kiijižcvnost in umetnost. NoTak Vjenceslar, Iz žirota za žiTOt. Pjesme i pripovijetke za mladež. U Zagrebu 1907. — Pravkar smo dobili knjige ,,Hrv. pedag. književnega zbora", in sicer: Pedagogijske Enciklopedije zvezek XII. (od BLjubav" do nMuzej školski"), Dvornikoviceve nTemelje psihologije" in Novakove pesmi in pripovedke za mladino. Z dvojnega stališča je hvalevredno, da jo je izdal MHrv. ped. knj. zbor". Prvič jo priporoča vsebina ob sebi; Novaku se posrečijo pesmi, ki govore o malih skrbeh in malih podjetjih raaličkov — otrok; te pesmiee spominjajo po lahkoti ia preprostosti prikazovanja ene ali druge nPisanice" Zupančičeve ali Stritarjeve (na pr. nMali Bade", ,,Sestra Ika", nPetar i Vladan", nPjesmice o maloj deci", nNeprilika male Mare", nPohod", Pjesmica o mačicah"). Prozaične pripovedke so čtivo, vredno ne samo za deco, ampak tudi za odrasle, zlasti še za kmetsko ljudstvo; tu ni tistega vsiljivega lesenega moralizovanja, ki vzame človeku veselje, čitati na pr. Stritarjeve povesti za mladino; tu je vse konkretno in živo in se temu značaju vsebine prilega naslov nIz življenja za življenje": kar ni iz življenja vzraslo, ne uspeva, ker ima korenike — v zraku! In s tem prehajam k drugi točki, ki daje tej knjigi važnost. Novak ni kak obskuren pisatelj, ki bi se bil lotil — mladine, ker drugje ni bil pripoznan; Novakjemarveč eden izraed najboljših hrv. pisateljev realistov novejše dobe, pripovedovalec prve vrste (nMat. Hrv." je lani in letos izdala po eno njegovih del) in to je važno, da je evo ,,Hrv. ped. knjiž. zbor" s to knjigo populariziral znamenitega pisatelja tudi med malimi. To je tem primerneje, ker Novaka ni več med živimi. Lani je umrl. Bil je učitelj, doma iz hrv. Primorja, nazadnje profesor na zagrebškem učiteljišču, torej naš stanovski tovariš. Slovensko učiteljstvo naj bi že v znak pietete do pokojnika že letos v čim veejem številu naknadno naročilo knjige ,,Ped. knjiž. zbora" (1 K!) — zakaj dosedaj nas je bore malo med njega člani.  E—r.