministrstva kmetijstvo do lokalnih skupnosti in mednarodne scene, kako nadalL vati z zastavljenim načrtom celovite prenove gradu Pišece. Želij0 predvsem ustaviti propadanje, ob tem pa tudi obnovo in oživljaj gradu. Vendar je bil ta projekt obnove zablokiran, saj se je kultu**1 ministrstvo odločilo, da denar uporabi za nujne intervencije. To kot poudarjajo v svetu Kozjanskega parka, potrebne so jasne vse y ske odločitve in tehnična podlaga za obnovo. Gre za projekt, ki Pr'najc-umestitev Pišec in Kozjanskega parka"v mrežo regijskega razvoja-dodaja direktor. Lidija Pe’de s'med počitnica dosti v--Privoščiti niti tistih v dom -jih 'maš na dosegu ro acem kraju. Marijo Davidovič, 12 let, iz Sevnice: Imam letno vstopnico in sem na sevniškem bazenu vsak lep dan. Včasih je kar velika gneča in takrat se ne sme skakati v vodo. Bazen je lep in čist, če pa bi uvedli nočno kopanje, bi gotovo prišel kdaj tudi zvečer. V bife na bazenu ne hodim, včasih si osvežilno pijačo prinesem s seboj. Je pa zraven tudi trgovina, kjer je vse ceneje. Na bazenu nikoli ni dolgčas, saj nas je tukaj vedno nekaj, ki se poznamo in se družimo. Imamo lepe počitnice, jaz pa bom šel z družino še na Blatno jezero. Upam, da bo zanimivo. Ko pridemo domov, pa bom spet vsak možni trenutek na bazenu, da izkoristim sezonsko karto. Tanja Ernst, dijakinja iz Krškega: Obiskujem bazene v Krškem, v Brestanici in na Čatežu. Bolj kot v Krškem mi je všeč v Brestanici, zato ker imajo daljši delovni čas - nočno kopanje in pa tudi vzporedne dejavnosti, kot so razna športna tekmovanja. Res je, da je voda bolj hladna, kar ni primemo za manjše otroke oz. starejše ljudi. V Krškem bazenu je voda ogrevana, moti pa me vonj, ki prihaja iz tovarne celuloze in slaba ponudba hrane. V Termah Čatež je vstopnica draga, vendar dobiš za ta denar veliko. Motijo me le preveč navite cene pijač. Morda bi mlade pritegnil kakšen organiziran prevoz, saj se večkrat odločim za krški bazen, ker mi je najbližji. Aleš Kržan, dijak iz Dobove: Kopamo se le v Krki in Sotli, kjer se ponavadi zbere družba prijateljev, daje bolj zabavno. Predvsem na Griču in v Gregovcah, na urejenih kopališčih v zasebni lasti, zato ker imajo tudi prostore za športne aktivnosti. Žal blizu doma na Sotli ni urejenih prostorov ob vodi. Čateške Toplice mi niso všeč, pa še predrage so. Za domačine bi morali imeti neke popuste, ugodnosti, ne pa, da nas ne želijo in ne potrebujejo. Sicer pa se mi zdi, da so bolj namenjene upokojencem in otrokom, za mladino ni dovolj bazenov, ob tem bi lahko uredili tudi jezero, kije sramotno zapuščeno. Silva Žertuš, gradbena tehni-ca iz Bizeljske vasi: V bližnjih Atomskih in Čateških Toplicah je ob koncu tedna prevelika gneča. Nasploh s Čateškimi nimam dobrih izkušenj in jih zato bolj poredko obiskujem. Nekajkrat sem naletela na izredno slabo kvaliteto vode, ki je prav zaudarjala po urinu, vsekakor bi morali bolj poskrbeti za to plat higiene, morda tudi z opozorilnimi barvili. O cenah raje ne govorimo. Atomske pa so mi po novi pridobitvi še bolj pri srcu in z družino kdaj pa kdaj gremo tja. Na splošno nimam želje po kopanju v bližnjih Bistrici in Sotli, ker menim, da voda ni čista in v bližini ni urejenih kopališč. Na Krki pa še nisem bila. Jernej Zupančič, carinik s Senovega: Kopališč v Posavju ne obiskujem iz več razlogov. Največkrat za to ni časa, na skoraj vseh pa je veda na meji oporečnosti ali je celo v celoti oporečna in prepovedana za pitje. To drži predvsem za reki Savo in Krko. Termalna kopališča, ki jih je v naši širši okolici kar nekaj, so zgledno urejena, vendar pa nisem ljubitelj gneče, ki je za vsa tako značilna. Kolikor mi je znano, so tisti, ki vseeno obiskujejo razna kopališča in bazenske komplekse v Posavju, še najbolj zadovoljni na bazenu v Brestanici. Pravijo, da je voda čista, primemo ohlajena, da so pogoji za počitek dani, cene pa zmerne. Verjamem, da je tako, toda vse to bom skušal s svojo družino nadomestiti na moiju. POD LUPO ---------------------- Po projektu HESS spopad za sedež holdinga Posavje - Še maja je vlada ocenila, da je ekonomsko in organizacijsko potrebno, da se proizvajalci hidroelektrične energije Dravske, Savske in Soške elektrarne kapitalsko povežejo preko Holdinga Slovenske hidroelektrarne in realizirajo projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Navedena podjetja je vlada zavezala, da pripravijo ustanovitveni akt v roku 30 dni. Ustanovitev energetskega holdinga pa je ubrala drugačno pot in v Posavju se bojijo, da bo izigrala prvotni namen. Ob boju za sedež pa preostaja še lobiranje - da ne ostanemo tudi brez predstavnikov v nadzornem svetu holdinga. Po prvotni ideji vlade bi se združili le hidraši z glavno nalogo izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS). “Ministrstvo za okolje in prostor mora v sodelovanju z Ministrstvom za finance do oktobra letos pripravijo koncesijske akte in pogodbe za gospodarsko izkoriščanje vodnega potenciala Soče, Save in Drave”, je bilo sklenjeno maja na seji vlade. A kot je pokazal minuli teden, namerava vlada kot večinski lastnik ustanoviti večji holding, ministrstvo vztraja na priključitvi termoelektrarn Brestanica in Šoštanj ter Rudnika Velenje. Razlog se skriva v možnem predčasnem odprtju hrvaškega trga z električno energijo, ki naj bi se ponovno sprostil čez leto dni. Že prej je bil sedež holdinga velika ping pong žogica med Mariborom in Ljubljano z argumenti Drave kot največjega vodnega potenciala in argumenti prestolnice. Na koalicijskem usklajevanju minuli teden je okoljski minister Janez Kopač vztrajal, daje sedež v Ljubljani, projekt gradnje pa bi vodili iz Maribora. Vendar je mariborski politično gospodarski lobi ogorčen. Še bolj pa Posavje. Posavski poslanci so z odprtim pismom, ki so ga poslali predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, v ospredje vseh vprašanj postavili interes Posavja, da se z izgradnjo savskih elektrarn ne zavlačuje, ampak da se z gradnjo prične čimprej. “Zal na podlagi dosedanjih izkušenj upravičeno dvomimo, da bo interes holdinga izgradnja savskih elektrarn”, opozarjajo. V pismu poudarjajo, da ne nasprotujejo njegovi ustanovitvi. Ob strahu, da bo Posavje izigrano, še poudarjajo, da je prvotna ideja, potrjena s strani vlade o povezavi hidrašev, bistveno večje zagotovilo, da bo temeljni interes holdinga izgradnja HESS. Združeni poslanci ocenjujejo, da mora biti v primeru ustanovitve širšega holdin- ga na čelu kandidat iz Posavja, ker je le tako zagotovljena minimalna možnost, da bo holding nastopal kot nosilec projekta izgradnje verige hidroelektrarn. Odločno pa se zavzemajo, da se sedež holdinga oziroma sedež inženirskega vodenja izgradnje Savskih elektrarn umesti v Posavje, kar bo prispevalo k racionalnejšemu in bolj učinkovitemu poteku gradnje. Ali Posavje res nima druge moči, kot da, tako kot doslej ob vprašljivosti izgradnje verige, pošilja pisma. Kaj ob tem menijo njihovi podpisniki? Mag. Andrej Vizjak pravi, da ima Posavje enotno stališče in enotno podporo poslancev projektu. “Bili smo presenečeni nad predlogom ministra Kopača ob predstavitvi osnutka delovanja tega holdinga, ko je predlagal sedež v Ljubljani, izvedbeno skupino pa v Mariboru. Temu Posavci odločno nasprotujemo. Iz tega tudi sledi vprašljivost prioritete Kdo pije, kdo plača ali kako se je prodajal Togrel Krško - Kostak Krško je vložil tožbo proti Togrelu in družbi Gip-o iz Krškega zaradi ugotavljanja ničnosti pogodbe o odsvojitvi oz. prevzemu poslovnega deleža ter razveljavitve sklepov skupščine. Takratna direktorica Kostaka Silvana Mozer je namreč brez soglasja prodala večinski delež Togrela družbi OSA1. Kostak, komunalno stavbno podjetje iz Krškega, ki ga je vrsto let vodila Silvana Mozer, se je leta 1998 odločilo, da se bo bolj posvetilo komunalni dejavnosti, zato je izločilo dejavnost gradbeništva. Preneslo ga je na Togrel, ki je Kostakova hčerinska firma, tja pa so premestili tudi svoje delavce - gradbince in nekatere delavce Agrafe. Vse posle - finančne, kadrovske in nabavne je za Togrel opravljal Kostak in tako obvladoval podjetje. Direktorica Kostaka Silvana Mozer in direktor Togrela Ivan Navoj sta bila tudi podpisnika vseh pogodb, med drugim tudi o Togrelovem najemu Kostakovih poslovnih prostorov ter premičnin po ugodni ceni za obdobje 15 let. V letu 98 je Kostak za Togrel najel kredit v višini 170 milijonov SIT, ki še do danes ni vrnjen. V lanskem letu je večinski lastnik Kostaka Krško postalo gradbeno podjetje Begrad iz Novega mesta, ki ima v Posavju poslovni interes. Eden večjih delničarjev v Kostaku pa je še občina Krško. Begrad je predstavnikom občine jasno povedal, da je njihov interes usmerjen v Togrel, ker bi bil dobra dopolnitev njihovemu osnovnemu programu. Večinski lastniki v Kostaku so tudi zahtevali, da v Togrelu ne sme priti do spremembe lastništva brez posvetovanja z nadzornim odborom. Takratna direktorica Mozerjeva pa se je odločila drugače in je 53-odstotni delež Togrela brez soglasja in posvetovanja za 3 milijone SIT prodala negradbeni firmi. Gre za družbo OSA, ki je bila registrirana kot podjetje za predelavo sadja in kuhanje žganja. Lastnik OSE Stane Budič se je s še nekaj podjetniki odločil za dokapitalizacijo Togrela v višini 300 milijonov SIT. OSA se je kasneje preimenovala v GIP-o in v Togrel so v prvi fazi vložili 180 milijonov SIT, preostanek pa naj bi plačali marca letos. Toda na skupščini OSE so se odločili, da že vloženi denar umaknejo in kupijo sevniško gradbeno podjetje SGP Posavje, ki ga vodi eden od družbenikov OSE, Piltaver. Zaradi prekoračitve pooblastil in vodenja v nasprotju z interesi delničarjev, je bila septembra lani Mozerjeva odpoklicana, sedaj pa je direktorica družbe GIP-o. Gospodarski spor med Kosta-kom, Togrelom in Oso glede ugotavljanja ničnosti pogodbe, ki jo je podpisala Mozerjeva, se je na Okrožnem sodišču sicer zaključil, a kot kaže, to ne bo edina obravnava v tej zadevi, saj se za primer - zaradi suma storitve kaznivega dejanja - menda zanimajo kriminalisti. V deveturni obravnavi na sodišču je bilo večkrat slišati, daje skupina ljudi, kot so Mozerjeva, Navoj, Piltaver, Budič in drugi, načrtno delala v škodo delničarjev in si pripravljala teren za novo gradbeno firmo, ki naj bi prosperirala v času načrtovanih velikih gradenj v Posavju. Nada Černič Cvetanovski Občina Krško odkupila stari hotel Sremič Krško - V razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Krškem sta potekali javni dražbi nad dolžnikom Videm, celuloza, papir in papirni izdelki d.o.o. v stečaju. Predmeti prodaje so bili stanovanjsko poslovna stavba s prizidkom - stari hotel Sremič, ki ga je odkupila Občina Krško, za gradbeni objekt kompleksa plavalni bazen s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in zemljiščem ni bilo interesa, stečajni upravitelj pa je od 12 etažnih stanovanj uspel prodati samo eno. Javna dražba, ki je potekala v dvorani Okrožnega sodišča v Krškem, seje vodila na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 30. maja in na podlagi javne objave draž-benega razglasa. Vodil jo je stečajni upravitelj Branko Ogorevc, medtem ko je sam potek nadzirala stečajna sodnica Ivana TVajko-vič. Predmeti prodaje so bili stanovanjsko poslovna stavba s prizidkom - stari hotel Sremič, ki ga je za 70 milijonov SIT odkupila občina Krško, gradbeni objekti kompleksa plavalni bazen s pripadajočimi funkcionalnimi objekti in zemljiščem ter 12 etažnih stanovanj. Kot dražitelji, ki so vplačali tudi zahtevano varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene za poslovno stavbo - stari hotel Sremič, so se javne dražbe udeležili le predstavniki občine Krško in stečajnemu senatu ponudili višino izklicne cene 70 milijonov SIT za odkup poslovnega objekta. Občina bo tako morala v skladu z draž-benim razglasom v osmih dneh s prodajalcem skleniti pisno pogodbo o nakupu in v 15 dneh v celoti plačati zahtevano kupnino. Za nakup gradbenega kompleksa plavalni bazen s pripadajoči- mi funkcionalnimi objekti in zemljiščem ni bilo interesa, saj nihče izmed morebitnih dražitel-jev ni plačal ustrezne varščine, velikega interesa pa ni bilo niti za prodajo oziroma nakup 12 etažnih stanovanj, ki so še vedno v lasti Vidma v stečaju. Stečajnemu upravitelju je uspelo prodati eno stanovanje za izklicno ceno 2.140.000 SIT in je tako prvo prodano stanovanje s seznama stanovanj, ki jih stečajni upravitelj Branko Ogorevc še namerava prodati. Kot je napovedal, bo naslednja javna dražba že zgodaj v jeseni. D.K. izgradnje verige hidroelektrarn”. “Zato, da maksimalno zavarujemo naše posavske interese, mora Vlada RS v vodstvo holdinga in v nadzorni svet kadrovati ljudi iz Posavja, česar pa vlada na podlagi dosedanjih predlogov nikakor noče storiti, kar kaže na to, da se Posavje že v naprej v celoti izključuje kot upoštevanja vreden partner v tem pomembnem projektu. Zal je tudi tokrat enoten nastop Posavja zatajil. Vsaka skupina ali posamezniki po svoje pošiljajo na vlado svoja pisma, skupne koordinacije in skupnega nastopa pa ni”, opozatja Branko Kelemina. Jože Avšič meni, da smo po lokalnem principu v Posavju najbolj upravičeni do sedeža, saj je Posavje največji energetski bazen z nuklearko. “Zal je zdaj v naše slabo ideja holdinga prerasla v tržni holding. Sam sedež za nas ni tako pomemben, a samo v primeru, če dobimo svojega predstavnika v izvedbeni inženiring, predlagan je direktor brestaniške termoelektrarne Drago Fabijan. V tem primem je sedež lahko tudi v Ljubljani, menimo poslanci”, zatrjuje Avšič. Branko Janc ne dvomi o skupnem posavskem nastopu glede sedeža holdinga. Opozarja pa, da tega ne razume kot kompezacije pri sporazumu, ki gaje slovenska vlada podpisala s hrvaško glede Nuklearne elektrarne Krško. Suzana Vahtarič Končno prebivalci na meji pred lažjim življenjem Posavje, Slovenija - Državni zbor je 19. julija ratificiral Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS). Slovenska in hrvaška vlada pa sta istega dne potrdili predloga sporazuma o meji med državama in o Nuklearni elektrarni Krško. S tem med štirimi odprtimi vprašanji med državama, ki smo jih nasledili kot dolg skupne države, ostaja le dolg hrvaškim varčevalcem nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Z dogovorom o meji sta sicer državi prvič v svoji zgodovini določili mejo na morju, Slovenija pa je ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda. Državni zbor je po celodnevni razpravi s 73 glasovi proti 6 od 83 navzočih sprejel SOPS. Sporazum sta 28. aprila 1997 v Ljubljani podpisala tedanja zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Zoran Thaler in Mate Granič. Sporazum, ki naj bi predvsem olajšal življenje ljudi na obeh straneh meje, med drugim predvideva, da bodo obmejne občine lahko na liberalnejši način urejale sodelovanje na gospodarskem in prometnem področju. Omogočil naj bi tudi odprtje 27 mejnih prehodov za maloobmejni promet, tako da bo prehod meje za lokalno prebivalstvo in podjetja olajšan. Zdaj ga je potrebno objaviti v uradnem listu, potem sledi njegovo udejanjanje. Obmejno območje obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države. Ti obmejni prebivalci bodo dobili obmejne izkaznice, ki že čakajo na pristojnih upravnik enotah. T.i. dvolastniki bodo z njimi imeli lažji dostop do zemljišč na drugi strani meje, olajšana bosta prenos poljskih pridelkov i*1 mehanizacije ter paša. Enako vel; ja za lovce in športne ribiče. Vsi lokalni ribiči bodo dobili možnost ribolova na organiziran in registriran način, to je z dovolilnicami’ Prehajanje meje pa bo enostavnejše tudi za domače ih tuje turiste, turistične organizacije v obmejnem območju pa bodo dobile možnost za skupno koriščenje naravnih lepot in prednosti v obmejnem pasu. Suzana Vahtarič Avtoservis - Avtohiša - ITG Brežice Čigavo je kaj? Brežice, Krško - Z oškodovanjem družbenega premoženja v primeru Avtoservisa in Avtohi^ Brežice so se ukvarjali že kriminalisti, skupina državnih tožilcev za posebne zadeve, Slovenski razvojna družba in nekdanja Podobnikova komisija za preprečevanje oškodovanja družbeneg3 in državnega premoženja, a primer še zdaleč ni rešen. Zadeve na sodišču to dokazujejo. Komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja pri Vladi RS je leta 1999 zadevo Avtoservis Brežice izbrala kot precedenčen primer in izdelala pravno pot izterjave oškodovanja.Ugotovila je, da gre za zapleten primer, v katerega je vključenih tudi več državnih institucij. Kot je zapisano v poročilu omenjene komisije, ki jo je podpisala takratna članica komisije in državna sekretarka Marta Jelačin, gre v primeru Avtoservisa Brežice za klasičen sce- narij privatizacije družbene lastnine. Začne se z medsebojnim poslovnim sodelovanjem družbenih podjetij s privatnim. Družbeno podjetje izroči privatnemu v najem svoje poslovne prostore za minimalno najemnino ali zastonj, privatnik pa da potem te prostore v podnajem, s čimer si nabira kapital za kasnejši odkup nepremičnin. Po sklenitvi pogodbe se določi seveda tudi najmanjša kupnina, približno tretjino vrednosti in potem še obročno odplačevanje. Sledi najetje hipotečnih posojil, v tem primeru za preko milijon mark. Iz naslova medsebojnega sodelovanja s privatno firmo plačuje kupec kupnino, nekaj malega z denarjem, največ pa z raznimi umetno ustvarjenimi stroški in kompenzacijami za storitve, ki so ali predrage ali nepotrebne ali oboje. Tako plačuje največ do ene tretjine kupnine, nakar popolnoma preneha s plačevanjem. V bistvu med tem časom v družbenem podjetju ni več nikogar, ker so ostali vsi delavci brez dela oz. so t.i. ekonomski višek in sploh ni nikogar, komur bi kupec poravnaval kupnino. Dokler ima družbena firma še kaj premoženja, poteka poslovno sodelovanje med privatno in družbeno in se na ta način družbena ukinja. Družbena lastnina se tako spremeni v nekak premoženjski sklad, ki služi temu, da polni žiro račun privatne firme. Zasebno podjetje tako pridobiva dobiček na račun družbene lastnine s prepovedano preusmeritvijo finančnih tokov od družbene firme na sebe. Na opisan način je bilo okrog 60 delavcev družbenega podjetja Avtoservis protipravno razlašče-, nih. Kot navajajo v poročilu, je pri tem sodelovala tudi država oz. nekatere njene institucije. Med drugimi tudi Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, ki je izdala soglasje k sklenjeni kupoprodajni pogodbi med Avtoservisom in privatnim podjetjem ITG Brežice za devet poslovnih stavb ter druge nepremičnine. Ta pogodba ni imela pravnega temelja, so ugotavljali na Podobnikovi komisiji, saj je šlo za prodajo sredstev, ki so nujna za opravljanje dejavnosti Avtoservisa. Prav vknjižba lastninske pravice oz. izbris le te je bila predmet tožbe oz. obravnave na Okrožnem sodišču v Krškem. V zakonitem roku jo je vložil Miroslav Suša, ki je bil pred prihodom nove uprave direktor Avtoservisa. Zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice nepremičnin Av- toservisa - devetih poslovit*1 stavb in dvorišča - je bil na podi*1' gi kupoprodajne pogodbe izvede*1 na ime novega lastnika ITG Av' tohiša Brežice. Po vpisu nepreit*1' čnin na privatno firmo je Okraj' no sodišče v Brežicah ugotovil0’ da je prezrlo zakonske pogoje ^ vpis, zato je sklenilo, da se orne*1 jene nepremičnine prepišejo nj* zaj na Avtoservis. ITG Avto!**8 Brežice je na Višjem sodišč** Ljubljani izpodbijalo ta skl6" sodišča in višje sodišče je pn1 itoŽ' bi ugodilo. Trdi namreč, da >e p;; uporaba določil o pomotnem VP, su, na katera Okrajno sodišče op ra svoj sklep, ne upoštevajo. * _ sodišče druge stopnje, kadar ug° di pritožbi in spremeni sklep. ° loči tudi o izbrisu vpisa. Nekdaj ji direktor Avtoservisa Miro®* Suša pa vztraja pri svojem- g pričanje, daje šlo za nezakonL prodajo in sklepanje pogodb, P^ __________,P* čemer so včasih uporabljali * F • i# žig prvotne firme Agroteh**1 Gruda. . Jj Ker gre za tožbo v višin* milijonov SIT, je Okrajno sod*8^ v Brežicah zadevo odstop Okrožnemu sodišču v KrŠk6^ Suša je na prvi obravnavi začetkom sodnih počitnic na dišču vložil dopolnjen pripravi _ odn*c! lni spis, za katerega pa je soc- ^ Čepinova presodila, da ni '/xe^0- obravnavo. Suši je dodelila. dnevni rok, da spis dopo**1 e pravilno formulira toZjLv0 zahteve, sicer bo sodišče zaCl ovrglo. Nada Černič Cvetan GOSPODARSTVO, TURIZEM Kontrolorji v letalskem prometu zadržali Presečnika Tudi na tretji zmenek ga ni bilo Sevnica - Prometni minister Jakob Presečnik je imel tokrat trdno namero priti v Sevnico, saj Je bil to že tretji dogovorjeni termin obiska. Zaradi pogajanj s kontrolorji na brniškem letališču Pa bi se iz Ljubljane odpravil s krepko zamudo, zato je gostitelj srečanja , sevniški župan Janc, ocenil, da sta prisotna državni sekretar Anton Šajna in Ljuba Brank z Direkcije za c®ste tudi brez ministra zadovoljiva sogovornika. Gosta iz Ljubljane so na sev-teŠkem gradu pričakali predstavniki posavskih in škocjanske ob-c*ne. Pogovor se je ponovno vrtel okrog potrebnih investicij v državne ceste na področju Posavja- Projektna dokumentacija je Popravljena za večino “črnih l°čk” (križišča, pločniki, rekonstrukcije cest), vendar je od proračuna direkcije za leto 2002 od-visno, kdaj se bodo pričela dela !Zvajati. Do sedaj obravnavana lzhodišča za dveletni državni Proračun dajejo prednost zdrav-styu, sociali in izobraževanju, pri Prometu pa avtocestnemu progra-mu;, . Šajna in Brankova ne ver-■Jf?1613, da bo investicijam na rzavnih cestah odmerjenih bis-Veno več tolarjev od letošnjih 13 milijard, zato nista obljubila ni-*esar konkretnega županom, ki so e*eli potrditev za izvajanja del Prihodnjem letu. Direkcija ima ^tr>o do 1,5 milijarde SIT stroš-0v s pripravo projektne dokumentacije, visoki so tudi stroški . telja prometa ter stroški priprav hodišč gospodarske upravičeni in prometne varnosti za stra- tegijo obnove državnih cest. Sedaj pripravljajo plan za naslednje petletno obdobje in ugotavljajo, da si z regijskimi razvojnimi programi - do sedaj sojih prejeli 6 -ne morejo pomagati. Problem infrastrukture je praviloma “obdelan” le s splošnimi floskulami o (pre)slabih cestah. Posavskega razvojnega programa prometno ministrstvo še nima, je pa predstavnica Regijskega pospeševal- nega centra (RPC) Krško Mateja Jazbec pripombo razumela kot dobrodošel namig za strateški del plana, kije v zaključni fazi. Še je namreč čas, da se to področje primemo obdela, saj posavsko gospodarstvo dokazano trpi posledice zaradi slabih cestnih povezav, meni direktor Območne gospodarske zbornice mag.Marjan Sunta. Branka Dernovšek Državni sekretar Anton Šajna in Ljuba Brank z Direkcije za ceste Občina Sevnica kupuje tir T žrmelj - Prvih 300 metrov industrijskega tira od železniške postaje rzišče proti nekdanjemu rudniku so potegnili že davnega leta 1909. ^ustrijski tir, podaljšan v naselje, je služil namenu do propada 1991. Danes zapuščen kvari izgled kraja in zaseda dragocen ™eni prostor Občina Sevnica bo od Slovenskih železnic odkupila zemljišče, ki P tlr zaseda v Krmelju. Nasproti obrata Lisce naj bi v prihodnjem i 3 Pričeli graditi stanovanjsko poslovni objekt. Občina je naročila elavo idejne zasnove, za gradnjo objekta pa bodo iskali zainteresira investitorja. 0bv. °Venske železnice soglašajo s prodajo zemljišča v Krmelju in Tr?1”-'0 na8ovarjajo, naj odkupi industrijski tir v celotni dolžini do o r p3’ k* S3 v “paketu” ponudili po sprejemljivi ceni. Seveda bo §e allzaciji nakupa odločal občinski svet, ki mora pred tem sprejeti .''J^glasje o ukinitvi industrijskega tira Krmelj. B.D. Novo zlatarstvo v Krškem k v, bj Ko - V poslovno trgovskem centru ITG Krško, nekdanji stav-Podjetja Kovinarska, so slavnostno odprli novo prodajalno p 13 ln drugega nakita Zlatarstva Omerzo. Ob tej priložnosti je •"anci Omerzo povedal, da je zlatarstvo družinsko podjetje, ki °J° dejavnost razširja tudi v mesto Krško. P°m hk"1 Pr°dajalna zlata in drugega nakita predstavlja popestritev $a |.pr,^c na lokaciji novo nastajajočega poslovno trgovskega komplek-prj _ Krško. Kot je povedal Franci Omerzo, so s kvalitetnimi izdelki dojeni poseči na trg, ki kljub dokaj hudi konkurenci ponuja ne možnosti uspešnega razvoja. pr0(j .a ^me/zo, župan Franc Bogovič in Franci Omerzo ob odprtju p Tajalne zlata PoUcfilne je pozdravil tudi župan občine Krško Franc Bogovič in aa ter,, P°membnost razvoja podjetništva. “Če tudi sta v preteklosti ^°vati iProstoru zaradi izgube trga in likvidnostnih težav prenehali pos-sm° Vev0v'narska in SOP, so ti objekti dobili svoj nov namen. Oživili Kodnje P°djetniških dejavnosti, prizadevamo pa si, da bi tudi v pri-PodfetJ?^* čim boljše pogoje za njihov razvoj, torej za razvoj *lodn0st'jS,t,Va 'n obrti kot najpomembnejši komponenti razvoja v pri-*’ Je °b zaključku pozdravnega govora dejal župan. D.K. Tokrat znižanje tekstila Posavje - Z 20. julijem so se začele tudi razprodaje tekstila, ki lahko trajajo vse do vključno 3. avgusta. Tudi znižanja tekstila so občutna, saj so trgovci znižali cene vse do 50 odstotkov. Če se trgovci odločijo za znižanje cen v razponu, na primer za znižanje od 30 do 50 odstotkov, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je v razprodaji. Trgovci imajo po 3. avgustu možnost podaljšanja razprodaje še za teden dni, če se odločijo za dodatno znižanje cen in o tem obvestijo kupce. L.P. KH ■ ki jo sami ustvajjamo. Trenutno nas je šest na odru, se pa zgodi, da nas je tudi več (tudi do 20). Rekel si, da ste provokativni. Kaj topomeni? So vaši koncerti torejgra- m na tem, da provocirate poslušalce? Ne mislimo za sebe, da smo pro-vokativni. Pravzaprav je publika tis-*a> ki nas takšne dojema. Je pa tudi res, da nas novinaiji velikokrat oka-raktenzirajo kot provokatotje, ko na-Pišejo na primer “Reški provokatoiji s° spet...” in tako dalje, tako da so resnično velikokrat mediji tisti, ki nas k*0 predstavljajo. Spominjam se, da ste na nekipri-rcditvi v Sloveniji, morda so bili to n°ši Viktorji, nastopili v Evinem ko-stllmu. Kar pomeni, da ste bili čisti »nagci“m Nli smo pravzaprav pog na svojih nastopih. ni av iuje io. rravzap atere je to provokacija. P°gosto na Svojih nastopi Pa zato, ker se brez oblačil veliko bolje kot pa v'oblačilih. Počutimo se naravne. Kako pa to “provokacijo” sprejema publika? Super. Dogaja se, da se tudi nekateri poslušalci slečejo in znebijo vseh tistih spon v življenju, ki nas dnevno ovirajo. To je v končni fazi kljub vsemu eno olajšanje človeka. Človeku daš dušo in telo. ste prišli na idejo in naredili priredbo naše pesmi Maček v Žaklju? Skratka, slišali smo nekje to pesem, povedali so nam, da je bila nekoč velik hit. In ker nam je bila tako zelo všeč, smo si rekli, da bi bila velika ,Jbra“, če bi jo zapeli in zaigrali še mi, tako po svoje. Nismo vedeli takoj, kako naj bi to zvenelo, ampak kasneje smo našli dobro idejo. Slu- V letošnjem letu ste pri nas v Sloveniji prišli do posebne točke, ko ste izjemno popularni. Predvsem iz enega razloga. Namreč priredili ste našo nekdaj zelo uspešno pesem s Slovenske popevke „Maček v žaklju“, avto-ja Dejvija Hrušovarja. Mi že od nekdaj veliko delamo in imamo veliko kontaktov z glasbeniki v Sloveniji. Še posebej v Ljubljani. To so vezi še iz tistih „prejšnjih“ časov, ki pa smo jih obdržali do danes. Pravzaprav smo bili od nekdaj bolj orientirani na Ljubljano kot pa na Zagreb. Kako to, da vam je bolj pri srcu Ljubljana kot Zagreb? Pa tukaj so boljše ceste! Ha, ha, ha! Malo humoija pač ne škodi, mar ne? Pač naključja so tako hotela. Tudi pivo je tukaj zelo dobro. Kultumejše mesto itd. Tako je pač izpadlo. Veliko prijateljev imamo iz Ljubljane. In tako je tudi nekoč prišlo do tega, da smo naše plošče začeli snemati v Ljubljani v Tivoliju, Metroju, Toptenu in še v mnogih drugih studiih. In tudi producent naših plošč je običajno Janez Križaj iz Ljubljane. To pa je tisti, ki je odgovoren za nastanek in potem tudi za nadaljnje delo zelo dobre in popularne ljubljanske skupine Videosex. Prav ta Janez, ja! Še vedno pa mi nisi povedal, kako čajno smo na Reki poznali neke glasbenike, Rome, ki imajo bend, s katerim veliko nastopajo. Nam so kot glasbenikj zelo všeč, igrajo romsko, indijsko, turško glasbo. Utrnila se nam je odlična ideja, da bi pesem Maček v Žaklju zapeli in zaigrali skupaj z njimi. Tako smo uporabili njihove elemente glasbe, načina igranja, interpretacije in seveda naše glasbe, pri tem pa smo morali obdržati elemente izvirne skladbe Maček v Žaklju. Tako da smo v tej pesmi združili vzhodni in zahodni stil in način glasbe ter igranja. Kar pomeni elemente polke in neke turške, indijske glasbene zvrsti. Zdaj pa me zanima nekaj drugega. Za vas Hrvate, je naša država odličen teritorij, kjer se vaši glasbeniki pojavljajo in nenehno nastopajo. Torej smo za vas zelo pomemben glasbeni trg. Kako pa vi gledate na nas, na našo glasbo? Nas sploh poslušate? Bili so časi, ko je vaša, slovenska glasba, pri nas bila zelo cenjena. Se vedno je! Ne mislim, da ni. Včasih so to bile skupine Laibach, Miladoj-kajou need, Lačni Franz, Vlado Kreslin in Zoran Predin še danes, Video-sex. To so bili tisti, ki so bili malo bolj „agresivni“ in smo jih sprejeli. Sicer pa so vse te skupine imele in nekatere še imajo, cilje prebiti se na slovenska narodna glasba naši sceni, sicer jim ne bi nikoli uspelo. Za to moraš imeti cilj . Drugače ne gre. Tisti, ki si to želi in se potrdi, mu bo prav gotovo uspelo. Kar samo od sebe pa se ne bo zgodilo prav nič. Tudi mi smo uspešni drugje. V Srbiji, Bosni, Makedoniji, vsepovsod smo na nek način prodrli in nas poslušajo. Pa je morda za to ovira jezik, da naši glasbeniki ne prodrejo na vaš trg? Morda tudi malo, vendar ja stvar čisto enostavna. Pesem se lahko naredi v našem jeziku in uspeh bi bil lahko zagotovljen. Upam, da bo to prebral kakšen zainteresiran glasbenik z ambicijo uspeha na hrvaškem trgu! Naj ga sreča spremlja! Pri nas za vas skrbi založba Dallas. Ste zadovoljni z njo? Smo, zaenkrat smo. Skrbi za nas-topfe, intervjuje in vso ostalo reklamo, ki spada zraven. Tudi za ta naš pogovor je poskrbela založba. Ste pa neke vrste posebneži, tudi po tem, da ste zadnjo ploščo „Jedi-na“ (Edina) izdali dobesedno v samo enem izvodu? Tudi to je res. Naš namen je bil, da bi izdali le eno plošččo in da bi potem poslušali našo glasbo v živo, na koncertih in ne iz CD plošč. Ampak založba nas je kasneje poklicala in izrazila željo, da bi izdali kompletno naklado, saj je povpraševanje zelo veliko, in čeprav ne radi, smo kljub vsemu pristali na to zahtevo založbe, ki nam osebno ni bila najbolj všeč, saj smo s tem pokvarili svoje načrte. Vendar smo zdaj vseeno zadovoljni, saj ljudje kljub vsemu hodijo na naše koncerte. In to je bistvo naše želje, da ljudje pridejo na naše koncerte in nas poslušajo v živo. In kakšni so vaši koncerti? Vas imajo poslušalci radi? Zelo! Naše pesmi znajo dobesedno na pamet in na koncertih pojejo z nami. To nam je všeč. Sicer pa v Sloveniji zelo veliko nastopamo, pravzaprav večinoma nastopamo v Sloveniji in manj na Hrvaškem. Fantje, želim vam veliko koncertov pri nas, veliko dobre glasbe in nič ne bo narobe, če naredite še kakšno priredbo naše slovenske pesmi. Pa srečno! Hvala, bomo upoštevali tvoj nasvet, že iščemo novo slovensko uspešnico. Majda Arh-Sevšek Ansambel “Vitezi celjski” ob-aJa sicer od letošnjega leta, ven-ar so v glavnem člani tega an-sambla že igrali v priznanih an-l^mblih in z njimi prepotovali do-Čr sveta. Pred nekaj leti so fP Za'2rab skupaj in na Ptujskem Rivalu dosegli zlatega Orfeja, j 6 ai *> začutili, da lahko naredi-, odličen ansambel, ki bo obvla-2 las bo za vse priložnosti. Dr .losose širši Sloveniji javno k 6 Stavv^’ na festivalu “Naj pol-tilj’ Va*oek 2001”, kjer so se uvrs-80 V *Ina*n' del prireditve in od a0 Postnih skladb osvojili odlič-mesto. Ta skladba (val-dol ^ala sva skupaj”) je bila nav8° časa tudi na prvem mestu D(vf estvice v oddaji “Z lojtrco P ^okence”. tU(j- fCcl kratkim pa so se udeležili so n teVerjanskega festivala, kjer (in* | stai' absolutni zmagovalci v naptnern delu. Čaka jih še nastop baynUls^e,n festivalu narodno-za-e glasbe, ki bo 3.avgusta, Vitezi celjski sprejeti pa so tudi na festival narečnih popevk, ki bo septembra v Mariboru. Fantje in dekle največ igrajo v okolici Celja in Ptuja, bili so že na krajši turneji po Nemčiji, na katero se zopet odpravljajo septembra. 19.oktobra pa bo imel ansambel velik koncert v Celju, kjer bo predstavil svojo prvo CD-ploš-čo. Na njej bo poleg narodno-za-bavnih skladb tudi kakšna zabavna. Glasbo delajo sami, v večini Bojan Zeme in Viki Ašič ml., besedila pa zanje pišejo Vera Šolinc, Bernard Miklavc in drugi- „ Člani ansambla Vitezi celjski so Andrej Zeme (trobenta, kitara, bas kitara, vokal, čarodej), Bojan Zeme (klarinet, saksofon, klaviature, vokal), Sandi Knez (kitara, bas kitara, vokal), Viki Ašič ml. (diatonična harmonika, harmonika, klaviature), Jože Pšeničnik (bariton, bas kitara, pozavna, vokal) in Polonca Podovac (vokal). lestvice RADIO/BREŽICE m 99,7 to 99,9 MM* Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večernem programu SLOVENSKA LESTVICA 1. B MASHINA - SIDDHARTA 2. KAKO NAJ VEM - MAJDA ARH 3. OKLEP - BIG FOOT MAMA 4. DRUGAČNE BARVE - DADI DAZ 5. ŽIVLJENJE LEPŠE JE - SOUND ATTACK 6. NISEM JAZ - SLAVKO IVANČIČ 7. BUM BUM - YUHUBANDA 8. ČEPRAV BOM ZOPET SAMA - IRENA VRČKOVNIK 9. DELO MI NE LEŽI - BENČ 10. NE TEPTAJ MI SRCA - ANDREJ ŠIFRER TUJA LESTVICA 1. ANGEL-SHAGGY 2. UREMIND ME-USHER 3. JADED - AEROSMITH 4. LADY MARMALADE - CHRISTINA AGUILERA 5. BOOTYLICIOUS - DESTINY’S CHILD 6. ALL OR NOTHING - 0-TOWN 7. COWBOYS & KISSES - ANASTACIA 8. THERE YOU’LL BE - FAITH HILL 9. JE N’AI QUE MON AME - NATASHA ST-PIER 10. LIVIN’ ON LOVE - ILSE DELANGE LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večernem programu L DOLENJSKI DIMNIKAR - ans. Gregorja Oblaka 2. VESELI POŠTARJI - Mladi prijatelji 3. NI VSE BOGASTVO - Štirje kovači 4. FANTIČ MOJ - ans. Matjaža Kokalja 5. KOKODE POLKA - ans. Vita r KUPON ZA GLASOVANJE Glasujem za slovensko pop skladbo:_____ Glasujem za tujo skladbo:______________ Glasujem za narodno zabavno skladbo:. 'Moj naslov:____________________________ Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice MMS 2001 Portorož - Pregovor, da papir prenese vse, bi lahko uporabili tudi malo drugače - oder prenese vse, saj je iz lesa, v zadnjem času pa je zelo moderna tudi plastika. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za letošnji 24. festival Melodij morja in sonca, ki se je odvijal od 17. do žl.julija. Festival so sestavljali štirje deli in sicer Otroški MMS, Najstniški MMS, Nova scena in višek festivala POP MMS 2001, kjer naj bi videli in slišali vse najboljše, ki na glasbeni sceni kaj veljajo. Pa je tako tudi zares bilo? Za tiste, ki so bili na festivalu prvič, je moral biti prava nočna mora, saj je skoraj nemogoče, da je naš najbolj eminentni festival s tradicijo zmožen tako slabe organizacije. Kakorkoli že, kjer je tekmovanje, je tudi zmagovalec. Na Otroškem MMS so slavile “Pupe” s prijetno skladbico “Klobučki”. Maja Požar, naše gore listje bila s skladbo “Ko bi le ti” najboljša na Najstniškem MMS. Na Novi sceni, kije bila po mnenju glasbenih kritikov boljša od osrednjega večera POP MMS, pa je zmagala Aleksandra Čermelj s pesmijo “V tebi se nov dan začne”. Za POP MMS 2001 je komisija izbrala 22 skladb, od tega je bilo 13 izvajalcev in ena izvajalka s Primorske. Scena na odru je bila ista kot prejšnje leto, sveže so bile le sončnice. Na odru je bil čm klavir, to je bila novost, saj je vsa leta doslej blestel prozoren klavir. Na odru seje zvrstilo kar nekaj znanih imen slovenske glasbene scene, kot so Tomaž Domicelj, Damjana Golavšek, Ivan Hudnik, Faraoni, moja malenkost Majda Arh, Polona, Kalamari, Botri in seveda še mnogi drugi, ki bodo morali prehoditi še kakšen kilometer glasbene poti. Za to priložnost je bila ustanovljena tudi “Juhubanda”. Za člane sicer ne vemo, ali so se zbrali zares ali zato, da bi se malce ponorčevali z naše glasbene scene. Slednje jim je dobro uspelo. S skladbo “Bum bum” so osvojili l.nagrado glasovalcev z 18 slovenskih radijskih postaj. Drugo si je pripela Polona, tretjo pa Faraoni. M.A.S. ŠPORT speedway Polfinalno dirko dobil Poljak Okoniewski motokros Stopničke za mlade motokrosiste Krško - Na stadionu Matije Gubca v Krškem je potekala polfinalna speedway dirka za svetovno prvenstvo mladincev. Pomerilo se je 16 dirkačev iz osmih držav in sicer s Poljske, iz Velike Britanije, z Danske, iz Kanade, z Madžarske, Švedske, iz Nemčije in Slovenije. Za Slovenijo so vozili Jernej Kolenko, Primož Klenovšek in Matej Žagar, prvič v zgodovini krškega speedwaya pa so se dirkači na stezo spuščali z novo zgrajenega objekta ob stadionu. V Krškem so sicer maloštevilni gledalci lahko ponovno spremljali zanimivo speedway dirko, tokrat za uvrstitev 8 najboljših dirkačev v finale mladinskega svetovnega prvenstva v speedwayu, ki bo oktobra v Pardubicah na Češkem. Močni ekipi treh poljskih voznikov so se Jernej Kolenko, Primož Klenovšek, Matej Žagar in drugi težko upirali. Že v peti vožnji sta bila Britanec David Howe zaradi povzročitve padca in nato še Matej Žagar, ker je padel sam, diskvalificirana in kasnejši zmagovalec Rafal Okoniewski s Poljske si je brez težav privozil že drugo zmago. Tudi oba preostala Poljaka Tomazs Chrzanowski in David Kujawa sta osvajala prva ali druga mesta v posameznih dirkah, tako da seje prednost Poljakov pred ostalimi po vsaki dirki še dodatno povečevala. V dvanajsti vožnji si je pri padcu zapestje in roko poškodoval Primož Klenovšek, ki so ga prepeljali v brežiško bolnišnico, tako da gaje v naslednjih dveh vožnjah zamenjal 'rezervni voznik Manuel Hauzinger iz Avstrije. Ob koncu dvajsetih voženj je s Med osem najboljših in tako v 14. osvojenimi točkami zmagal Ra- finalno dirko za svetovno prvenstvo fal Okoniewski (PL), drugo mesto mladincev se je uspelo uvrstiti tudi V novem, sicer še ne dograjenem objektu, je odlično poskrbljeno za tekmovalce in člane njihovega spremstva. sije z 12 točkami privozil Chris Sla- Mateju Žagarju, kije osvojil skup- bon (CAN) - po rodu prav tako Pol- no 10 točk, v Pardubice pa so se iz jak,tretjepapodiskvalifikacijiFred- te skupine uvrstili še David Howe dija Erikssona (S) v dodatni 21. (GB), Tomazs Chrzanowski in Da- vožnji Simon Stead (GB). vid Kujavva, oba s Poljske. D.K Posavje - Mladi motokrosisti Fun šport Bence MX teama so v minulih dneh zelo uspešno nastopili na več dirkah, trije pa so stali tudi na zmagovalnih stopničkah. Na peti dirki Austria Junior Cha-llenge v avstrijskem Loibesu je Nik Rovan ponovno zasedel odlično drago mesto. Kljub temu, da v obeh vožnjah ni najbolje štartal, sta z glavnim konkurentom Martinom Trefferjem zbrala enako število točk, vendar se je Nik moral zadovoljiti z dragim mestom in s tem, daje edini v njegovi kategoriji skakal čez več kot 10 m visoko mizo. Na lestvici je Nik po petih dirkah, od katerih se je udeležil le treh, na visokem tretjem mestu. Zbral je 126 točk in za drago uvrščenim zaostaja le za tri točke. Drago mesto je na četrti dirki za državno prvenstvo podmladka, ki je bila na progi v Skednju pri Slovenskih Konjicah, osvojil tudi Tomaž Salobir, ki je bil v obeh vožnjah dragi. Prav tako drago mesto pa je na dragi dirki poletne lige na Planini nad Hoijulom osvojil tudi Denis Dolinšek, ki je enako kot Salobir v obeh vožnjah zasedel drago mesto. r- • K mali nogomet A Memorialni Patrikov turnir Velika vas - Na asfaltnem igrišču pri Gasilskem domu (na fotografiji) se je minulo nedeljo 21 ekip pomerilo na 2. memorialnem Patrikovem turnirju v malem nogometu. Zmagala je ekipa Turizem Vitovc, ki je prejela zmagovalni pokal, prehodni pokal turnirja in 50.000,00 SIT, drugo mesto je zasedla ekipa Blondy ter prejela pokal in 30.000,00 SIT, tretje mesto Sobenja vas, ki je prav tako prejela pokal in 10.000,00 SIT, četrto Kopros Raka, ekipa je prejela zaboj piva, peto mesto Mana in šesto Štiblc. - Najboljši strelec turnirja je bil Roman Plankar (Vitovc), najboljši vratar pa Damjan Arh (Blondy). D.K. ■ ' ' " T Sevnica - ŠK Milan Majcen Sevnica je organiziral odprto posamezno prvenstvo Sevnice v pospešenem šahu za mesec julij 2001. Prvenstva se je udeležilo 11 šahistov, igrali so po švicarskem sistemu in pravilih Fide na 7 krogov. Zmagal je Franc Derstvenšek, drago mesto je osvojil Milan Mitrovič, tretje pa Predrag Lazič. V skupnem seštevku sedmih turnirjev letošnjega leta vodi Predrag Lazič, kije zbral 58 točk, dragi je Franc Derstvenšek z 48, in tretji Milan Mitrovič z 41 točkami. Sevnica - ŠK Milan Majcen je organiziral odprto hitropotezno šahovsko prvenstvo svojega kluba za mesec julij 2001 med posamezniki. Prvenstva se je udeležilo 14 šahistov, ki so tekmovali po Bergerjevem sistemu in pravilih Fide na 13 krogov. Zmagal je mojstrski kandidat Martin Povše, dragi je bil Andrej Grilc, tretji pa Zvonko Mesojedec. V skupnem seštevku sedmih turnirjev vodi Andrej Grilc s 163 točkami, dragi je Martin Povše s 143 in tretji Zvonko Mesojedec s 134 točkami. Sevnica - ŠK Milan Majcen je organiziral odprto šahovsko prvenstvo veteranov, starih nad 50 let, za mesec julij 2001. Prvenstva se je udeležilo 7 šahistov, tekmovali pa so po Bergerjevem sistemu na 6 krogov. Zmagal je Ludvik Cvirn, dragi je bil Rudi Prosenik, tretji pa Jože Blas. V skupnem seštevku sedmih turnirjev letošnjega leta vodi Franc Derstvenšek s 57 točkami, dragi je Jože Blas s 34, tretji pa Ludvik Cvirn s 33 osvojenimi točkami. plavanje Diiavno kadetsko prvenstvo v plavanju Radovljica - Plavalni klub Celulozar se je tudi letos s petimi plavalkami in enim plavalcem udeležil letnega kadetskega državnega prvenstva. Dosegli so kar 19 uvrstitev v A finale, torej uvrstitve med 8 najboljših v državi. Sara Hojski kot zmagovalka enega izmed plavalnih mitingov Kot je povedal trener plavalk in plavalcev Silvo Potočnik, se je najbolje odrezala Sara Hojski, ki je, čeprav eno leto mlajša, osvojila bronasto medaljo na lOOm delfin, 6. mesto na 50m delfin in 6. mesto na 50m hrbtno. Mitja Furst je osvojil 4. mesto na lOOm delfin, 6. mesto na 200m mešano in 7. mesto na 400m mešano. Nina Andrijaševič je med leto starejšimi osvojila 5. mesto na 200m mešano, 7. mesto na 200m prosto in 8, mesto na lOOm prosto. Maja Marušič je osvojila 7. mesto na 200m prsno in 8. mesto na lOOm prsno. Petra Rostoharje osvojila 6. mesto na 200m delfin, Vedrana Sember pa 8. mesto na 200m delfin. D.K. Državno prvenstvo v plavanju Ljubljana - Minuli konec tedna je potekalo DP v plavanju za mlajše dečke in deklice, udeležilo pa se gaje 16 klubov iz Slovenije. Med 230 plavalci je barve Celulozarja zastopalo pet plavalcev in ena plavalka. Najbolje sta se odrezala Jaka Kramaršič, kije osvojil tretje, četrto in sedmo mesto ter Matej Furst, kije osvojil tri srebrne medalje ter dosegel še peto in šesto mesto. strelstvo 4. državno prvenstvo v streljanju Ljubljana - Na centralnem strelišču je minulo nedeljo potekalo 4. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem, na katerem so uspešno nastopili tudi tekmovalci iz Brežic, ki so skupno osvojili eno srebrno - Gregor Krajnčič in bronasto medaljo - Matej Krajnčič, dve 4. mesti - Primož Krajnčič Vesna Kržan ter eno 12. mesto Dejana Pavloviča. rokomet Nova postava sevniških rokometašev Sevnica - Za Rokometnim klubom Sevnica je uspešna sezona, saj so se po nekajletnem premoru ponovno prebili v 1.A ligo. Vanjo vstopajo s prenovljeno ekipo in upajo na obstoj v ligi. Končan je prestopni rok, v tem času pa je v sevniški rokometni ekipi prišlo do večjih sprememb.Vrste Sevničanov sta zapustila Aleš Sirk in Matjaž Mlakar, ki bosta kariero nadaljevala v Velenju. Prošnjo za izpisnico je vložil tudi Marjan Krištofič, ki pa novega kluba ni navedel. Okostje sevniške rokometne ekipe še vedno sestavljajo domači igralci Tadej Simončič, Dejan Mar-cola in Benjamin Teraš pod vodstvom dosedanjega trenerja Iztoka Godca. Bodo pa sevniški klub okrepili številni novi igralci: Miladin Kozli-na, Luka Kisovec, Luka Štuhec, Gregor Grizolt, Nikola Raič in Ve-dran Mičevič. Kozlina in Kisovec bosta za Sevničane nastopala kot sposojena igralca Celja Pivovarne Laško, Štuhec in Grizolt pa sta po plačilu odškodnine prav tako prestopila iz celjskega kluba pivovarjev. Raič in Mičevič sta prav tako sposojena igralca, ki prihajata iz vrst hrvaškega prvaka Zagreba. Raiču bo pripadlo mesto desnega zunanjega napadalca, Mičeviču pa mesto krožnega napadalca. Oba sta tudi reprezentanta Hrvaške v kadetski in mladinski kategoriji. V Rokometnem klubu Sevnica so prepričani, da lahko taka igralska zasedba preseneti tudi kakšnega papirnatega favorita, predvsem pa. da se obdrži v ligi najboljših, kar je tudi glavni cilj Sevničanov. N.C.C. atletika ______ ____________ Brežiški atleti ponovno uspešni Amsterdam - Na 3. evropskem prvenstvu do 23 let je slovenska reprezentanca nastopila s štirimi atletinjami in devetimi atleti, med katerimi je bil tudi metalec kladiva Primož Kozmus, AK FIT Brežice. V močni konkurenci je zasedel 15. mesto, z rezultatom 68,11 m. “Želel sem več, toda po vseh poškodbah, ki so me pestile v tem letu, nisem mogel pričakovati več,” je povedal slovenski rekorder in udeleženec lanskih OI v Sydneyu Primož Kozmus, ki se je v teh dneh že začel intenzivno pripravljati na Sredozemske igre, ki bodo konec avgusta v Tunisu. Debrecen - Svetovnega prvenstva za mlajše mladince se je udeležilo 13 atletinj in 14 atletov, med njimi kar trije iz AK FIT Brežice, in sicer Mateja Drobnič, ki je v skoku s palico s preskočenimi 320 cm zasedla 21. mesto, Željko Kolman je bil 32. na 1500 m s časom 4:17,39, Dejan Slovenc pa 59. na 800 m s časom 2:01,28. Mladi atleti so prvič nastopili na tako velikem tekmovanju, zbrane izkušnje pa jim bodo gotovo v veliko pomoč pri njihovi nadaljnji športni poti. Simona Kozmus s trenerjem Brankom Grubičem TVst - Simona Kozmus je na mednarodnem mitingu v Trstu že četrtič v tej sezoni izboljšala državni rekord v metu kladiva in dosegla tudi najboljši rezultat mitinga. Nova najboljša znamka zdaj znaša 58,60 m, kar je le 40 cm manj od potrebne norme za Sredozemske igre. “V Trstu bom še nastopila, zato upam, da mi bo uspel met preko 60 m,” je optimistično razmišljala državna rekorderka Simona Kozmus. ju-jitsu Uspešni nastopi v ju-jitsu Krf - Trije slovenski tekmovalci iz posavskega kluba Katana Globoko so se od 15. do 21. julija na grškem otoku Krfu udeležili tradicionalnega poletnega mednarodnega tabora v ju-jitsu. V kategoriji do 94 kg je Zlatko Rizvič osvojil odlično drago mesto, v kategoriji do 69 kg je Dejan Bahč zasedel tretje mesto, medtem ko je Peter Gregl v kategoriji do 77 kg osvojil peto mesto. Na taboru je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz dvanajstih držav. napovedi . Sekcija za mali nogomet p11 ŠD Veliki Podlog organizira nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 28. julija, s pričetkom ob 19. uri na asfaltnem igrišču na Gorici. Informacije na GSM 041 484 896. Klub posavskih študentov prireja turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 28. julija 2001, na igrišču pri OŠ Brestanica s pričetkom ob 9. uri.. Za ekipe so predvidene bogate nagrade. Informacije na GSM041-221-363- ŠD Sobenja vas prireja 5. nogometni turnir, ki bo v nedeljo, 29-julija 2001, na travnatem igrišču v Sobenii vasi s pričetkom °6 8.uri. KRONIKA Ribiči za pogin krivijo klor, inšpekcija pa (še) nikogar Ko je 20 ton rib hrbtno plavalo v Radeče... Radeče - V noči na minulo nedeljo je v Savo pri Hrastniku iz potoka Boben pritekla onesnažena voda, ki je pomorila do 20 tisoč rib. Ko so za katastrofo izvedeli v Radečah, je vodja oddelka za gospodarstvo Franci Žohar želel od pristojnih inšpekcijskih služb ter Ministrstva za okolje dobiti navodila za ukrepanje. Pa ni dobil ne pristojnih sogovornikov ne navodil. Zavedajoč se, da se vsa savska svinjarija skladišči v akumulacijskem jezu vrhovške elektrarne, so se Radečani odločili, da bodo smrdeče in razpada- joče ribe zajeli. Komunala, gasilci in ribiči so se lotili čistilne akcije že malo nižje od Zidanega Mo- Sanacija takšne katastrofe ne more biti prepuščena ribičem in občini, sta prepričana predsednik Fotografija poginulig rib v vodnem mulju Ribiči, gasilci in komunalci so iz čolna v mreže zajemali “ulov” in ga °dlagali na spremljajoči splav. Od velike savske ribe so pretežno mre-ne. tovega omrežja v omrežje 041. TU01 naročniki Si.mobila imajo mnog0 razlogov za brezskrbno telefon1 ranje. Še posebej potem, ko so sv°" jim naročnikom in uporabnike storitve Halo Odisej (»nudili vroč® cene pogovorov v času do 31- ^ gusta - za polovico cenejše klice omrežij Vipnet fUrvaška), A (Avstrija) in Tim (Italija) v Slove Gregor Žvip^ počitnice Morje, sonce in počitnice Krško, Nerezine - Na osnovi letnega programa Zveze prijateljev mladine Krško in sklenjene pogodbe o sofinanciranju programa zdravstvenega letovanja otrok z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Krško ZPM Krško tudi letos organizira zdravstveno letovanje otrok iz vseh treh posavskih občin v otroškem naselju ZPM Krško v Nerezinah na otoku Lošinju. Že čez nekaj dni, 28. julija se bo vrnila prva skupina, isti dan bo odšla druga, ki letovanje zaključuje 7. avgusta, za tretjo skupino, ki bo takrat odpotovala in se vrnila 17. avgusta, pa starši še lahko prijavijo otroke v pisarni organizacije v Krškem. ZPM Krško ima dolgoletno tradicijo v organiziranju letovanj, naselje v Nerezinah pa zagotavlja tudi dobre pogoje za izvajanje programa. Letovanje po besedah vodje programa Vide Ban poteka v manjših skupinah otrok s ciljem, da otroci postanejo bolj samostojni, da pridobijo pomembne socialne spretnosti v stikih z vrstniki in navežejo nova prijateljstva. Otroci bivajo v hišicah skupaj z vzgojitelji. Vsaka hišica ima spalnico z ležišči, dnevni prostor in sanitarije. Prehrana, ki vključuje pet obrorkov dnevno, je organizirana v jedilnici naselja. Dan otroci Preživijo na morju, organizirana je tudi jutranja rekreacija, učenje Plavanja in druge aktivnosti ob morju in v njem, športne dejavnosti, sprehodi in delavnice, v katerih otroci udejanjajo svoje interese in kreativnosti ter se sprostijo in zabavajo. Delo vodij skupin in vodij aktivnosti vodi in usmerja pedagoški vodja, v naselju deluje tudi zdravstvena služba. Otroci se lahko udeležijo najrazličnejših delavnic in ustvarjalnic, od pravljičnih, likovnih, popotniških, turističnih in plesnih delavnic, družabnih in ustvarjalnih iger do kvizov. Program izvajajo usposobljeni prostovoljci Zveze prijateljev mladine Krško ter prostovoljci mednarodnih nevladnih organizacij, ki delujejo v sklopu projekta Mednarodno sodelovanje. Letos seje zaenkrat v program letovanja prijavilo skupaj 226 otrok, od tega 113 iz Krškega, 94 iz Sevnice ter 19 iz Brežic. an otroci preživijo v morju. Kriteriji in merila za izbiro otrok, katerih letovanje sofinancira Za-V')d za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so isti kot pretekla leta. V •dadu s pravili predlaga zdravstveno letovanje predšolskega ali os-n°vnošolskega otroka njegov izbrani zdravnik na osnovi kriterija, to ■j^Večkratna hospitalizacija ali pogostejša bolezen otroka v preteklem V program zdravstvenega letovanja otrok v organizaciji ZPM Krško lviSe lahko vključijo tudi otroci, ki ne ustrezajo kriterijem po pravilih oziroma kriterijem socialne ogroženosti. V tem primeru so starši r°k plačniki vseh stroškov izvajanja programa zdravstvenega letošnja. L.P. 105 otrok odpotovalo na letovanje v Savudrijo Za^Fe**ce ~ V organizaciji Centra za socialno delo in območne enote v°da za zdravstveno zavarovanje je na letovanje v Savudrijo odpo-jQ a 0 105 otrok iz brežiške občine. Gre predvsem za otroke, ki ima-napotnice ali odobritve zdravnikov pediatrov, da bi za njihovo odhoda je bilo pred brežiškim gradom zelo živahno. avje bilo priporočljivo letovati na obali. Pr0: ? Je Povedala Metka Žigante, so v Centru za socialno delo 1 ZilaJ a kovanja otrok pristopili pravočasno in odgovorno ter izra rew- °v°ljstvo, da se je letošnjega letovanja v Savudriji, udeležile Vn° veliko število otrok. D.K. Pred odhodom v Nerezine Odprimo počitnice vsem otrokom V naravi lahko doživimo trenutke, ki nam pomagajo razumeti svet, sebe in pripomorejo k osebni rasti in razvoju. Ljubezen do narave je otroku dana že ob rojstvu. Vsak otrok se veseli prvega snega, vriska ob vsakokratnem srečanju z morjem, radosten opazuje prebujajoče življenje spomladi, stika za ptičjimi gnezdi, dreza v mravljišča; otrokovemu očesu ne uide tudi najmanjša podorbnost. Te lastnosti v civiliziranem svetu vse manj cenimo in z zgledi materialističnega vsakdana vztrajno in zanesljivo zatiramo. Ne znamo se več veseliti preprostih stvari. Zato so naravoslovne igre namenjene vsem. Tistim, ki še niso izgubili svojih korenin, so potrdilo, da so na pravi poti, za vse, ki so na poti iskanja, pa so vodilo in pomočnik pri težkem izboru med množico vtisov, ki nam jih nudi sodobni svet. Skozi razne igre se bomo tudi mi učili naravo predvsem čutiti in jo vzljubiti. Nekatere prikazujejo, kako narava deluje od zgoraj, druge nam omogočajo, da začutimo naravne lepote - mir, njeno energijo in veličastnost, nekatere igre pa so predvsem zabava. Naše naravoslovne igre bodo potekale ob obali, kjer bomo spoznavali rastlinski in živalski svet obalnega dela morja. Čisto navaden potep lahko postane pustolovščina, v kateri se otroci marsikaj naučijo in se pričenjajo zavedati okolja. Ob potepanju po obali bomo stikali za lepimi školjčnimi lupinicami, polžjimi hišicami, posebno lepimi kamenčki... Uporabili jih bomo za razne izdelke, risbice, posebno lepe za razstavo. Morska obala nam bo tudi inspiracija za likovne in literarne izdelke, ki jih bomo ustvarili. Nabirali bomo alge, naredili algarije in iz njih ustvarjali čudovite vzorce na papirju. Naravoslovne igre spodbujajo otrokovo domišljijo. Ena izmed dejavnosti so tudi igre z zavezanimi očmi, spoznavanje zvokov in barv moija. Igrali se bomo zmešnjavo živali in lov za skritim zakladom. V naravi je zelo pomembna medsebojna povezava vseh členov narave. Prav tako je pomembna povezanost vseh članov naše male počitniške skupnosti. Kljub različnim interesom udeležencev si bomo skupaj z ostalimi voditelji skupin prizadevali za dobro počutje vseh in vsakogar. Tako se bomo vrnili domov zadovoljni, zdravi, polni vtisov in novih prijateljstev. Občasno, kadar naša zavest seže v življenju izven sebe, izkusimo naraščajoče občutke svobode. Takrat se naš duh dvigne z jadrajočim galebom, ki poletava, visoko nad nami. Želimo si, da bi vsaj nekaj svobode začutil vsak, ki se bo družil z nami. Vida Ban. vodja programa Odprimo počitnice vsem otrokom, ZPM Krško Likovne ustvarjalnice v Galeriji Krško Krško - Območna izpostava Javnega sklada R Slovenije za kulturne dejavnosti Krško je za predšolske in šolske otroke v mestni galeriji organizirala likovne ustvarjalnice, ki so potekale pod mentorstvom likovnih pedagoginj Jasmine Jelčič in Lučke Lamai. Prvega tovrstnega likovnega projekta se je udeležilo 15 otrok, ki so ustvarjali v bližini Valvasorjevega kompleksa v starem mestnem jedru, in sicer v različnih likovnih tehnikah in materialih - od slikanja do kiparjenja z glino - spoznavali so galerijsko delo, ob zaključku pa so postavili tudi razstavo lastnih del. D.K. Otroci skupaj z mentorico Lučko Lamai ocenjujejo likovne in kiparske izdelke. Nagradne počitnice Piran - Najboljšim učencem je Zveza prijateljev mladine Krško v okviru projekta Življenje ob morju in v njem ter programa Počitnice na slovenski obali tudi letos pripravila nagradne počitnice. Z vlakom so se odpravili na tridnevno letovanje na slovensko obalo, natančneje v mestece Piran, kjer so se naužili morja in sonca ter se zabavali. O tem pričajo tudi fotografije... Tudi letos so se nastanili v penzionu Maksimiljan. Klepet po prihodu z barke Počitniške aktivnosti za osnovnošolske otroke Krško - Center za socialno delo Krško je tudi v času letošnjih poletnih počitnic organiziral počitniške aktivnosti za osnovnošolske otroke, ki so jih izvedli že četrtič zapored. Aktivnosti so bile organizirane z namenom, da se otrokom omogoči ustvarjalno preživljanje prostega časa. Več kot 90 osnovnošolskih otrok se je letos vključilo v program počitniških aktivnosti, ki jih je že četrto leto zapored izvedel Center za socialno delo Krško. Organizirane so z namenom, da se otrokom omogoči ustvarjalno preživljanje prostega časa, da pridobijo čim več novih izkušenj in čim koristneje izrabijo počitniški čas. Gasilsko delo in oprema sta pri otrocih vzbudila veliko zanimanja. Kot sta povedali mentorici letošnjega programa Marina Novak - Rab-zelj in Sonja Žugič, so otroci ustvaijali v likovnih delavnicah, frizersko-kozmetični delavnici, sodelovali v športno-rekreativnih dejavnostih, se seznanili z namenom in tehnikami borilnih veščin, ogledali so si policijsko postajo, obiskali gasilsko enoto v Krškem ter se udeležili zaključnega srečanja s kopanjem v Klunovih Toplicah v Bušeči vasi. “Ocenjujem, da smo k projektu pristopili odgovorno, saj smo otrokom omogočili več različnih aktivnosti, kjer so si nabirali izkušnje in spoznavali drugačno obliko preživljanja prostega časa. Predvsem pozitivne izkušnje in učinki različnih delavnic predstavljajo otrokom največjo pomoč pri razvijanju socialnih veščin, razvoju komuniciranja z vrstniki in širšim okoljem ter odkrivanju lastnih sposobnosti in interesov,” je med drugim ob zaključku srečanja v Bušeči vasi povedala Marina Novak - Rabzelj. Za varstvo in animacijo otrok so poskrbele strokovne delavke Centra za socialno delo, na centru zaposleni javni delavci, prostovoljci iz vrst dijakov in študentov ter civilni vojaki. D.K. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice d.d., Cesta prvih borcev 9, Brežice na podlagi pooblastila STANOVANJSKEGA SKLADA PIZ d.o.o., Ljubljana, Mala idica 5 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za obnovo 12 kopalnic stanovanj v objektu Jurčičeva 10, Brežice. Stanovanja so zasedena z najemniki. 1. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Obnova kopabiic stanovanj v večstanovanjskem objektu Jurčičeva 10 v Brežicah. Orientacijska vrednost predvidenih del je 7.700.000,00 SIT. POGOJI JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Popis del in razpisna dokumentacija sta na razpolago pri stanovanjskem sektorju KOP Brežice d.d., Cesta prvih borcev 9 v Brežicah. Interesenti lahko dvignejo razpisno dokumentacijo do 03.08.2001 v času od 8.00 do 15.00 ure z dokazilom o plačilu 10.000,00 SIT na žiro račun 51620-601-12019 za dvig dokumentacije. Ponudniki morajo dostaviti svojo ponudbo do 06.08.2001 na naslov: Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice d.d., Cesta prvih borcev 9, 8250 Brežice, s pripisom: PONUDBA KOPALNICE - NE ODPIRAJ. Merila za ocenjevanje ponudb: • reference (15%) • cena (80%) • ostale ugodnosti (5%) Ponudniki bodo o izboru obveščeni v roku 10 dni od odpiranja ponudb. Komisija za izbor izvajalca si pridržuje pravico, da razpisanih del tudi ne odda oz. jih odda samo delno ali v manjšem številu kopalnic. SKLENITEV POGODBE IN PLAČILO IZVEDENIH DEL Z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena gradbena pogodba v 8 dneh po opravljeni izbiri izvajalca. Plačilo bo opravljeno v 60 dneh od končnega obračuna in kvalitetnega prevzema del s strani naročnika. Predviden termin izvajanja del je avgust do oktober 2001. Garancijski rok za izvedbo del mora trajati najmanj 5 let. USTVARJAMO AVTOMOBILE. RENAULT noča cena, ČESEN MJO! Dobre stvari v življenju so drage... a ne vedno. In kar se na prvi pogled zdi povsem nemogoče, je včasih preprosto dejstvo. Tako je Thalia zdaj lahko vaša že od 1.740.000 SIT naprej! - poskočen 1.4 litrski motor s 75 konjskimi močmi - razkošje prostora v 500 litrskem prtljažniku - vgrajen sistem popolne varnosti: programirano deformiranje karoserije v primeru trkov, tritočkovni varnostni pasovi spredaj in zadaj ter zračna blazina za voznika in sovoznika Vas mika razmerje na dolge proge? TPV AVTO d.o.o. PC TPV AVTO Brežice Bratov Cerjakov 11,8250 Brežice tel.: 07I TO 19 83 07/499 19 M WWW.RENAUIT.SI WAP.RENAUIT.SI * Av ___ At ČERNELČEVA 8, 9250 BREŽICE TEL:07/49-01-090, 07/49-03*240 FAX;07/49-93-241 QSM:041/819-488 Cenjene (tujioe olveUamo, da (rotno (7 od 1. julija do Sl- avgusta imeli odjnto od 7-16 in ol solotal od 8-13!. 1Želimo vam jnijebie jioldne. dni! Ekonomska in trgovska šola Brežice VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice razpisuje mesta predavateljev za program višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST za naslednja predmetna področja: 1. Strokovna terminologija v tujem jeziku II (nemški jezik) 2. Strokovna terminologija v tujem jeziku II (italijanski jezik) 3. Gospodarsko pravo 4. Trženje 5. Blago in storitve 6. Finance 7. Stroškovno računovodstvo 8. Podjetništvo Skladno z 92. in 96. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1. RS št. 12/96) bo naziv predavatelja višje šole podeljen kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede: -izobrazbe (Ur. 1. RS št. 1/2000 - Odredba o smeri strokovne izobrazbe predavateljev in drugih strokovnih delavcev v programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe KOMERCIALIST), -delovne dobe - najmanj tri leta delovnih izkušenj, -vidnih dosežkov na strokovnem področju (Ur. 1. RS št. 27/96 -Kriteriji za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje 15 dni po objavi na naslov: Ekonomska in trgovska šola Brežice, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA, Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice, s pripisom “RAZPIS ZA PREDAVATELJA”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni po končanem uradnem postopku. Občina Sevnica poziva vse lastnike kmetijskih zemljišč, ki so zaradi spomladanske pozebe in neurja s točo utrpeli škodo v trajnih nasadih in na poljščinah, da lahko oddajo vlogo za pridobitev sredstev državne pomoči. Vlogo za prijavo škode zaradi toče lahko oddajo lastniki zemljišč katastrskih občin Hubajnica, Studenec, Telče, Krsinji Vrh, Tržišče, Malkovec, Cirnik, Loka in Bučka, kjer je stopnja poškodovanosti nad 30%. Vloge lahko upravičenci oddajo na Občini Sevnica v pisarni št. 208, pri Mojci Janc, kjer je na voljo tudi vsa potrebna dokumentacija, in sicer: - od 23.7.2001 do 6.8.2001 za pozebo - od 23.7.2001 do 24.8.2001 za točo. Prijav, vloženih po tem datumu, ne bodo upoštevali! Golf praznuje! Polo Ice. Polo z brezplačno klimo. Že od 2.200.000 Sir dalje. {19.699 DEM) • 20 milijonov Molanih Goltov! jubilejna ponudba obseda: električno dvižno-pomlčnn sovino okno, dvomi sistem AHS, po viSInl in globini nastavljiv volan, po viiini nastavljiv voznikov sedež, zratni blazini za voznika in sovoznika, seno volan,.., P«io|ilo tudi no 71 matmcvl PORSCHE - „ (Vh m »v t mm**v število vozil in modelov je omejeno. Prihranek: 244.000 Sir! • Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal Še z naslednjo opremo: servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke. Možnost posojila na 72 mosocev! PORSCHE KREDIT IN LEASiNG Polo Ice * Oni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5 8250 Brežice Telefon (07) 49 92 1SJ Telefax (07) 49 92 V* OGLASI, REKLAME, OBVESTILA stran 15 Sava Glas, 25.7.2001 knjižnica brežice Novosti Branje knjig in pogovor, ki se sproži ob določenem problemu, je bogata dota, ki jo starši lahko nudijo otroku. Skozi zbirko treh kar-tonk Divje živali, Živali v morju in Živali na kmetiji bodo otroci spoznavali svet živali v svoji bližnji okolici, v divjini in v morju. Najmlajšim ponujamo nove slikanice Mišek mačji medved, Medvedja skrivnost, Neli & Ščetinko, Konec dober, vse dobro ali Kako je mali vran končno dobil ime, Filip in kraljček Palček in Kako je krtek klatil luno. Glavni junak slikanice Ljubči je kuža, ki je deležen vse pozornosti in ljubezni, dokler se v družini ne pojavi dojenček. V knjigi Tema ni en črn plašč lahko otroci spoznajo in tako bolje razumejo slabovidne in slepe vrstnike. Mlade bralce opozajjamo na knjigi Anica in grozovitež in Anica in materinski dan iz nove zbirke Anica, ki nastaja izpod peresa Dese Muck. V kuharskih knjigah Predjedi, Vok, Testenine in Morske jedi so predstavljeni recepti tako klasičnih kot tudi izbranih sodobnih jedi. Na policah najdete knjigo Spomini na začetek oboroženega spopada v Jugoslaviji leta 1991, ko je bil avtor Konrad Kolšek načelnik štaba 5. vojaškega območja v Zagrebu, ki je bil predviden za vojaški napad na Slovenijo. Knjiga Skrita vojna, spopad var-»ostno-obveščevalnih služb 1990-1991 skuša prikazati in odkriti tančico nad enim od področij slovenskega osamosvajanja, o katerem se ni veliko govorilo in pisalo. Priročnik Dober poslovnež, še boljši °čka rešuje vsakodnevne težave očetov - poslovnežev, med katere spadajo nesoglasje med delom in družino, pogosta potovanja in upravljanje s časom. V branje vam ponujamo sodoben bonton za odrasle z naslovom Oljka. V knjigi Vzgoja hčera sta avtorja sv°jo pozornost namenila hčeram in načinu njihove vzgoje v sodobnem svetu. Knjiga Srebrni sijaj bo navdušila privržence hitrih avtomobilov. Roman Prikrita harmonija je eden najboljših družinskih romanov zadnjih let. Drevored ljubezni in vojne je ljubezenska zgodba, ki se odvija v času slovenske osamosvojitvene vojne. Opozarjamo na nov roman Pilotova žena, ki je očitno napisan po uatančnih pravilih za uspešnico, saj ga je priporočila tudi slavna u*Prah Winfrey. Na policah najdete tudi nov roman pisateljice V.C. Andrevvs Usodna ura. Bralce opozaijamo na novost - na “počitniško branje”. Za vas Sm° izbrali knjige, za katere bi bilo škoda, da bi jih prezrli in bodo Prijetna osvežitev v počitniških dneh. Berite knjige, da bodo P°čitnice še lepše. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// 'v'vw.nm.sik.si/ččwww____sikbre/ ali http://www.bre.sik.si/) in v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice z?, julija ob 9.30. Sabina Strmecki f\ NAROČILNICA SAS/AGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si ■ Naročam/o časopis SAVA GLAS in priimek ______________________________ ^°djetje(naziv in naslov) __________________ *D; \ avčna številka podjetja *Zav, ezanec za DDV Kraj ^lica DatUm Poštna št. Telefon Podpis \ Stevi>o izvodov _______________ Naro-n'na skuPaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. cnina velja do pisnega preklica. S mali oglasi Prodam .VW hrošč 1200, letnik 1968. Pokličite 49-63-415 ali 041-246-153. Kupim Renault Express 1,4, s stekli ali brez. Pokličite 03-58-04-406. Kupim ali vzamem v najem garažo v Brežicah. Pokličite 49-63-195. V Brežicah, na Žejnem, prodam novejšo hišo z vsemi priključki, garažo in vrtom, ob glavni cesti. Velikost parcele je 50 arov. Pokličite ob delavnikih med 8. in 12. uro na številko 07-488-10-64. Prodam vrstno hišo v Krškem na Vidmu, v izmeri 124 m2. Hiša ima centralno ogrevanje in telefonski priključek. Za informacije pokličite 07-49-22-674 ali 07-49-20-676. Na Sromljah ob asfaltni cesti prodam manjšo starejšo hišo s 45 ari zemlje in nekaj vinograda ter parcelo v izmeri 38 arov. Pokličite 031-360-663. V Brežicah v Kregarjevi ulici prodam enosobno stanovanje velikosti 40 m2. Pokličite 49-62-261. V Krškem na Aškerčevi 2 prodam dvosobno stanovanje. Za vse informacije pokličite 49-26-014. Samski ženski osebi srednjih let oddam v najem enosobno stanovanje v Krškem. Pokličite 041-451-263. Vzamem v najem enosobno stanovanje v Brežicah ali v Krškem. Pokličite 031-254-399. V Krškem na levem bregu Save, nasproti bencinske črpalke, prodamo gradbeno parcelo z možnostjo nadomestne gradnje, v izmeri 870 m2. Parcela je komunalno opremljena. Pokličite 07-49-22-556 ali 041-538-623. Ugodno prodam strešno opeko “Strešnik”, 900 komadov. Pokličite 49-69-277. Prodam betonski kamin domače izdelave, velikost žara je 45 krat 75 cm. Pokličite 031-278-675 ali 041-517-985. Prodam kratko žagana drva, kosilnico “Goldbrod”, večnamensko kovinsko cisterno - 1200 litrsko, stiskalnico za grozdje ter motorno kolo Tomos avtomatik. Pokličite 49-57-353. Prodam večjo količino ovsa. Pokličite 49-65-006 ali 031-304-298. Prodam motokultivator Gorenje Muta s priključki in prikolico. Cena po dogovoru. Pokličite 041-385-691. Prodam traktor IMT 539, s 1500 delovnimi urami, ter rotacijski mulčar širine 120 cm. Prodam tudi koruzo v zrnju. Pokličite 031-505-188. Prodam dva čmo-bela bikca, stara en teden. Pokličite 07-81-43-098. Prodam ječmen in koruzo. Pokličite 49-51-109 v večernih urah. Prodam večjo količino ovsa na rasti. Pokličite 49-63-155. Prodam kvalitetno rdeče vino. Pokličite 49-76-204. Prodam odojke, težke okoli 25 kg. Pokličite 47-78-315 ali 041-587-261. Prodam večjo količino ovsa na rasti. Pokličite 49-63-155. Prodam kravo simentalko s teletom. Pokličite 07-49-78-054. Starejši upokojenec išče žensko, staro okoli 60 let, voznico, pošteno, nižje postave, ki ni vezana na svoj dom. Možna je poroka in dedovanje devizne pokojnine. Pisne ponudbe pošljite na Radio Brežice, pod šifro “Poštena”. STU ■ ■ io >3.0 MHZ • Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 1020 e-mail: studiod@ studiod. si glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800 :.....|_________________ ' RADIO/BREZICE na 88,7 in 95,9 MHz Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Spiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. _________________________________________________ŠESTNAJSTA stran 16 špranje in okenca posavcev - setev ameriškega Slovenca za Slovenijo Jože Udovč Skozi okence se bomo tokrat ozrli preko Posavja na Dolenjsko in v Kalifornijo, kjer je bil iz San Francisca na enomesečnem obisku v rodni Sloveniji 63-letni Jože Udovč. Rojenje bil v Podliscu pri Dobrniču, se doma izučil za ključavničarja, težko življenje doma med in po drugi svetovni vojni ga je napeljalo, daje sprejel povabilo stricev, ki so že živeli v Ameriki, daje odšel k njim in kot pravi, so mu pred tem še omogočili, da se je lahko leto in pol “potepal” po Evropi in spoznaval svet. Pravzaprav ima v Ameriki “dobre korenine”, ker je bil stari oče iz Težkih vod v Ameriki že od leta 1880, delal je v rudnikih Minnesote, Jože pa ima tam več sorodnikov kot v domovini. Ko je prišel v San Francisco: “ Hodil sem od vrat do vrat in iskal delo, edina besedo, ki sem jo poznal, je bila “work” -delo. Odgovarjali so mi: “Sorry, you don’t know English! Nič ne pomaga pamet, če nimaš šol. In če se mlademu v Ameriki “posreči” High Scholl je O.K., kasnejša leta pa so zamuda. Zato so se naši ljudje težko prebijali, ves zaslužek je šel za otroke, da so lahko študirali. Primerov, da je bil oče recimo logar, sin pa je federalni sodnik, je zelo veliko. Zato sem ponosen na stare Slovence, ki so dali Ameriki dobro izobražene državljane.” Jože Udovč, ki ima več kot 40 let v potnem listu ime Joseph Udovch, je ameriški državljan, ki je vseskozi ostal zvest domovini in zaveden Slovenec z mnogo energije in poguma. To je ponovno dokazal pred 13 leti, ko je z enomotornim letalom s 300 konjskimi močmi Beachraft Bonanza N 38332 sam preletel razdaljo od športnega letališča Dolina meseca v severnem delu zaliva San Francisco do Brnika. “Za 13.500 kilometrov dolgo pot sem potreboval 40 ur in 30 minut, v zraku pa je veliko bolj varno kot na cesti. Leta 1984 sem šel v šolo za športne pilote, imel sem izvrstnega inštruktorja, vojnega veterana Breadoma \yitheamboma.” V San Franciscu ni veliko Slovencev, manj kot 100, v Kaliforniji pa nekako okoli 1000. Leta 1960 se je poročil z ženo Lindo, Italijanko ameriškega porekla, imata štiri sinove in dve hčerki. Ustanovil je uspešno podjetje Oceanside sheet metal, ki ga je po upokojitvi prepustil v upravljanje najstarejšemu od otrok. Vsi otroci so ponosni ameriški Slovenci, posebej pa najmlajši gimnazijec Christopher, ki ga spremlja po domovini, z ljubeznijo spoznava njene lepote in že načrtuje obisk v Sloveniji naslednje leto. V S.F. ima svoj rock band “10-4” z avtorsko glasbo in pravi, da bo glasbenik. Na šolski torbici ima prilepljeno slovensko zastavo, tako da vsi vidijo in vedo za Slovenijo. Ko je bil Jože Udovč 1988 v Sloveniji, je ugotovil, da domovina Jugoslavija krvavi. ”Mi v Ameriki pa smo vseeno mislili, da boste prišli skupaj. Treba seje pogovarjati, ne vojskovati. Naše matere so utrujene in pravijo, da nočejo več, da jim z bojišč po svetu pošiljajo “Žaklje”. Sploh pa nočemo biti več policaji vsega sveta.” Ko je nastajala samostojna Slovenija, je bil Jože Udovč član Slovenskega svetovnega kongresa. Iz Cankarjevega doma je o dogodkih obveščal rojake po radijski postaji PBC NY. “Pozival sem jih, naj gredo na ceste in demonstrirajo za priznanje Slovenije. Vsakemu, ki sem ga poznal, sem naročil, naj vladi v Washingtonu napiše pismo na to vsebino in naj to storijo tudi vsi prijatelji. Iz Kalifornije je prispelo 120 tisoč pi- sem s to zahtevo, iz vse Amerike pa kar blizu milijona. To pa je kar nekaj pomenilo, saj so bili pri nas bolj za Jugoslavijo kot malo Slovenijo. Kot republikanca so me kongresniki povabili v Washing-ton, kjer sem jih prepričeval, da je Slovenija vredna priznanja in sicer od Boba Doyla do Georgea Busha starejšega.” Ponosen je na priznanje v zahvali “Za Vašo pomoč, prizadevanja in nenadomestljiv prispevek v naših skupnih naporih za mednarodno priznanje RS s strani ZDA”, ki so mu jo 7.4. 1992 podpisali M. Kučan, F. Bučar, L. Peterle in dr. D. Rupel, in ponosen na vse, kar se je v dobro spremenilo v domovini. Pravi, da tisto kar ni dobro, pa je v rokah in odločitvah državljanov, ki imamo možnost v demokratični domovini spremeniti, le dovolj dobre volje in vztrajnosti moramo imeti, “pa bo O.K.”. Rojaki se združujejo, zabavo bodo imeli 3. septembra v S.F. ob Prazniku dela. Takrat in sploh vselej radi poslušajo slovensko narodno-zabavno glasbo, najraje pa Avsenike, Slake in harmonikarja Jankoviča. Prijetno začuden je bil, da imamo v Brežicah že skoraj 40 - letni radio, prijetno presenečenje pa je izrazil tudi nad našim časopisom SavaGlas in dejal, da je “tapravi”, kar je potrdil z “O.K.”. Natja Jenko Sunčič Množičen obisk na Kostanjeviški noči Kostanjevica na Krki - Člani tamkajšnjega Turističnega društva - sekcije Šelmarija so tudi letos na kopališču Otok organizirali “Kostanjeviško noč”. Nekaj tisoč obiskovalcev je lahko spremljalo zabaven program, najzanimivejše pa se je zdelo priplutje splava z dostojanstvenim Prforcenhausom in pustno godbo. Začelo se je že zgodaj zjutraj na Gmajni s turnirjem parov v odbojki na mivki. Udeležilo se ga je 12 ekip, ki so s tekmami zaključile šele v večernih urah. Sicer pa se je uradni program letošnje Kostanjeviške noči začel z zgodnje popoldanskim 10. srečanjem izvirnih pustnih skupin Slovenije, najopaznejši in predvsem najglasnejši pa so bili čisto “ta pravi” koranti iz Markovcev. V večernem otvoritvenem delu je, kot je to v navadi, najprej nastopila kostanjeviška godba na pihala s promenadnim koncertom po ulicah Kostanjevice. Dogajanje je spremljalo več tisoč ljudi, razporejenih po mostovih in pločnikih, nekaj pred 21.uro pa so se Koranti iz Markovcev na Dravskem polju že vrsto let gojijo prijateljske stike s kostanjeviško šelmarijo, zato so vsakoletni gostje na Kostanjeviški noči. Tudi letos so z zvonci in plesom zabavali številne obiskovalce. zbrali na prostoru kopališča Otok, kjer so jih v pričakovanju splava z dostojanstvenim Prforcenhausom in pustno godbo zabavali člani ansambla Karavans. Šelmarji so k organizaciji Kostanjeviške noči tudi letos pristopili nadvse odgovorno, tako da so pripravili za vsakogar nekaj. Gotovo pa je bil za več tisoč glavo množico obiskovalcev kljub obilici dobre glasbe, hrane in pijače posladek večera velik polnočni ognjemet, ki so ga tudi tokrat priredili neposredno na nasprotni brežini osrednjega prireditvenega prostora. Kostanjeviške mažoretke in kostanjeviška pihalna godba Danilo Koritnik Brez promocije ni uspeha Brežice - V Sloveniji se je ob Festivalu Brežice mudil novinar londonske radijske hiše BBC, ki si je ob festivalu ogledal tudi naravne in kulturne danosti brežiške občine. Lindsay Kemp je v spremstvu podžupanje Milene Jesenko in predstavnika Občinske turistične zveze Vilija Pavliča obiskal predvsem Bizeljsko in Pišece ter Mokrice. Spoznali so klet penin Isteničevih, si ogledali obe najznamenitejši repnici, Šekoranjevo in Najgetjevo v Brezovici na Bizeljskem in se ustavili v bližnjem etnološkem muzeju Marije Sušnik. V Pišecah je gost občudoval cerkev, Pleteršnikovo domačijo in tamkajšnji grad. Druženje so zaključili na gradu Mokrice, v vseh krajih pa je bil novinar navdušen nad iniciativnostjo domačinov in njihovo skrbjo za obnovo naravne in kulturne dediščine ter sproščenostjo domačinov, vsi njegovi vtisi iz Slovenije pa bodo doživeli ponovno rojstvo skozi eter v eni od oddaj BBC. S.V. Razvili prapor Trnovec - Prostovoljno gasilsko društvo Trnovec je proslavilo 10-letnico. Najmlajše društvo v občini Sevnica je zgradilo društveni dom že v prvih letih delovanja, v njem so letos uredili mladinsko računalniško sobo, načrtujejo pa še športno igrišče ob domu. Ob jubileju so razvili prapor, župan Kristijan Janc pa je vsej krajevni skupnosti izrekel priznanje za tolikšno angažiranost, saj vsi dihajo z društvom. Predsednik Občinske gasilske zveze Sevnica Zvone Košmerl je za posebne zasluge pri društvenem razvoju Vladu Kobalu in Alojzu Pajku izročil plamenico III.stopnje. B.D. Enemu vodilnih slovenskih kiparjev Matjažu Počivavšku so se ob odprtju razstave na podsreškem gradu pridružili odlični filharmoniki - kvintet Slovvind.Ob klasičnem Mozartu so predstavili še kontroverznega Globokarja, za katerega so poslušalci dobili na listu napisano, kaj je hotel glasbenik pravzaprav povedati brez melodije. Guverner Narodne banke Mitja Gaspari (na fotografiji) se ob tem dogajanju ni zaman zgrabil za srce. Ali je bila gesta izraz navdušenja ali česa drugega, pa lahko zgolj ugibamo. Na ustrezne “forume” pred blokom na Bizeljski cesti čaka transparent “DOBRODOŠLI”! Aquaparkirišče ne presahne niti po več dnevni pripeki. Potem se spet zlije in nalije vse luknje. Po luknjah in kraterjih sodeč je tudi zgodba nepresahljivega veka. V Rigoncah je zrasla nova ulica - postavil si jo je sam velikan Borut Mokrovič, ki hoče do svoje hiše po svoji cesti, čeprav se ne ve, kaj je “naše”, saj je posest na mejni črti. Brez gasilcev ni veselice Blanca - Ob letošnjem krajevnem prazniku je zaključena prva faz* javne razsvetljave in druga faza blanškega vodovoda, je zadovoljuj’ predsednik krajevne skupnosti Drago Mirt. Krajani se bodo te# dosežkov dnevno spominjali, nekaj časa pa gotovo ne bo šla v poz^' bo niti družabna prireditev, ki jo je organiziralo tamkajšnje Prostovo*' jno gasilsko društvo. f Na tekmovanju v vezanju vozlov je bila med 16 posamezni*^ najhitrejša Barbara Zalašček iz boštanjskega društva, PGD BoštanJ pa je zasedlo prvo mesto tudi kot ekipa. Prehodni pokal in priznanj sta podelila predsednica PGD Blanca Štefka Vidrih in predsedm KS Drago Mirt. Predsednik KS Drago Mirt in predsednica PGD Blanca Štefka Vid Preden se je pričela večerna veselica, so se s prešernim igranj predstavili še Blanški vinogradniki, župnik in kaplan iz Brestani^ sta blagoslovila sliko sv.Florjana na gasilskem domu, ki je obnov in lepo vzdrževan. Ob tej priložnosti so se gasilci in krajevna skup st zahvalili sokrajanu Milku Imperlu, zdomcu iz Belgije, za dofl‘ jo, s katero so uredili kotlovnico. B.D. ir