Izhajajoč iz želje in pripravljenosti delavcev in študentov v sedanje Združenje visokošolskih zavodov vključenih visokošolskih delovnih organizacij, kakor tudi ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela ter organov družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, čimprej in kar se da kvalitetno uresničiti načela ustave SR Slovenje ter naloge iz resolucij, sklepov in stališč X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS, kar še posebej pomeni:
- da se čimbolj ustvarjalno in enakopravno združijo viskošolske temeljne in delovne organizacije združenega dela z delavci drugih dejavnosti v samoupravni sistem združenega dela;
- da se samoupravno tako organizirajo, da bo samoupravljanje postalo prevladujoč družbenoekonomski odnos in hkrati temeljno pedagoško načelo ter s tem razvijajo smisel,1 sposobnost in pripravljenost za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov;
- da uveljavijo marksizem, pojmovan celovito kot filozofija, znanstvena teorija, ideologija in praksa delavskega razreda kot idejno osnovo pedagoško—raziskovalnega dela m tako sistematično prispevajo k formiranju marskistične idejne usmeritve študirajočih;
- da razvijajo ustvaijalnost in ustvarjalni odnos do dela in prispevajo k premagovanju protislovij med umskim in fizičnim delom;
- da skupno z vsemi zainteresiranimi tvorno sodelujejo pri uveljavljanju reforme vsega vzgojnoizobraževalnega sistema in še posebej usmeijenega šolstva;
.	(	.	i
— da razvijajo zavest in občutek o enakopravnosti in življenjski povezanosti naših narodov in narodnosti, bratstvo in enotnost, jugoslovanski socialistični patriotizem, razvijejo in gojijo odnose z zamejskimi Slovenci ter pripravljenost in sposobnost za aktivno obrambo naše ožje in širše socialistične domovine;
- da vzgajajo v duhu humanizma, internacionalizma in sodelovanja vseh naprednih sil na svetu, ki se bojujejo za zmago socializma in komunizma ter združeni opravljajo druge pomembne družbene naloge.
sklenejo
VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA SOLA MARIBOR
VISOKA TEHNIŠKA SOLA MARIBOR
VISOKA SOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ
PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR
viSja pravna Sola maribor
viSja agronomska Sola maribor in
visokošolska in Studijska knjižnica maribor
Po sklepu večine vseh delavcev in študentov v vsaki od navedenih organizacij združenega dela na podlagi 38. člena ustave SFRJ, 40. člena ustave SRS in 9. člena zakona o visokem šolstvu
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združitvi v Univerzo Maribor (PREDLOG)
I.	TEMELJNA NAČELA
1. člen
V skladu s svobodno izraženo vo(jo delavcev in študentov se podpisnice tega sporazuma zaradi izpolnjevanja nalog, ki zaradi splošnega interesa zahtevajo enotnost sistema dela ter zaradi vsklajevanja in skupnega uresničevanja skupnih interesov združujejo v Univerzo Maribor.
2. člen
Osnovni namen združevanja v univerzo je uresničevanje ciljev, ki so opredeljeni v programih o razvoju SR Slovenije, posebno na področju vzgoje,1 izobraževanja, znanosti in kulture ter v razvojnih programih podpisnic sporazuma.
Podpisnice se združujejo v univerzo, da bi z združevanjem dela in sredstev ter tistih funkcij, ki v združeni obliki zagotavljajo boljše, ^lonalnejše, hitrejše in ekonomičnejše delo, dosegale predvsem naslednje
dela-~ enotno idejno, znanstveno in vzgojno usmerjenost izobraževalnega
•	u	trajno	aktivno sodelovanje	z	vsemi izvajalci	usmeijenega
izobraževanja pri oblikovanju centrov usmeijenega izobraževanja;
- organizirano in trajno usmerjanje v študij;
- usklajeno in poenoteno kadrovsko politiko;
-	hitrejši	razvoj raziskovalnega	dela in njegovo vključevanje v
izobraževalni proces;	.
- dogovarjanje in vsklajevanje razvoja podpisnic in univerze kot celote v srednjih in dolgoročnih programih;
a	P°cnotenie in vsklajevanje sistema	obveščanja, ki bo	delavcem in
študentom v	posamezni podpisnici	in	v univerzi kot	celoti ter
“es“ organizacijam združenega dela, organom SS11!	skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam
dolžnosti-'	1П	ovno	uresničevanje	samoupravnih	pravic	in
j	izhodišč	za	stalno	naraščanje osebnega in
ra^jo^užhene^aproii^oda?eV “ ma,eriiUnega Položa->a študentov skladno z
- načrtno in skladno uresničevanje družbene, politične, idejne in kulturne vloge visokega šolstva ob sodelovanju delovnih ljudi iz področij drugih dejavnosti v okviru interesnih skupnosti. •
3.	člen
Da bi dosegli zastavljene cilje, podpisnice ugotavljajo, da so naslednje zadeve skupnega pomena za vse’ podpisnice in se sporazumejo, da bodo v okviru univerze te zadeve skupaj opravljale oziroma se dogovorile za njihovo enotno urejanje:
L sodelovanje pri načrtovanju razvoja visokega šolstva v SR Sloveniji;
2. Sodelovanje pri načrtovanju družbeno—ekonomskega razvoja SR Slovenije;
3. dogovarjanje o poenotenju načrtovanja in vsklajevanje razvoja podpisnic in univerze;
4. vzpodbujanje organiziranja marksističnega usposabljanja visokošolskih delavcev in študentov ter ustanavljanje marksističnih centrov;
■	f^elovanje	pri organizaciji permanentnega izpopolnjevanja
visokošolskih pedagoških in znanstvenih delavcev;
6. sodelovanje pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike ter koordinacija sodelovanja s samoupravnimi interesnimi in družbenopolitičnimi ter drugimi skupnostmi pri evidentiranju kadrovskih potreb;
7. koordinacija sodelovanja s srednjimi šolami pri usmerjanju, dopolnilnem izobraževanju in izbiri kandidatov za visokošolski študij;
8. izboljšanje znanstvene, umetniške in izobraževalne dejavnosti, upoštevaje pri tem najnovejša znanstvena dognanja, marksistični svetovni nazor ter teorijo in prakso samoupravnega socializma;
9. usklajevanje in razvijanje vseh oblik rednega študija, študija ob delu dopolnilnega in permanentnega izobraževanja ter raziskovalnega dela;
10. poenotenja organizacije študija marksizma in samoupravljanja ter pouka ijudske obrambe in telesne vzgoje;
11. vzpodbujanje in sodelovanje pri organizaciji in razvijanju interdisciplinarnih in multidisciplinarnih oblik raziskovanja in izobraževanja pri dodiplomskem in podiplomacem študiju;
12. usklajevanje in poenotenje meril za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev;
13. usklajevanje knjižničarske- dokumentacijske in informacijske dejavnosti • za potrebe visokega šolstva ter njeno vključevanje v informacijsko—dokumentacijski sistem;
1
14. poenotenje sistema obveščanja;
15. usklajevanje pogojev za izboljšanje dela visokošolskih delavcev in študentov;
16. usklajevanje pogojev za izboljšanje materialnih, stanovanjskih, kulturnih, telesnokultumih, zdravstvenih in drugih družbeno dogovorjenih potreb študentov;
17. usklajevanje organizacije zdravstvenega varstva študentov;
18. izdajanje znanstvenih publikacij s področja znanstvenih disciplin;
19. usklajevanje organizacije ljudske obrambe in samozaščite;
20. skrb za rdzvoj samoupravljanja in usklajevanja samoupravnih splošnih aktov;
21. sodelovanje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi skupnostmi ter univerzami doma in v tujini.
4. člen
Podpisnice urejajo svoje medsebojne odnose na osnovi enakopravnosti s tem, da v celoti zagotavljajo načelo, da visokošolske' temeljne m delovne organizacije upravljajo delavci in študenti, v določenih zadevah pa sodelujejo pri upravljanju in soodločajo delegati ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
5. člen
Univerza je skupnost visokošolskih delovnih organizacij in je pravna oseba ter se njeno ime glasi: Univerza Maribor.
Sedež univerze je v Mariboru, Krekova ul. 2.
Univerza ima pečat z besedilom: Univerza Maribor ter oznako grba SR Slovenije.
Dejavnosti univerze s katerimi se uresničujejo družbeni smotri in naloge iz 2. in 3. člena zakona o visokem šolstvu so posebnega družbenega pomena.
Dejavnost univerze je jasna:
Za svoje obveznosti jamči univerza z vsemi svojimi sredstvi.
6. člen
Univerzo zastopa, predstavlja in podpisuje rektor univerze, v njegovi odsotnosti pa tisti izmed prorektoijev, kije njegov namestnik.
Če tudi'namestnik rektorja zaradi odsotnosti ne more izvrševati svojih dolžnosti, zastopa in podpisuje univerzo glavni tajnik univerze.
7. člen
Podpisnice se sporazumejo, da uporabljajo poleg svojega imena še ime Univerza Maribor.
II.	SAMOUPRAVLJANJE
8.	člen
Univerzo upravljajo delavci in študenti podpisnic, v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih z zakonom in tem sporazumom, pa sodelujejo in soodločajo delegati uporabnikov.
a)	SVET UNIVERZE
9. člen
Delo in poslovanje univerze upravlja svet univerze, ki ga sestavljajo delegati delavcev podpisnic, delegati študentov podpisnic in delegati uporabnikov.
10. člen
Delavci in študenti podpisnic izvolijo in odpokličejo svoje delegate neposredno na način in po postopku, določenem v njihovih samoupravnih splošnih aktih.
Delavci in študenti visokošolskih delovnih organizacij imajo v svetu univerze po šest delegatov in sicer izvolijo po enega delegata delavci, po enega delegata pa študenti posamezne visokošolske' delovne organizacije. Delavci visokošolskem študijskeJcnjižnice izvolijo v svet enega delegata.
Način delegiranja in število delegatov uporabnikov se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga le-ti sklenejo na pobudo ustanovitelja.
Skupno število delegatov v svetu se ob upoštevanju samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka določi s statutom univerze.
11. člen '
Mandatna doba delegatov traja dve leti in ne more biti nihče več kot dvakrat zaporedoma delegat v svetu.
Posamezen delegat je lahko razrešen pred potekom mandatne dobe. Novo izvoljenemu delegatu poteče mandatna doba skupaj z ostalimi delegati.
Delegati delajo po smernicah tistih, ki so jih izvolili, oziroma delegirali in so jim za svoje delo odgovorni.
12. člen
Svet univerze:
1. določa predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v univerzo in predlog njegovih sprememb in dopolnitev;
2. določa predlog statuta univerze;
3. sprejema srednjeročni načrt in dolgoročni program razvoja univerze;
4. sprejme samoupravne splošne akte univerze, razen če ta sporazum ali splošnoobvezen predpis ne določa drugače;
5. daje mnenje k predlogu razvojnega programa visokega šolstva v SR . Sloveniji;
6. daje mnenje o vključitvi novih visokošolskih delovnih organizacij in drugih organizacij v univerzo in o izstopu iz univerze;
7. sklepa o	vključitvi univerze v razne samoupravne in druge skupnosti
ter	pristopa k	ustreznim samoupravnim sporazumom in družbenim
dogovorom;
8. odloča o sodelovanju univerze z drugimi visokošolskimi temeljnimi in	delovnimi	organizacijami, skupnostmi, univerzami, znanstvenimi
institucijami ter njihovimi združenji;
9. daje mnenje o razširitvi ali opustitvi posamezne dejavnosti podpisnic sporazuma in organizacij združenega dela, kijih je ustanovila;
10. sprejme finančni načrt in zaključni račun univerze;
11. odloča o razpolaganju s sredstvi univerze in z združenimi sredstvi podpisnic, pod pogoji in skladno z nameni za katere so združile sredstva;
12. ustanavlja organizacije, katerih dejavnosti neposredno omogočajo ipresničevanje nalog in ciljev visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij ter nalog univerze ter izvršuje ustanoviteljskepravice.
13. voli in razrešuje člane izvršilnih organov ter imenuje in razrešuje člane svojih delovnih in strokovnih teles; •
14. imenuje in razrešuje člane in predsednika poslovodnega odbora -rektorja in prorektorja;
15. imenuje glavnega tajnika univerze in njegovega pomočnika in predlaga delovni skupnosti tajništva univerze, da ju sprejme v združeno delo;
16. obravnava vprašanja materialne oskrbljenosti študentov, njihove kulturne rasti in fizične rekreacije;
17. sprejme s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite potrebne načrte univerze ter imenuje in razrešuje upravitelja vojnega načrta univerze;
18. določa načela za organizacijo obveščanja delavcev, študentov in uporabnikov;
1?. določa zadeve, ki so poslovna tajnost univerze, način varovanja listin, takega značaja in kdo je pooblaščen sporočati jih drugim;
,	20.	podeljuje častni doktorat;
21. sprejme pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih med univerzo in delovno skupnostjo tajništva univerze;
22. daje soglasje'k samoupravnim splošnim aktom o organizaciji tajništva univerze;
23. obravnava rezultate ankete s katero študenti vrednotijo delo visokošolskih učiteljev ter predlaga podpisnicam sprejem potrebnih ukrepov;
24. določa enotne oblike statističnega razvida študentov;
25. sprejme poslovnik o svojem delu in delu svojih organov;
26. opravlja druge naloge, ki mu jih nalaga ta samoupravni sporazum posebni samoupravni sporazumi, statut in drugi samoupravni splošni akti univerze, zakon o visokem šolstvu SR Slovenije in drugi splošno obvezni predpisi
13.	člen
Odločitve sveta so sprejete, če jih je sprejela večina delegatov delavcev, večina delegatov študentov in večina delegatov uporabnikov.
V zadevah iz 10., (samo v delu, ki se nanaša na sredstva za delo tajništva univerze), 15., 21. in 22. točke 12. člena mora odločitev v enakem besedilu sprejeti tudi delovna skupnost tajništva univerze.
14.	člen
V primeru, da odločitve niso sprejeli delegati delavcev, „delegati študentov m delegati uporabnikov v enakem besedilu, se izvede postopek vsklajevanja, Vsklajevanje opravi komisija; v katero imenujejo delegati delavcev, delegati študentov in delegati uporabnikov po dva člana.
Komisija'začne z delom takoj po imenovanju in praviloma še na isti seji poroča svetu o svojem delu. Ce tudi po izvršnem vsklajevainem postopku odločitev m bila sprejeta, se zadeva umakne z dnevnega reda
Na pobudo delegatov, delegatov študentov, ali delegatov uporabnikov se zadeva, o kateri ni bilo doseženo soglasje in če bi vsled tega lahko nastala posebna družbena škoda, predloži izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije ki presodi ali jo bo predlagal v reševanje skupščini SR Slovenije.
15.	člen
Kadar ni bilo doseženo soglasje med svetom in delovno skupnostjo tajništva univerze v zadevah iz 2. odstavka 13. člena tega sporazuma, odloča o zadevi arbitraža, v katero imenujeta po enega člana svet in delovna skupnost tajništva, predsednika pa imenuje organizacija sindikata visokošolskih in znanstvenih delavcev univerze Maribor.
Arbitražna komisija'je sklepčna, če so prisotni vsi člani, in sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
b)	SVET SAMOUPRAVNE KONTROLE
16. člen
Svet samoupravne kontrole je organ samoupravne delavske kontrole in irna naslednje pristojnosti:
- spremlja izvajanje začrtanih politik univerze;
- nadzoruje pravilno, namensko in smotrno uporabljanje sredstev s katerimi gospodari univerza;
- nadzoruje, ali in kako se izvajajo načrti in programi in iz njih izvirajoče naloge, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, določila statuta in ostalih samoupravnih splošnih aktov univerze;
- nadzoruje pravilnost in zakonitost dela sveta univerze, izvršilnih in poslovodnega organa ter odgovornih oseb in jih seznanja s svojimi ugotovitvami;
- nadzoruje vsklajenost samoupravnih splošnih aktov univerze med seboj, s splošno obveznimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori;
- predlaga pristojnim organom ustrezne rešitve in ukrepe;
- opravlja druge naloge, ki jih določa ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti univerze.
17. člen
Svet ima 9 članov, od katerih jih 7 izvoljjo delavci in študenti podpisnic neposredno, uporabnbiki pa delegirajo vanj 2 člana. Člani sveta se volijo za dobo dveh let, po postopku določenem v statutu univerze.
Sestava sveta mora ustrezati načelom iz 8. člena tega sporazuma. Svet . si na svoji seji izvoli predsednika in namestnika predsednika sveta.
Svet odloča na sejah in je sklepčen, če mu prisostvuje vsaj pet članov ter sklepa z večino glasov vseh članov.
c)	HABILITACIJSKA KOMISIJA
18. člen
Hebilitacijska- komisija- daje' pred izvolitvijo v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev mnenje o tem, ali so izpolnjena z zakonom določena merila za izvolitev v naziv in lahko predlaga odvzem naziva.
Komisija- ima 15 članov, od katerih jih 10 izvoli svet univerze na predlog republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva, 5 pa jih imenuje Izvršni svet Skupščine socialistične republike Slovenije.
Komisijama svoji prvi seji izvoli predsednika in namestnika predsednika komisije,- Stališča o izpolnjevanju z zakonom določenih meril za izvolitev v naziv in predlog za odvzem naziva so sprejeti, če jih sprejme večina članov komisije; ki jih je izvolil svet univerze in večina članov komisije; ki jih je imenoval izvršni svet.
Komisija-sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje uredi način svojega dela.
d) IZVRŠILNI ORGANI
19. člen
Gospodarski - odbor, odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, in odbor za študijsko in raziskovalno delo so izvršilni organi sveta in opravljajo izvršilne funkcije določene s tem sporazumom in statutom univerze.
Posamezen odbor, razen odbora za študijsko in raziskovalno delo, šteje 9 članov in mora njegova sestava ustrezati načelom iz 8. člena tega sporazuma.
Odbor za študijsko in raziskovalno delo šteje 15 članov in mora v njem posamezna podpisnica imeti vsaj enega člana.
20. člen
Člane odborov voli in razrešuje svet univerze. Člani odborov se volijo za dve leti. Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v isti odbor.
21. člen
Odbori delajo na sejah, ki so javne.
Odbor si na prvi seji po izvolitvi izvoli predsednika.
Seja je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov.
Odbor odloča z večino glasov-vseh-članov.
22. člen
Gospodarski odbor ima naslednje pristojnosti:
- obravnava in predlaga svetu v sprejem finančni načrt in zaključni račun;
- obravnava razvojne in investicijske programe podpisnic sporazuma;
- obravnava in predlaga razvojne programe univerze;
- sprejema sklepe potrebne za izvrševanje finančnega načrta in načrta uporabe združenih sredstev podpisnic;
- 'daje predloge za izboljševanje in vsklajevanje gmotnih razmer delavcev in študentov;
- sprejme letni program svojega dela;
- opravlja druge naloge, ki jih določa ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti univerze ter svet univerze.
23. člen
Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ima naslednje pristojnosti:
- skrbi za enotno izvajanje priprav za splošni ljudski-odpor in za družbeno samozaščito ter sprejema sklepe, ki so potrebni za enotno izvrševanje sprejetih skupnih načel;
- skrbita vsklajevanje ukrepov za kvalitetno izvajanje pouka predmeta splošna ljudska obramba ter koordinira izvajanje tega pouka;
- skrbi za utrjevnaje fizične pripravljenosti delavcev in študentov;
- sprejme letni program svojega dela;
- opravlja druge naloge, ki jih določa ta sporazum, statut in samoupravni splošni akti univerze ter svet univerze.
24.	člen
Odbor za študijsko-in raziskovalno delo ima naslednje pristojnosti:
- analizira vprašanja pedagoško raziskovalnega procesa ter daje predloge in pobude za njegovo izboljšanje;
- predlaga skupne pedagoške raziskovalne projekte in sprejema ukrepe za njihovo izvajanje;
- obravnava in predlaga program za vsklajen razvoj izobraževalnega in raziskovalnega dela;
- vzpodbuja in ‘predlaga vsklajevanje interdisciplinarnega, multidisciplinarnega in podiplomskega študija;
- sprejme program peaagoško-didaktičnega seminarja za asistente;
- sodeluje in vsklajuje sodelovanje podpisnic s skupnostmi za usmerjeno šolstvo, srednjimi šolami, organizacijami združenega dela in pristojnimi organi pri poklicnem svetovanju in usmerjanju mladine za visokošolski študij;
- obravnava vprašanja dokumentacijske in informacijske dejavnosti;
- predlaga obliko in postopek za podelitev akademskih naslovov specialista in magistra, znanstvenega naslova doktorja znanosti ter častnega doktorja;
- predlaga sprejem samoupravnih splošnih aktov o enotnih načelih in postopkih v študijskem procesu;
- obravnava predlbge učnih načrtov podpisnic sporazuma;
- določi vsebino ankete, s katero študenti vrednotijo delo visokošolskih učiteljev;
- sklepa o nostrifikaciji v tujini opravljenih izpitov, diplom o višji in visokošolski izobrazbi, akademskih stopnjah in znanstvenih nazivih;
- sprejme program svojega dela;
- opravlja druge naloge, ki jih določa ta sporazum, statut in samoupravni splošni akti univerze ter svet univerze.
Odbor imenuje za obravnavo vprašanj s področja knjižnično informacijske- in dokumentacijske dejavnosti univerze in podpisnic stalno komisijo;
III.	POSLOVODNI ODBOR
25. člen
Poslovodni odbor je kolegijski-poslovodni organ, ki vpeli poslovanje univerze, organizira in usklajuje delo, izvršuje sklepe sveta univerze in izvršilnih organov ter sprejema sklepe, ki so potrebni za izvršitev njihovih odločitev.
Člane in predsednika poslovodnega odbora imenuje na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva svet univerze iz vrst delavcev in študentov vseh- podpisnic tega sporazuma in delavcev delovne skupnosti tajništva univerze za dobo dveh let in so lahko ponovno imenovani.
Predsednik poslovodnega odbora je relctor univerze in mora biti visokošolski -učitelj. Pomočniki predsednika odbora so prorektoiji univerze in so -lahko imenovani iz vrst delavcev in študentov podpisnic tega sporazuma.
Poslovodni odbor šteje enajst članov.
Odbor je pri delu samostojen in odgovoren svetu univerze, delavcem, študentom in uporabnikom.
Seja je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov.
Odbor odloča z večino glasov vseh članov.
26. člen
Rektor univerze:
1. skrbi za zakonitost poslovanja univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, -določenih z zakonom in drugimi splošno obveznimi predpisi ter ima pravico in dolžnost zadržati izvršitev aktov sveta in drugih organov univerze, če meni, da so v nasprotju z zakonom in o tem obvestiti za zadeve izobraževanja pristojni republiški upravni organ;
2. zastopa, podpisuje in predstavlja univerzo;
3. sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in za račun univerze ali v imenu univerze za račun podpisnic, če ga le-te za to pooblastijo
4. odloča o uporabi sredstev za reprezentanco v okviru letnega finančnega načrta;
5. opravlja promocije doktoijev znanosti in častnih doktorjev;
6. opravlja druge zadeve, če je tako določeno s tem sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti univerze ali splošno obveznimi predpisi. -
27. člen
Odnos poslovodnega odbora in rektoija univerze do poslovodnih organov sklepov sveta in izvršilnih organov univerze, sklepov sveta in izvršilnih organov univerze.
IV.	NAČRTOVANJE IN VSKLAJEVANJE PROGRAMOV DELA IN DELOVANJA PODPISNIC
28. člen
Podpisnice bodo na nivoju univerze vsklajevale naloge navedene v 3. členu tega sporazuma na ta način, da se bodo za navedene naloge dogovarjale o poenotenju vsebine, načelih, kriterijih in postopkihter po potrebi sklepale samoupravne sporazume in sprejemale skupne samoupravne splošne akte univerze, ali pa se dogovorile, da jih bodo v samoupravnih splošnih aktih svojih temeljnih organizacij oziroma svojih aktih uredile v skladu s skupnim dogovorom, zlasti glede:
- razvoja univerze kot celote;
- vskladitve pogojev za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev m sodelavcev na osnovi kriterijev, ki jih predpisuje zakon o visokem šolstvu ter postopka izvolitve;
- vskladitve in poenotenja izpitnih redov, oblik preverjanja znanja, temeljnih besedil	in oblik	diplom,	upoštevajoč pri tem posebnosti
posamezne podpisnice;
-	vskladitve	in poenotenje postopka za pridobitev akademskih
naslovov, doktorata znanosti in častnega dolctorata;
-	vskladitve	osnovnih	vprašanj	in pogojev za delitev sredstev za
stanovanjsko- izgradnjo;
-	vskladitve	osnovnih	načel in	vprašanj s področja medsebojnih
razmerij delavcev v združenem delu;
- vskladitve načel in postopka za odgovornost študentov zaradi kršitve dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti.
29. člen
Podpisnice bodo dogovorno vsklajevale programe svojega razvoja in bodo v ta namen sprejele na ravni univerze:
- dolgoročni razvojni program,
- srednjeročni razvojni program.
Razvojni programi in načrti univerze morajo biti vsklajeni z razvojnimi programi in načrti	podpisnic	ter	upoštevati temeljne smernice razvoja
visokega šolstva v	SR Sloveniji	in družbenoekonomskega razvoja	SR
Slovenije.
30. člen j
Podpisnice se sporazumejo, da bodo v okviru že ustanovijenega centra za marksistične študije v trajnem sodelovanju z marksističnim centrom pri Centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije:
- usmerjale zasnove študijskih programov marksističnega izobraževanja ter njihovega uresničevanja	v	okviru njihovega visokošolskega	in
podiplomskega štud{ja;
- se dogovaijale za raziskovalne programe na področju teorije in prakse marksizma in samoupravljanja;
- proučevale	izhodišča in	smotre vzgojno izobraževalnih	in
raziskovalnih programov podpisnic in njihovih temeljnih organizacij ter dajale predloge za njihovo izpopolnjevanje na podlagi dosežkov teorije in prakse marksizma in samoupravljanj;
- vzpodbujale organizaranje in izvajanje študija interdisciplinarnih in multidisciplinarnih dru žboslovnih smeri;
- prenašale do seže e raziskav s področja marksizma in samoupravljanja v vzgojno izobraževalne in raziskovalne programe in v širšo družbeno prakso;
- izgrajevale učinkovito organizacijo upravljanja pri podpisnicah in njihovih temeljnih organizacijah;
- določale in preverjale kriterije za vrednotenje kvalitete vzgojno izobraževalnega in raziskovalnega dela;
- se dogovarjale za kriterije in merila za presojo zavzetosti in družbene aktivnosti pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev pri posameznih podpisnicah;
- organizirale in izvajale marksistično uposabljanje visokošolskih delavcev in študentov.
S posebnim dogovorom bodo podpisnice ureile delo, organizacijo, upravljanje in sofinanciranje dejavnosti centra za marksistične študije.
V.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
31. člen
Podpisnice so sporazumne, da bodo po potrebi združevale del svojih sredstev na podlagi skupno dogovorjenih programov razvoja.
Višino in namen porabe združenih sredstev določijo podpisnice s posebnim dogovorom.
32. člen
Podpisnice lahko skupno v okviru univerze ustanavljajo posebne sklade, v katerih združujejo sredstva za financiranje posebnih potreb, za katere so se skupno dogovorile vse, ali nekatere izmed podpisnic.
VI.	FINANSIRANJE DEJAVNOSTI UNIVERZE
33.	člen
Materialna sredstva za opravljanje nalog univerze, ki so določene v zakonu, se zagotavljajo s pogodbami z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Sredstva za opravljanje drugih nalog, za katere se podpisnice dogovorijo, da jih bodo skupno opravljale, zagotavijo podpisnice s posebnimi dogovori.
VII.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
34.	člen
Družbeno politične organizacije univerze delujejo v okviru svojega programa, uveljavljajo družbeno politični položaj delavcev in študentov, jim omogočajo družbeno dejavnost na najširši socialistični demokratični podlagi ter imajo pravico sodelovanja in iniciative na vseh področjih dela univerze.
Svet univerze, izvršilni in poslovodni organi morajo redno seznanjati družbeno politične organizacije z vso važnejšo problematiko univerze, jim omogočiti vpogled v dokumentacijo o poslovanju in gospodarjenju in jim tudi dostavljati ustrezno gradivo, vse z namenom, da se dosežejo kar najboljše rešitve.
Sindikalna organizacija in visokošolska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije sta nosilec in organizator družbeno politične aktivnosti pri volitvah delegatov in članov v temeljne in splošne delegacije, svet univerze in njegove izvršilne organe, družbeno politične in samoupravne interesne skupnosti.
VIII.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
35. člen
Podpisnicam, njihovim delavcem, študentom in uporabnikom, je zagotovljena pravica, da so seznanjeni z delom in poslovanjem univerze, z delom njenih organov, z materialnim in finančnim stanjem, z izvrševanjem programov ter imajo pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
36. člen
V cilju pravočasnega, objektivnega, celovitega in razumljivega obveščanja, se podpisnice sporazumejo, da bodo uredile vsebino, način in oblike obveščanja.
IX.	SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRU2TENA SAMOZAŠČITA
37. člen
Pravico in dolžnost sodelovati pri obrambi dežele uresničujejo delavci in študenti pri posamezni podpisnici po predpisih, navodilih in smernicah pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, organov upravljanja, določil tega sporazuma, statuta univerze in samoupravnih splošnih aktov posamezne podpisnice.
Priprave za delo v vojni, za zaščito delavcev ter zaščito premoženja pred vojnimi nevarnostmi, opravljajo delavci in študenti posamezne podpisnice po lastnem razvojnem načrtu in vojnem načrtu neposredno in preko organov, ki so določeni s samoupravnimi splošnimi akti podpisnice.
Pri izvajanju teh pravic in dolžnosti podpisnice sodelujejo v okviru univerze, obenem pa pri splošnih obrambnih pripravah v skladu z razvojnimi in vojnimi načti družbeno političnih skupnostL
38. člen
4 Pravice in dolžnosti delavcev podpisnic so določene v njihovih samoupravnih splošnih aktih. V statutu univerze so določene tiste pravice in
dolžnosti s področja narodne obrambe, ljudskega odpora, civilne zaščite in družbene samozaščite, ki se nanašajo na organe upravljanja in druge organe univerze in ki se bodo skupno s izvrševale.
X.	OPRAVLJANJE SKUPNIH ZADEV IN DELOVNA SKUPNOST TAJNIŠTVA UNIVERZE
39. člen
Strokovna tehnična in administrativna opravila v zadevah iz 3. člena tega sporazuma bo opravljala delovna skupnost tajništva univerze, razen tistih, za katere se bodo podpisnice dogovorile drugače.
Delo tajništva univerze vodi in organizira glavni tajnik univerze. Njegove dolžnosti in pravice določa statut univerze in samoupravni splošni akti delovne skupnosti tajništva univerze.
40. člen
Razmerje med podpisnicami in delovno skupnostjo tajništva univerze se uredijo s posebno pogodbo, ki jo sklenejo univerza in delovna skupnost.
XI.	POSTOPEK ZA SPREJEM IN SPREMEMBO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
41. člen
Osnutek samoupravnega sporazuma pripravi delovno telo, ki ga imenuje svet univerze, ki mora pri sestavi upoštevati načela z 8. člena tega sporazuma in daje v njem zastopana vsaka podpisnica.
Osnutek sporazuma da v najmanj 30 dnevno javno razpravo svet univerze.
Po zaključeni javni obravnavi obravnavajo pripombe in predloge sveti podpisnic in jih posredujejo svetu univerze.
Svet univerze vskladi pripombe in predloge in predlog samoupravnega sporazuma pošlje v sprejem podpisnicam.
42. člen
Samoupravni sporazum o združevanju v univerzo je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev in večina študentov vsake podpisnice In ko skupščina SR Slovenije da soglasje k tistim določbam, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo in zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa.
Svet univerze ugotovi, da je bil sporazum sklenjen, da je dano predpisano soglasje in ga razglasi. Sporazum prične veljati z dnem razglasitve.
Postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma je enak kakor za njegov sprejem.
XII.	ZDRUŽEVANJE V UNIVERZO IN IZSTOP IZ UNIVERZE
43. člen-
V univerzo se lahko vključijo tudi druge visokošolske delovne organizacije iz SR Slovenije in organizacije iz 10. člena zakona o visokem šolstvu SR Slovenije, ki se s podpisnicami tega sporazuma sporazumejo'o združitvi v univerzo.
44. člen
Posamezna podpisnica laliko izstopi iz univerze pod pogojem, da svoj sklep sporoči ostalim podpisnicam vsaj šest mesecev pred dnevom izstopa.
45. člen
Podpisnica, ki izstopi iz univerze, mora poravnati obveznosti, kijih Ima do univerze in ki nastanejo do dneva izstopa.
Podpisnica, ki izstopa, ne more zahtevati takojšnje vrnitve sredstev, ki jih je združila skupaj z drugimi podpisnicami, temveč le v rokih, ki se ob izstopu določijo sporazumno z njimi.
Ta rok ne sme biti daljši kot tri leta.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Statut univerze mora biti sprejet najkasneje v štirih mesecih od dneva veljavnosti tega sporazuma, vendar najkasneje v šestih mesecih od dneva veljavnosti zakona o visokem šolstvu.
47. člen
Delavci in študenti podpisnic ter uporabniki morajo v 30 dneh od dneva veljavnosti statuta univerze izvoliti oziroma delegirati delegate v svet univerze in predlagati kandiddate za člane izvršilnih organov.
48. člen
Do izvolitve novih organov univerze začasno opravljajo dosedanji organi združenja visokošolskih zavodov Maribor svoje pristojnosti v skladu s tem sporazumom, statutom združenja visokošolskih zavodov Maribor in zakonom o visokem šolstvu.
Do imenovanja rektorja in prorektorjev univerze ter glavnega tajnika univerze, opravljajo te dolžnosti dosedanji predstojnik in namestnik predstojnika ter glavni tajnik združenja visokošolskih zavodov Maribor.
49. člen
Ta sporazum prične veljati kot je določeno v njegovem 43. členu.
Na osnovi čl. 3. samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo Maribor sklenejo podpisnice tega sporazuma
POSEBNI
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
(PREDLOG)
o enotnih oblikah preizkušanja znanja, ocenah, izpitnem režimu, postopkih za prijavo in odjavo izpitov in raznih listinah, ki se uporabljajo v zvezi s preizkusi znanja.
\
1. člen
Visokošolska' temeljna organizacija združenega dela ali visokošolska delovna organizacija predpiše z učnim načrtom za vsak predmet posebej obveznosti, ki jih ima študent pri predmetu.
- program, (obseg'se določi individualno, jprimerno stopnji študija) Med temi obveznostmi mora biti nedvomno določeno, kako študent opravi preizkus znanja iz posameznega predmeta.
2. člen
Vrste preizkusov znanja so: •
- ustmeni kolokvij,
- pismeni kolokvij,
- ustmeni izpit,
- pismeni izpit,
- pismeni test, •
- seminarskanaloga,
- praktično delo,
- laboratorjjskodelo,
r- program,
- učni nastop.
Pri posameznem predmetu se lahko uporabi ena ali več vrst preizkusa znanja.
Testna vprašanja morajo biti strokovno preverjena.
3. člen
Posamezna vrsta preizkusa znanja traja oziroma obsega:
- ustmeni kolokvij traja 15 do 25 minut,
- pismeni kolokvij traja 60 do 90 minut,
- ustmeni izpit traja 15 do 45 minut, - v
- pismeni izpit traja 60 do 180 minut,
- pismeni test traja 30 do 60 minut,
- seminarska naloga obsega 10 do 15 tipkanih strani,
- praktično delo traja 60 do 240 minut,
- program, )obscg'se določi individualno, primerno stopnji študija)
- učni nastop traja 45 minut.
4. člen
Vrsto; trajanje oe. obseg preizkusa znanja določenega za posamezen predmet lahko spremeni na utemeljen predlog učitelja predmeta in s soglasjem prizadetih študentov organ, ki določa učni načrt. O spremembi je pismeno obvestiti študente. Obvestilo morajo dobiti študentje vs4 en mesec pred rednim izpitnim rokom.
5. člen
Preizkusi znanja se ocenjujejo:
- pismeni in ustmeni kolokvij z ugotovitvijo „opravil" ali „ni-o pravil", ali pa z ocenami 1 - 10;
- Ostale vrste preizkusa znanja z ocenami od 1 - 10.
Ocena 1-5 pomeni nezadostno, 6 zadostno, 7 dobro, 8 in 9 prav dobro in 10 odlično.
Negativna ocena, dobljena pri prejšnjem preizkusu znanja, ne sme biti upoštevana pri določitvi višine ocene pri ponovnem preizkusu znanja.
6. člen
Ocena preizkusa znanja se vpiše z besedo in številko v izpitno listino, ki jo učitelj po opravljenem preizkusu znanja izroči referentu za študijske zadeve.
Pozitivna ocena preizkusa znanja se z besedo in številko vpiše v indeks. Negativna ocena se v indeks ne vpiše.
Rezultate pismenih oblik preizkusa znanja je učitelj dolžan sporočiti študentom najpozneje v treh do potili dneh
Če je pismeni kolokvij pogoj za pristop k ustmenemu izpitu, mora učitelj omogočiti študentom ustmeni izpit najpozneje sedem dni po pisanju kolokvija.
7. člen
Vse vrste preizkusa znanja so javne. Javnost se med drugim zagotovi tudi tako, da sta pri ustmenem preizkusu znanja prisotna v prostoru, kjer se preizkus znanja opravlja, vsaj dva študenta.
Če učiteh študenta osebno ne pozna, mora pred začtekom preizkusa znanja preveriti njegovo identiteto. To še posebej velja pri pismenih oblikah preizkusa znanja.
8. člen
Preizkus znanja se opravlja pri učitelju, ki je predmet predaval. Preizkus znanja sme opravljati tudi asistent, če ga je za to s posebnim sklepom pooblastil izvršilni organ za študijska vprašanja.
V izjemnih primerih sme opraviti preizkus znanja tudi drugi učitelj oz. komisija, ki ga oz. jo za tak primer posebej določi izvršilni organ za študijska vprašanja. V sklepu mora biti določeno za koliko časa (za katere izpitne roke velja takšna sprememba). Zainteresirani študenti morajo biti o takšni spremembi pravočasno obveščeni.
Na željo študenta ali učitelja, se lahko izpit opravlja tudi pred komisijo, ki jo določi predstojnik katedre oz. druge organizacijske enote.
9. člen
Če študent preizkusa ni uspešno opravil, ga lahko ponavlja. Prvič in drugič ga lahko ponavlja v naslednjem izpitnem roku. Za vsako nadaljnje ponavljanje preizkusa znanja iz Istega predmeta pa morajo preteči trije meseci.
Učitelj se je dolžan v primeru, ko študent tudi pri tretjem preizkusu znanja ni uspel, z njim pogovoriti z namenom, da bi skupno ugotovila kje je vzrok študentovega neuspeha.
Študent, ki tudi petega preizkusa znanja ni uspešno opravil, se sam odloči ali bo delal šesti preizkus pismeno ali ustno, zahteva lahko tudi komisijo. Če študent tudi pri tem preizkusu znanja ni dobil pozitivne ocene, izgubi pravico nadaljnjega opravljanja preizkusa znanja iz tega predmeta.
10. člen
Študent, ki misli, da pri preizkusu znanja ni bil pravilno ocenjen, 'ali ima kakšne druge tehtne razloge za to, lahko zahteva komisijski preizkus znanja.
Svojo zahtevo mora v teku 24 ur po razglasitvi rezultatov preizkusa znanja sporočiti individualnemu poslovodnemu organu oz. predsedniku kolegijskega poslovodnega organa, v njegovi odsotnosti pa namestniku. Zahteva se da na zapisnik.
Določi se tričlanska komisija, ki jo sestavljajo: nosilec predmeta in izpraševalec, učitelj iste stroke kot predsednik komisije in študent, ki je že uspešno opravil izpit iz tistega predmeta.
Komisija opravi ponovni preizkus znanja praviloma še isti dan, vendar ' najkasneje 24 ur po vložitvi pritožbe. Komisija sklepa z večino glasov. Njena odločitev je dokončna. Tudi takšen komisijski preizkus znanja je javen.
11. člen
Učitelj lahko preizkuša znanje samo iz tiste učne snovi, ki je predpisana z učnim načrtom.
12. člen
Učiteh lahko opravi na dan praviloma največ 20 ustmenih preizkusov znanja (kolokviji ln izpiti). Izvršilni or gin odgovoren za študijska vprašanja »■ lahko odobri s sklepom pri posameznih specifičnih predmetih in o 3
posebnih primerih, da lahko učitelj opravi na dan tudi več kot 20 preizkusov znanja.
Učitelj, ki se mu je prijavilo k ustmenemu preizkusu znanja na isti dan, več kot 10 kandidatov, mora izdelati imenski vrstni red kandidatov in ga vsaj tri dni pred izpitnim rokom objaviti na oglasni deski.
V kolikor je zaradi večjega števila (nad 20) kandidatov za preizkus znanja potrebno kandidate porazdeliti na več dni, imajo na dan, ki je bil vnaprej določen kot dan za preizkus znanja, prednost izredni študenti. Če pa je tudi teh več kot dvajset, potem mora šola tiste, ki so določeni za naslednji dan, o tem vsaj tri dni prej pismeno obvestiti.
Sporazumno s kandidati za preizkus znanja lahko učitelj objavljeni vrstni red kandidatov spremeni.
13. člen
Posebna oblika preizkusa znanja so diplome na prvi, drugi in tretji 'i študija.
statutom šole se določi obseg diplomskega dela in način, kako se izdela.
Diploma se opravlja pred vsaj dvočlansko komisijo.
14. člen
Po uspešno opravljeni diplomi se izda diplomska listina. Temeljno besedilo diplomske listine je enotno za vse podpisnice sporazuma in nima navedene ocene diplomskega izpita.
K diplomski listini se obvezno doda še posebna listina z navedbo vseh predmetov in izpitnih ocen.
15. člen
Diplomsko listino podpiše individualni poslovni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovnega organa visokošolske temeljne organizacije združenega dela in visokošolske delovne organizacije, sopodpiše pa jo tudi rektor univerze.
Diplomske listine se praviloma izročajo na slovesen način.
16. člen
Roki za preizkušanje znanja (izpitni roki) so redni in izredni. Razpored rednih izpitnih rokov se sprejme na zboru študentov in učiteljev katedre, oddelka itd. ali pa ga sprejme svet pedagoško raziskovalne enote (organizacijske). Razpored rednih izpitnih rokov se določi za seminar vnaprej in objavi Rednih izpitnih rokov ni v času letnih počitnic.
Slabeti je potrebno, da so izpitni roki časovno primerno razporejeni.
17. člen
Vsak učitelj je dolžan imeti meseca septembra, januarja ali februarja in junija vsaj dva izpitna roka, sicer pa vsak mesec po enega.
Učitelji, ki imajo tako imenovane masovne predmete in zato tudi po več sto preizkusov znanja, morajo določiti toliko izpitnih rokov, da bodo študenti lahko, ujx>števajoč določila 1. odstavka 12. člena (20 izpitov na dan), opravili preizkuse znanja v željenem času.
18. člen
Preizkus znanja se praviloma opravlja v kraju, kjer je sedež šole, pod določenimi pogoji, ki jih predpiše statut šole, pa tudi v kraju, kjer organizira šola stalne oblike študijske pomoči študentom ob delu (sekcije in centri za izredne študente).
19. člen
Študent se prijavi za preizkus znanja v pismeni'obliki na predpisanem obrazcu, ki je enoten za vse podpisnice tega sporazuma.
Študent mora oddati prijavo za preizkus znanja vsaj teden dni pred določenim izpitnim rokom.
Prijave za preizkus znanja se zbirajo pri referentu za študentske zadeve, ki preveri točnost podatkov in posreduje prijavnice učitelju.
20. člen
Študent lahko prijavo za preizkus znanja umakne s pismenim sporočilom (posebna tiskovina), vendar mora to narediti vsaj dva (tri) dni pred izpitnim dnevom. Študent, ki se prijavi za preizkus znanja v naslednjem izpitnem roku mora izpolniti novo prijavnico.
21. člen
Učitelj lahko s privoljenjem predstojnika katedre, oddelka ipd. odjavi izpitni rok. V takšnem primeru je dolžan poskrbeti, da bodo študenti o tem pravočasno obveščeni. Hkrati z odpovedjo vnaprej določenega izpitnega roka mora biti sporočen nadomestni izpitni rok, ki pa mora biti največ teden dni pozneje.
V primeru daljšega študijskega dopusta učitelja mora biti določenih toliko izpitnih rokov, da študentje niso ovirani pri izpolnjevanju predpisanih pogojev za prestopanje iz semestra v semester. Če to ni mogoče, morajo biti prestopni pogoji začasno spremenjeni.
22. člen
1 Če študenti niso bili pravečasno obveščeni o tem, da na vnaprej določen dan ne bo preizkusa znanja, jim je šola dolžna povrniti potne stroške (voznino in dnevnico) po veljavnih predpisih.
23. člen
O vseh vestah komisijskega preizkusa znanja se vodi zapisnik, ki ga sopodpišejo vsi člani komisije.
Obvestila o individualnih preizkusih znanja in zapisnik komisijskih oblik preizkusa znanja se hranijo v osebni mapi študenta do zaključka študija.
24. člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati v univerzo Maribor vključenih visokošolskih delovnih organizacij.
Določila tega samoupravnega sporazuma se začnejo uporabljati v študijskem letu 1975/76.
Na osnovi 3. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v I Mariboru sklenejo podpisnice tega sporazuma
POSEBNI
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
(PREDLOG)
o temeljnih in pomožnih učbenikih in njihovem izdajanju
1. člen
vStudentje univerze v Mariboru imajo pravico do temeljnega učbenika v slovenskem jeziku za vsak predmet, ki je zajet v veljavnem učnem programu študija, ki so ga izbrali.
V izjemnih primerih lahko svet visokošolske temeljne organizacije začasno odobri uporabo temeljnega učbenika pisanega v srbohrvatskem jeziku.
Temeljni učbeniki so lahko:
- zbrano gradivo;
- zapiski predavanj (za interno uporabo);
- skripta;
- knjiga - originalno delo domačega avtorja;
- knjiga - prevod tujega avtorja;
- zbirka razprav, člankov, posameznih poglavij iz obsežnejših del ipd. iz domače literature in prevodi iz tuje literature;
- zbirka vaj in nalog;
- druge posebne oblike učbenika.
2. člen
Poleg temeljnega učbenika je lahko, predpisan tudi eden ali več pomožnih učbenikov.
Kot pomožni učebnik se lahko določi knjiga, časopis, revija kot celota ali njen posamezni del (npr. poglavje, določeno število strani, posamezne razprave rtd.).
Pomožni učbenik je lahko pisan v srbohrvatskem jeziku, izjemoma pa tudi v tujem jeziku.
Pomožni učbenik pisan v tujem jeziku je praviloma lahko predpisan kot obvezno dopolnilno učno gradivo na tistih visokošolskih temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela, kjer se tuji jeziki poučujejo kot obvezni predmeti. Sicer pa mora organ, ki določa učbenike za posamezne predmete, pred odločitvijo ugotoviti, ali študentje, ki jim je učbenik predpisan, vsaj pasivno obvladajo tuj jezik, v katerem je predlagani učbenik pisan.
3. člen
Temeljni učbenik določi svet visokošolske temeljne organizacije združenega dela na predlog ustreznega izvršilnega ali strokovnega organa.
Pomožne učbenike odobrava ustrezni izvršilni ali strokovni organ, ki se določi s statutom.
4. člen
Organ iz 3. člena je pred odločitvijo dolžan ugotoviti, ali so predlagani učbeniki študentom dostopni, kar pomeni, da so na voljo na knjižnem trgu ali v domači in univerzni knjižnici v tolikšnem številu, da lahko študentje brez zadržkov opravijo preizkus znanja. (Najmanj na 3 študente en učbenik).
Če organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da predlagani temeljni ali pomožni učbenik ni študentom dostopen v ustreznem številu, pismeno opozori na to dejstvo poslovodni organ in predmetnega učitelja ter določi rok do katerega naj bo učbenik študentom na volja Ta rok praviloma ne more biti daljši od enega leta.
5. člen
Vsak visokošolski učitelj je osebno odgovoren, da imajo študentje za vsak predmet, ki ga predava, na voljo ustrezen učbenik.
Če študentom ustrezen temeljni učbenik ni dostopen (1. odst. 3. člena), potem je učitelj dolžan učbenik oskrbeti tako, da ga ali sam napiše, poskrbi za prevod iz drugega jezika oz. pripravi zbirko razprav ipd. To delo. je dolžan opraviti v skladu z določilom 2. odst. 3.člena.
Za učitelja, ki v določenem roku ni pripravil temeljnega učbenika, se smatra, da no izpolnjuje temeljnih pedagoških obveznosti, kar se upošteva
pri ocenjevanju dela učitelja, ki ga opravlja svet visokošolske temeljne organizacije združenega dela (75 .člen zakona o visokem šolstvu).
6. člen
Visokošolska temeljna ali delovna organizacija združenega dela je dolžna skrbeti, da imajo študentje na voljo predpisane učbenike, oz. druge obvezne učne pripomočke.
Svet visokošolske temeljne organizacije združenega dela sprejme na predlog ustreznega izvršilnega ali strokovnega organa letni program izdaje učbenikov in s finančnim načrtom za posamezno leto pa zagotovi ustrezna finančna sredstva za delno pokritje stroškov izdajanja učbenikov.
Visokošolske TOZD sodelujejo pri izdajanju skupnih učbenikov neposredno ali v okviru univerze.
7. člen
Vsebina temeljnega in pomožnih učbenikov mora biti kar se da usklajena s predpisanim učnim načrtom predmeta,
Obseg temeljnega in pomožnih učbenikov mora biti v ustreznem odnosu z obsegom učne snovi predpisane z učnim načrtom in številom ur predavanj, seminajjev in vaj, ki so predmetu odobrene.
8. člen
Predlog za izdajo učbenika lahko poda učitelj predmeta, študentje, ustrezni izvršilni ali strokovni organ, ter posamezni člani sveta visokošolske temeljne organizacije združenega dela.
Predlog za izdajo učbenika mora biti pismen in ustrezno utemeljen.
Utemeljitev predloga mora vsebovati:
- zakaj je izdaja učbenika potrebna;
- obširnejšo dispozicijo, iz katere je razvidna vsebina in razporeditev učne snovi;
- predlog tehnične opremljenosti (skice, slike itd.);
- predlog obsega v tipkanih straneh oz. tiskarskih polah;
- rok predaje rokopisa;
- predlog strokovnn ocenjevalcev (recenzentov).
9. člen
V primeru, ko svet visokošolske temeljne organizacije združenega dela učitelja s sklepom zadolži, da pripravi temeljni učbenik, mora učitelj izdelati predlog za izdajo učbenika najkasneje en mesec po vročitvi pismenega sklepa sveta.
10. člen
Predlog za izdajo učbenika preda učitelj predstojniku katedre, smeri, odseka, oddelka, ki mora organizirati razpravo o predlogu v ustreznem organu. Zagotovljena mora biti udeležba zainteresiranih študentov.
Na osnovi razprave se oblikuje pismeno mnenje, ki mota vsebovati naslednje točke:
- ugotovitev potrebe po izdaji učbenika;
- ugotovitev ali sta predlagana vsebina in obseg vsklajena z učnim načrtom predmeta;
- ugotovitev skladnosti vsebine s sorodnimi strokovnimi predmeti;
- mnenje o (recenzetih) strokovnih ocenjevalcih;
- mnenje o višini naklade.
Strokovna služa opremi predlog s finančnim izračunom stroškov (avtorski honorar, stroški prevodov, stroški recenzije, stroški tiska, izračun polne lastne cene).
Izvršilni organ za ospodarske zadeve, če tega ni pa poslovodni organ, poda pismeno mnenje o možni dodelitvi subvencije za pocenitev učbenika.
Tako opremljen predlog se preda v reševanje svetu visokošolske temeljne organizacije združenega dela.
i	11.	člen
Čee svet visokošolske temeljne organizacije združenega dela predlog za izdajo učbenika sprejme, izda sklep, ki mora poleg splošnih ugotovitev izhajajočih iz utemeljitve predlagatelja in mnenja katedre, smeri, odseka, oddelka, vsebovati še:
- določilo o obsegu izraženo v tipkanih straneh ali tiskovnih polah in tehnični opremi;
- rok predaje rokopisa;
- višini avtorskega honorarja in način njegovega izplačila;
- imena strokovnih ocenjevalcev (recenzentov);
- višino naklade.
12. člen
S strokovnimi ocenjevalci se sklene ustrezna pogodba, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti.
Recenzenti dobijo poleg teksta učbenika tudi besedilo predlagateljeve utemeljitve in besedilo 12. člena tega pravilnika.
Pismena ocena strokovnih ocenjevalcev mora vsebovati naslednje:
- ugotovitev ali je predloženo besedilo učbenika skladno z navedbami, kijih je predlagatelj teksta napisal v utemeljitvi (čl. 8. točka 3);
- ugotovitev ali je predloženo besedilo učbenika po vsebini in obsegu skladno z veljavnim učnim načrtom ter številom ur, ki so predmetu odobrene;
- ugotovitev ali je predloženo besedilo strokovno neoporečno (ali zajema najnovejša spoznanja v stroki, čistost strokovne terminologije ipd.);
- ugotovitev ali je predloženo besedilo učbenika metodološko in didaktično ustrezno grajeno;
- ugotovitev ali je predloženo besedilo učbenika marksistično opredeljeno.
13. člen
Strokovni ocenjevalci morajo praviloma biti visokošolski učitelji in znanstveni delavci, v izjemnih primerih (ki še posebej veljajo npr. za tehnološke predmete) pa tudi znani strokovnjaki izven visokošolske dejavnosti. ■
Strokovni ocenjevalci morajo biti strokovnjaki iste stroke in po možnosti istega predmeta ali vsaj predmetnega področja.
Za učbenike tujih jezikov se pritegnejo kot strokovni ocenjevalci lektorji tujih jezikov.
14. člen
Zapiske predavanj praviloma strokovno oceni samo eden strokovni ocenjevalec, ki je lahko iz iste visokošolske temeljne organizacije združenega dela.
Skripta ocenita dva strokovna ocenjevalca od katerih mora biti eden izven domače visokošolske temeljne organizacije združenega dela.
Tiskani učbenik ocenita dva ali trije strokovni ocenjevalci, med katerimi mora biti vsaj eden izven domače visokošolske te eljne / organizacije združenega dela.
Zbirko razprav, sestavkov ipd. praviloma ocenita dva strokovna ocenjevalca, od katerih mora biti eden izven domače visokošolske TOZD. Če se odloči samo eden strokovni ocenjevalec, mora biti izven domače visokošolske TOZD.
Zbirko vaj lahko oceni samo eden strokovni ocenjevalec, kije lahko iz domače visokošolskeTOZD.
15. člen
Avtor učbenika je dolžan upoštevati mnenja, pripombe in predloge strokovnih ocenjevalcev in besedilo učbenika ustrezno dopolniti, spremeniti popraviti.	r	’
Če se avtor učbenika z ocenami strokovnega ocenjevalca de strinja, mora o tem pismeno obvestiti ustrezni izvršilni ali strokovni organ, ki je dolžan takoj ukrepati, tako da pripravi razgovor med avtoijem učbenika in strokovnim ocenjevalcem oz. strokovnimi ocenjevalci. Če po takem razgovoru, ki ga vodi predsednik tega organa, na razgovor pa lahko povabi tudi druge, ni doseženo soglasje med avtorjem in strokovnim ocenjevalcem, se določi novi strokovni ocenjevalec, ki da mnenje o sporni zadevi.
Če se avtor učbenika tudi z mnenjem posebnega strokovnega ocenjevalca ne strinja, imenuje svet visokošolske TOZD posebno strokovno komisijo* v katero povabi najvidnejše strokovnjake a drugih univerz. Njihovo mnenje je dokočno. V primeru, da je mnenje posebne strokovne komisije'za avtorja učbenika negativno, svet razdere z avtoijem pogodbo o pisanju učbenika ter mnenja o neustreznosti vsebine učbenika upošteva pri ocenjevanju učiteljevega dela.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se avtorju učbenika izplača le del avtorskega honoraija.
16. člen
Pri ponovni izdaji učbenika se upoštevajo naslednji kriteriji:
- če se učbenik ponatisnem okviru s pogodbo določene naklade, avtor nima pravice do honoraija;
- če se učbenik ponatisne v nespremenjenem besedilu nad naklado, določeno v pogodbi, dobi avtor 30 % honoraija;
- če avtor pri ponatisu spremeni 25 - 30 % besedila ima pravico do 50 % honorarja;
- če je v besedilu učbenik napisan na novo in ima avtor pravico dobiti novi honorar.
V primeru iz četrte alinee prvega odstavka tega člena se izvede postopek kot da gre za odobritev pisanja novega učbenika.
17. člen
Svet Visokošolske'temeljne ali delovne organizacije oz. svet univerze, kadar gre za skupni učbenik za vse študente, sprejme na predlog ustreznega izvršilnega oziroma strokovnega organa sklep o izdaji učbenika.
Besedilo sklepa mora biti v učbeniku na vidnem mestu objavljeno. Isto velja za ponatise. ■
18. člen
Podrobnejša določila o učbenikih in njihovem izdajanju določi visokošolska1 temelj na organizacija s posebnim pravilnikom.
19. člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati podpisnic samoupravnega sporazuma o združitvi v univerzo v Mariboru.