vzgoje Področja Vzgoja, marec 2020, letnik XXII/1, številka 85 43 trebo po svobodi za samostojno odločanje med možnostmi, ki jih lahko uresničijo; prevzamejo tudi odgovornost za to. Duhovnost udeležencem nudi življenjske smernice (2), ki usmerjajo posameznike pri njihovem delovanju navzven. Zaveda- jo se razlik med dobrim in slabim, kar se kaže preko socialnih interakcij. Menijo, da si je treba prizadevati za dobro in prav. Poznajo oblike spoštljivega in nespoštlji- vega odnosa. Zavedajo se, da v skupnosti obstajajo dogovorjena pravila, ki veljajo za vse in so potrebna. Poznajo svoje dolžno- sti in vedo, da jih je treba opravljati. To je njihova odgovornost. Družina, prijatelji, šola, društvo Sožitje, skupnost, Cerkev so dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje nji- hovih življenjskih smernic. Vidimo, da so vplivi različni, pogosto se tudi interaktivno prepletajo. Kot pravi Musek (2015), se posameznik čuti srečnejšega, izpolnjenega, če dosega svoja pričakovanja in izpolnjuje želje, ki jih usmerjajo njegova življenjska načela. Drugo raziskovalno vprašanje se je nanaša- lo na pogoje in podporo v okolju (3). Ude- ležencem veliko pomeni obisk duhovnika, saj jim pogovor nudi vir pomoči in tolažbe. Z njim se udeležujejo tudi romanj, duhov- nih vaj, svete maše. Z veseljem se udeležu- jejo nedeljskih svetih maš, dnevno molijo, praznujejo osebne in krščanske praznike, zvečer čas namenijo refleksiji dneva, v sku- pnosti, kjer živijo, imajo tudi kapelo. Da bi osebe čutile večje življenjsko zadovoljstvo, bi morali več pozornosti posvetiti podpor- nemu okolju in okoljskim virom kot pa sa- mim motnjam v duševnem razvoju (Simo- es in Santos, 2016). Pri tretjem vprašanju smo ugotavljali, kako se duhovnost odraža v vsakdanjiku ude- ležencev. V skupnosti je veliko starejših, ki potrebujejo več pomoči, kar spodbuja mlajše, da to opazijo in jim po svojih zmo- žnostih nudijo potrebno pomoč. Govorimo o altruizmu (4). V situacijah, ko začutijo nemir zaradi vedenja drugega, se raje uma- knejo na miren kraj, kar kaže na sposobnost asertivnosti. Duhovnost se močno kaže tudi v njihovem občutku za globljo povezanost (5). Verti- kalno povezanost čutijo z Bogom. Verujejo v Boga, ki je dober, daje upanje in pomoč, ter v posmrtno večno življenje v lepoti in sreči. Pomembna jim je tudi molitev kot vir vzpostavljanja odpornosti. Posebej radi pojejo pri obedih. V molitvah se spomni- jo svojih dragih, prosijo za zdravje, pa tudi za vse tiste, ki se jih nihče več ne spomni. Vse to kaže, da jim je odnos pomemben. Posebej povezani so tudi s svojimi prijate- lji, veseli so obiskov in pogovorov. Gre za horizontalno povezanost. Kot pravi Vanier (2002), na ta način osebe delijo življenje. Skupni obedi so zanje simbol povezano- sti in skupnosti, saj tako čutijo družinsko vzdušje. Vanier (1982) pravi, da so obe- di čas za poslušanje ter deljenje izkušenj in doživetij, s čimer se gradi pripadnost, ki je za te osebe ključna. Same s seboj so globlje povezane tudi preko prostega časa, glasbe, narave, sproščanja, kar jim omogo- ča obogatitev izkustev. To je hkrati čas za ponotranjenje, čas za premislek v tišini, kar omogoča osebno rast (Vanier, 2002). Udeleženci sodelujejo pri verskih aktivno- stih (6): svetih mašah, romanjih in na du- hovnih vajah. Posebej veseli so poslušanja pesmi, prejema svetega obhajila in pridige oz. kateheze. Duhovne vaje jim predstavlja- jo vir pomiritve in sprostitve pri spoprije- manju s kriznimi situacijami. Praznujejo različne osebne, verske in ljudske praznike. Praznovanje je priložnost za veselje in deli- tev tega veselja z drugimi. Omogoča sreče- vanje, le-to pa vsakega osrečuje. Na vse te načine (1–7) udeleženci duhovno živijo. Izsledki raziskave so pri četrtem vprašanju pokazali, da učinki duhovnosti pozitivno vplivajo na kakovost njihovega življenja (7). Večina udeležencev je zadovoljna s svojim sedanjim življenjem in vsem, kar jim je omogočeno, kar kaže na pomembnost nu- denja možnosti za duhovno življenje tistim osebam, ki si to želijo in to potrebujejo. Zaključek OMDR je pomembno videti kot celostna človeška bitja, ki nas lahko marsikaj na- učijo. Da lahko izpolnijo svoje življenje, kar je pravica vsakega človeka, pa so po- membni dobri pogoji in vključevanje v okolje ter podporne službe strokovnjakov za opolnomočenje teh oseb; tudi na podro- čju duhovnosti, če si posamezniki to želijo. Za OMDR pa je ob vsem tem najpomemb- nejši odnos: odnos sprejetosti, pripadnosti, vključenosti, pomembnosti, deljenja sku- pnih trenutkov, prijateljstva, povezanosti z Bogom, bližnjimi in s seboj. To je največ, kar potrebujejo. In v tej potrebi po odnosu, ki napolnjuje življenje, se ustvarjajo mo- žnosti za naše spoznavanje z njimi. Posebni potrebi vsakega človeka, ki postane poseb- na zaradi vrednosti, ki jo ima. Vzemimo to kot razmislek pri svojem delu in srečevanju s temi osebami … Literatura • American Association on Intelectual and Developmental Di- sabilities (2018). Dostopno na http://aaidd.org/intellectual-di- sability/definition#.WyToM-6FPIU. • Frankl, Viktor Emanuel (2016): Preslišani krik po smislu: psi- hoterapija in humanizem. Celje: Celjska Mohorjeva družba. • Gaventa, William C. (2001): Defining and assessing spiritu- ality and spiritual suports. V: Journal of Religion, Disability & Health, 5(2–3), str. 29–48. Dostopno na: http://dx.doi. org/10.1300/J095v05n02_03. • Jurišić, Branka D.: Motnje v duševnem razvoju. Zveza Sožitje. Dostopno na: http://www.zveza-sozitje.si/motnje-v-dusev- nem-razvoju.3.html. • Lačen, Marijan (2001): Odraslost: osebe z motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: Zveza Sožitje. • Musek, Janek (2015): Osebnost, vrednote in psihično blagosta- nje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. • Novljan, Egidija; Jelenc, Dora (2002): Odraslost: osebe z motnjo v duševnem razvoju. Starostnik z motnjami v duševnem razvo- ju. Ljubljana: Zveza Sožitje. • Prijatelj, Erika (2007): Struktura verovanja po J. W . Fowlerju. V: Bogoslovni vestnik, 67(4), str. 521–534. • Simoes, Cristina; Santos, Sofia (2016): Comparing the quali- ty of life od adults with and without intelectual disability. V: Journal of Intelectual Disability Research. 60(4), str. 378–388. • Vanier, Jean (1982): The Challenge of L'arche: introduction and conclucion by Jean Vanier. London: Darton, Longman and Todd. • V anier, Jean (2002): Vsak človek je sveta zgodba. Celje: Mohor- jeva družba. • Vozelj, Blaž (2019): Vpliv duhovnega življenja na celovito kva- liteto življenja odraslih oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. • Vozelj, Blaž (2019b): Dih življenja. V: Vzgoja, letnik XXI, št. 84, str. 41–42. Marjan Škvarč Križev pot Hodim za teboj, Gospod. Že celo življenje. Včasih pomagam nositi tvoj križ. Včasih sem jaz tvoj križ. Vendar hodim. Da bi tam na koncu izrekel besedo srca: Spomni se me, Gospod, v svojem kraljestvu!