Izhaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
~Xr e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj p r e m o ž n e rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ y Celovcu.
Leto XII.
Prošnja.
Mnogo naročnikov nam je za letos še na dolgu, nekteri še za lani. Ker se dosti listov tudi zastonj pošilja, so naši dohodki prepičli, in brez podpore požrtovalnih rodoljubov bi »Mir« težko izhajal. Da se tem ne bo nakladalo pretežavno breme, prosimo vse zaostale naročnike, naj svoj račun z nami v kratkem poravnajo, saj zdaj jeseni še vsak kmetovalec kaj skupi za svoje pridelke. Ako bi ta prošnja nič ne izdala, prisiljeni bomo, takim kasnim plačevalcem list ustaviti.
Upravništvo „Mira“.
Kaj hočejo socijnliii demokrati?
Beseda „demokrat“ pride iz grškega jezika in je sestavljena iz dveh besed: „demos“ je „ljud-stvo“, „kratein“ pa se pravi „vladati“. „Demo-krat“ je tedaj človek, ki hoče, naj bi ljudstvo samo sebe vladalo, t. j. ljudstvo naj izvoli može, ki naj se jim izroči oblast v roke za nekaj časa, in ko tisti čas preteče, se izvolijo spet novi vladarji, ali pa se prejšnji spet potrdijo. Nekoliko „demokratije“ imamo že zdaj skoro po vseh državah, ker ljudstvo voli poslance, kteri pomagajo postave delati. V ne-kterih državah, kjer je ustavno življenje bolj razvito, kakor je pri nas v Avstriji, imajo poslanci toliko moči, da celò ministre postavljajo in odstavljajo, tako da imajo skoro vso vlado v svojih rokah. Socijalni demokrati hočejo pa še več; oni hočejo prekucniti ves dosedanji družbinski red in človeške razmere uravnati po čisto novih načelih. Beseda „socijalen“ pride iz latinske besede „socius“, kar je toliko ko „tovariš“ ali „družnik“. Kar se tiče cele človeške družbe in tistega reda, po kte-rem naj ljudje skupaj v eni državi živijo, to se imenuje „socijalno“ t. j. „družbinsko“.
Socijalno-demokratična stranka se je rodila iz brezverskega liberalizma. Dokler je krščanska vera na svetu še kaj veljala, so se tudi bogataši kolikor
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna Vlil. velika skupščina diìé 26. vel. srpana 1893 v Sežani na Krasu.
(Dalje.)
V. Vodstveni tajnik Anton Žlogar obvesti, da je v smislu § 14. družbinih pravil zglašeno dovoljno število udov s posvetovalno in glasovalno pravico.
Poročilo tajnikovo.
Izvestje tajništva slové:
Slavna skupščina!
Velecenjene dame, častiti rojaki!
1. Zgodovina o razvoju slovenskega šolstva v deželah, koder bivajo Slovenci, spričuje skoro na vsakem listu, da je ono moralo hoditi po trnjevi poti, predno si je priborilo v domovini in pri so-rodih tisti ugled, ki je posledica dobro vravnane šole na zdravi katoliški in nàrodni — ali splošno na pedagogični podlagi. Če se ozremo po svoji domovini, žal, zapazimo, da te tu zaznamovane krepke podlage še pogreša naše šolstvo — osobito ob mejah našega ozemlja. Ondi še ne morejo prodreti pravi pedagogični principi, priznani od vseh šolnikov-strokovnjakov vseh kulturnih nàrodov, v ljudske šole, ker se jim ovira natorno pravo maternega učnega jezika; v take obmejne šole po našem ozemlju, kjer faktično — pošten tujec bi to komaj verjel — učitelj ne umeva učenca, otrok ne umeva vzgojitelja, ko ta ni zmožen slovenščine. (Res je !)
Slovenskim rodoljubom, gledajočim to nenaravno prikazen, je krvavelo srce in še krvavi ; pre-
V Celovcu, 20. kimovca 1893.
toliko po njej ravnali. Svojim delavcem in poslom so dajali toliko plače, da so mogli še koj izhajati in se pošteno preživih, v bolezni in starosti so pa tudi še za silo skrbeli za nje. če jim že druzega niso dali, vsaj beračiti jim niso branili, kakor se zdaj godi. Ko so pa bogataši vsled branja brezverskih knjig in časopisov ob vero prišli, niso hoteli več v revežu spoznati svojega bližnjega, začeli so ga zaničevati in za svojo korist porabljati. Dokler je bil reven človek še pri moči, jemali so ga v delo, pa plačali so ga slabo, da je njim več dobička ostalo, če je kdo prišel, ki ga je glad prignal, in se je v delo ponudil še za manjšo plačo, bil je sprejet, prvi delavec pa je bil brez usmiljenja iz službe zapoden in brez vse podpore puščen. V bolezni in starosti ni dobil delavec nobene podpore , če je prav poprej še toliko let zvesto služil in bogatašu polnil blagajnico. Kako delavci živijo in ali opravljajo svoje verske dolžnosti ali ne, za to se liberalni gospodarji niso več zmenili, zadosti jim je bilo, da je delavec opravil svojo službo. Da bi še več dobička naredili, začeli so za lahka dela najemati ženske in otroke, ker so se tisti z manjšo plačo zadovoljili. Tako se je rado prigodilo, da je bil trdni oče brez dela, njegovi šibki otroci so pa imeli delo, toda le pičel zaslužek, da je potem cela družina stradala, otroci pa so pri težavnem delu in slabi hrani kmalu opešali in svoje žive dni slabotni ostali, če niso že zgodaj pomrli. Tako je kraljevala lakomnost podjetnikov brez vsega zadržka, vest jih ni ovirala, postave pa tudi ne, ker so bile narejene po liberalnih naukih. Liberalni nauk v gospodarskem orini pa je tak, da sme podjetnik v delo vzeti, kogar hoče, mu plačati, za kolikor se pogodita, in ga iz službe djati, kedar hoče. Za vse druge dušne in telesne potrebe svojih podložnih pa gospodarju ni treba skrbeti. Da pa delavec velike plače ne dobi, za to je že s tem skrbljeno, ker je delavnih močij zmirom zadosti, včasih tudi preveč, in če delavec noče delati za malo plačo, dobi se drug namesto njega. Tako so revni ljudje prišli do spoznanja, da so čisto zavrženi in zapuščeni na svetu, da so kakor zaničevani sužnji, ki morajo trdo delati za samo jed. Kajti če prav delavec plačo dobiva, vendar jo, ako je pičla, lahko zajé, tako da nema od svojega truda druzega, ko nago, borno življenje. Ko so se delavni ljudje videli v tem žalostnem stanu in so
mišljevali so, kako bi bilo pomagati. Svetopisemski rek: „Množica se mi smili“ vzdramil je tudi nje; množica — slovenskih otrok, ki po obmejnih mestih, trgih in vaseh gineva za slovenstvo, — se nam smili ; zato smo sklenili takej zapuščeni mla-deži, ki je zoper svojih starišev in svojo voljo v največji nevarnosti, izneveriti se svojemu rodu, sami pomagati, dasi smo se zavedali ogromnih žrtev, ki jih bo zahteval ta vzvišeni smoter. Tako se je porodila, kakor veste čč. skupščinarji, šolska družba sv. Cirila in Metoda. Njej velja svetopisemski klic : „Poberite kosce, da konca ne vzamejo !“ — o, ne samo kosce, nego trume slovenskih otrok zberite in pošljite v svoje slovenske šole, povsod, kjer so oni le pastorki, med inonàrodnimi otroci v drugo-jezičnih šolah.
Je-li se je pa naša družba odzvala tej srčni želji vseh pravih domoljubov in rodoljubkinj ? (Je !) Je-li vodstvo, ktero danes že osmič v svoji prvotni celoti stopa pred vas, čč. skupščinarji in družbeniki, prav pojmilo ter izvrševalo svoj nalog: je-li opravdalo zaupanje, ktero ste mu tekom let pove-verili ? (Je ! je !) Je-li ono v zmislu družbinih pravil res pospeševalo pri nas katoliško nàrodno šolstvo? (Je, vzorno!)
Vodstvenemu izvestitelju je čast, vse to nekoliko pojasniti ter družbo pokazati, kakoršna je, kar mu je z ozirom na odmerjeni čas mogoče storiti le v glavnih potezah ; čč. skupščinskim zastopnikom pa je prostost in dolžnost, soditi o družbinem delovanju.
Vodstvene seje.
1. Leto za letom raste ugled naše družbe, to spričujejo med drugim tudi skupščinske slavnosti,
Štev. 26.
ob enem opazovali bogatine, ki so skoro brez vsega dela v obilnosti živeli, začeli so milovati svoj tužni stan in sovražiti svoje trdosrčne gospodarje.
K temu je prišla pa še n e v e r a. Po mestih so namreč tudi delavci prebirali brezverske spise in poslušali take razgovore, in tako so prišli tudi sami ob vero. S tem so zgubili pa tudi svojo zadnjo tolažbo. Dokler so še verovali, tolažili so se s tem, da bodo po kratkem trpljenju na zemlji enkrat vekomaj srečni v nebesih, ako svoje nadloge voljno prenašajo. Ko so pa vero v večnost zgubili, rekli so med seboj : „Če večnosti ni, in človek pogine, kakor žival, čemu bomo mi na tem svetu toliko trpeli ? Prekucnimo vse in polastimo se tega, kar zdaj drugi imajo, in tako si naredimo nebesa na tem svetu !“
Tako je nastala stranka socijalnih demokratov, ktera dobiva zmirom več pristašev med revnim ljudstvom, posebno med delavci na Nemškem, Francoskem, Angleškem, v Švici in sploh po vseh omikanih deželah. Kaj ti ljudje hočejo, tega še sami prav dobro ne vejo. V tem so vsi edini, da so s svojim stanom nezadovoljni, in povsodi hujskajo delavce, naj ustavijo delo, naj tirjajo več plače in menj ur dela na dan. Tudi hočejo občno volilno pravico, ker upajo, da bodo sčasom vse delavce v mestih in hlapce ter dninarje na kmetih na svojo stran dobili, in s to močno stranko mislijo zmagati pri volitvah. Ko bi enkrat večino poslancev na svoji strani imeli, potem hočejo svet uravnati po svojem okusu in po naukih svojih prerokov. Oni pravijo, da vere in duhovnikov nič ni treba, vsak naj veruje, kar hoče ; vsem, ki kaj imajo, naj se vse vzame, in premoženje naj pade pod državno oblast, država naj pa potem za vse skrbi. Potem bi se vsakemu ukazalo, kaj mora delati in koliko ur na dan; jedli bi skupaj, spali menda tudi, obleko bi morala država priskrbeti, plače bi nobeden nič ne dobil, ker bi bil itak z vsem preskrbljen. Hraniti bi ne bilo treba, ker bi tudi za starce država skrbela. Otroci bi ne dobili nič dote, oni bi se skupno redili, vkup v šolo hodili, vkup jedli, vkup spali. Zakonov bi več ne bilo, ljudje bi se parili po svoji volji in za kolikor časa bi hoteli.
Da bi pri takem redu vse dobro šlo, in da bi bili vsi zadovoljni, je pač težko verjeti. Čeravno kmet nema nič dobrega, vendar je svoj gospod in je vendar še bolj srečen, kakor bi bil po-
ki so po zatrjilu naših časnikov postale pravi narodni prazniki. (Istina !) Tako je tudi lanska skupščina dné 28. julija v Postojni vsled požrtovalnosti ondotnih nàrodnih društev in posamnih rodoljubov tako lepo uspela, da je vsem udeležnikom ostala v najprijetnejšem spominu. (Slava jim!) Poročilo o njej itak najdete v družbinem Vestniku VI. Tedaj je bila v vodstvu zopet potrjena izstopivša tretjina odbornikov, ki so se sošli k enajstim sejam, da rešijo družbine zadeve.
Prva te upravne dobe ali LIX. seja je bila dné 5. avgusta 1892, v kteri se je vodstvo konstituiralo kakor prejšnja leta; le v ožji odbor v zmislu § 18. glavnih pravil se je mesto člana Ivana Hribarja radi njegovih pogostnih odsotnostij v služ-binih zadevah privzel vodstveni ud dr. Karol vitez Blehveis-Trsteniški. LX. seja dné 24. vel. srpana je bil sestanek ožjega odbora. LXI. dné 30. vel. srpana. LXII. 26. vinotoka. LXIII. 23. listopada 1892. LXIV. 4. prosinca 1893. LXV. 8. svečana. LXVI. 1. sušca. XLVII. 20. mal. travna. LXVIII. 30. rožnika in LXIX. pa 5. mal. srpana na blag-dan družbinih sv. zavetnikov. Kaj se je obravnavalo in kako ukrepalo, razvidno bo vsaj deloma iz naslednjih podatkov.	(Dalje sledi.)
Iskrice.
Kteremu človeku nič ni po volji, in kteri z nobenim ni zadovoljen, o tem se lahko more trditi, da tudi ž njim nihče ni zadovoljen. Tak človek je nadležen samemu sebi in tudi drugim.
tem, ko bi ga kak brič na delo priganjal in bi ne bilo nič njegovega. Kakošna bo izreja otrok, če bodo ločeni od svojih starišev? če bo imel vsaki brat druzega očeta? Socijalno-demokratični ministri tudi ne bodo orali in tudi ne bodo jedli krompirja v oblicah brez soli za večerjo. Če bodo pa dobro živeli, kakor zdaj visoki gospodje živijo, ka-košen razloček pa bo potem med zdaj in potem? Kdo bo imel oblast določiti, kaj naj ta ali drugi dela, in ali se bodo ljudje temu povelju dolgo pokorili? Bolj ko človek vse te reči premišljuje, bolj mora priti do spoznanja, da so to le prazne sanjarije, kar socijal-demokrati govorijo in ljudem obetajo. Kako bodo ljudje brez vere kaj pametnega ustanovili in uredili? Ali so mar modrejši, kakor Bog, ki je svojega Sina k nam poslal, da nas pouči, kako naj živimo? Ali je ktera tolažba za to življenje lepša, kakor če si človek s pridnostjo in varčnostjo toliko pridobi, da na starost lahko brez skrbi počiva? Socijaldemokrati hočejo pa premoženje odpraviti. Zato so sv. Oče papež njih nauke zavrgli in obsodili ter delavcem rekli, da si s prekucijo ne bodo nič zboljšali svojega stanja. Tako, kakor socijalni demokrati hočejo, se svet ne bo dal uravnati. Prekucijo pač znajo napraviti, pri kteri bo teklo veliko dolžne in nedolžne krvi, čez nekaj let se bodo pa ljudje novega reda spet naveličali in bodo spet stari red v veljavo postavili. Nevarnost, da se ti nauki tudi k nam za-trosijo in to celo med kmetsko ljudstvo, je večja, kakor bi k(lo mislil. Po mestih že vse mrgoli so-cijalnih demokratov, in ne bo dolgo, da pojdejo tudi na deželo in bodo začeli hlapce hujskati zoper gospodarje. Namesto lepega miru se bo v vse hiše zanesel prepir in sovraštvo, to še posebno potem , ko bi se upeljala občna volilna pravica , da bi smeli tudi hlapci in dninarji voliti. Tiste bodo socijalni demokrati v svoje mreže lovili in jim zlate gradove obetali. Zato Slovence že zdaj svarimo, naj ne verujejo vsakemu mestnemu bradaču, naj rajši zvesto ostanejo pri slovensko-katoliški stranki, ktera jih prav uči, ker se s svojimi nauki naslanja na krščansko vero.
Dopisi prijateljev.
(Kronin dar!) V korist družbe sv. Cirila iu Metoda so darovali: Tomaž Šlajhar na Gori l_kron°; Janez Rac na Potoči 1 krono; Naročnik „Mira“ iz Šmihela pri Pliberku 1 krono; Hedenik-Dravec na Žihpoljah 1 krono; Radoslav Hrastov 1 krono; Uršula Hrastova 1 krono; Janez Kopajnik iz Grabštanja 1 krono; Gašpar Zec p. d. Mohar, mlinar v Drabunošah, 1 krono; Jos. Vintar, župni upravitelj v Ovbrah, 4 krone; Anton. Pokržnik v Ovbrah 2 kroni; Neimenovana ro-doljubkinja iz Št. Lenarta pri sedmih studencih 2 kroni. Po preč. gosp. proštu in dekanu Ant. Wakonig-u pri pastoralni konferenci v Spod. Dravogradu nabranih Ib kron. Blag slovenski rojak, ki je po dolgi in mučni bolezni srečno ozdravel, 3 krone. M. Vigele v Ložu 1 krono. Skupaj 36 kron. Lepa hvala vsem darovalcem ! Živeli nasledniki! — V „Miru“ št. 20. do 24. izkazani zneski v skupni svòti 345 kron odposlali so se v društvene namene preč. g. predsedniku Tomo Zupanu v Ljubljano po poštni nakaznici. „Mir“ je do sedaj nabral in družbi odposlal vsega vkup 710 prvih kron.
Iz Kotmare vesi. Gotovo mislite, g. urednik, da spimo pri nas v Kotmari vesi na medvedovi koži, odkar smo gospodarji Slovenci v slovenski občini, ker že en čas ni bilo nobenega dopisa od nas. Kakor drugod, praznoval se je god naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda tudi pri nas že na predvečer s streljanjem in umetalnim ognjem, naši vrli fantje pa so zažigali kresove po hribih in dolinah, na god pa s slovesno službo Božjo med gro-menjem topičev, da se spominjamo in ob enem zahvaljujemo za dobrote, ktere smo prejeli od sv. bratov. — Občni zbor naše podružnice sv. Cirila in Metoda dné 13. vel. srpana t. 1. v lepo z zastavami in lipovim cvetjem ozaljšani dvorani g. Štan-gelna v Kotmari vesi, bil je sijajen in dobro obiskan od blizo in daleč ; iz Hodiš, Kožne doline, Bilčovsa, Celovca in Žihpolj počastili so nas s svojim prihodom rodoljubi. — Po poročilu tajnika in blagajnika o delovanju naše podružnice v pretečenem letu bila je volitev odbora in se je enoglasno zopet stari odbor potrdil. Pazljivo so vsi poslušali čast. govornike gg. Štinglna, Tavšiča in Ozbiča, in res izborno petje naših domačih slovenskih pevcev, ki so se sami tako dobro izvežbali, da dovršno pojejo vsako pesem, da jih je kar veselje poslušati. Izrekamo tedaj prisrčno zahvalo vsem g. govornikom in našim vrlim pevcem, da nas razveseljujejo z lepim petjem milih slovenskih pesmij. Pa tudi v cerkvi se pri nas jako dobro poje in vsa čast našim vrlim pevcem in organistu Val. Štan-gelnu ml., ki tudi izvrstno orgija, ki pa bode v kratkem odšel v Ljubljano v orgljarsko šolo, da se tam še bolj izvežba in popolni.
Iz Kotmare vesi. (Letni občni zbor podružnice sv. Cirila inMetoda.) Dné 13. vel. srpana je imela naša podružnica šolske družbe sv. Cirila^ in Metoda svoj letni občni zbor v gostilni Val. Štangelna v Kotmari vesi. Lepo vreme je veliko pripomoglo, da je bila udeležba mnogobrojna. Prišli so gostje in prijatelji te družbe iz cele oko-
lice : iz Bilčovsa, Velinje vesi, Št. Janža in iz Hodiš. Ker ni bilo nobenega vladnega zastopnika, odprl je vrli predsednik naše podružnice g. Prosekar zborovanje in pozdravil iskreno vse udeležence. Potem ste sledili poročili gg. tajnika in blagajnika. Iz obeh poročil posnamemo, da se je na dan sv. Cirila in Metoda brala sv. maša za vse žive in mrtve ude Kotmaroveške podružnice. Družnikov ima podružnica sedaj 151. Izmed teh je 1 usta-novnik, 23 letnih udov in 127 podpornikov. Od zadnjega zbora dné 30. oktobra 1892 do danes je imela dohodkov 26 gld. 50 kr. Vodstvu v Ljubljano se je odposlalo 25 gld. Kot nagrado .za to je dobil odbor podružnice od glavne družbe 50 lepih molitvenikov in tudi še druge knjige za pridne šolarje. Tudi g. Podobnik, učitelj pri sv. Barbari v Halozah na Štajerskem, kterega so naši Ijubez-njivi in miroljubni (?) prijatelji iz Koroškega pregnali, spomnil se je naše podružnice ter daroval ji veliko koristnih knjig. — Kot prvi govornik je nastopil g. Pr. Stingi, kteri je govoril o kmetu in veri, to je v kakošni zvezi ima biti kmet z vero. Pokazal je, da kmečki stan je za človeško družbo važen in da je podlaga vsem drugim stanovom. Če je torej kmečki stan tako važen, vsak mora ta stan spoštovati ; vsak, kdor je za to poklican, mora za njega skrbeti ter si prizadevati, da bi napredoval. In je to tedaj velika krivica, ako kdo kmečki stan smatra za kakšno igračo, s ktero si more po svoji volji igrati ! — In vendar je na svetu nekdo, ki je tako predrzen, tako lahkomiseln, da smatra kmečki stan za ničvredno igračo — in to je brezverski liberalizem. Dalje je govornik razlagal, kaj je liberalizem, in da liberalna načela škodujejo vsem stanovom, največ pa kmetu. Liberalci obljubljajo kmetu, da ga bodo osvobodili iz rok nazadnjakov in mračnjakov1', ali prav za prav ga učč nevere. Obljubljajo kmetu, da ga bodo oprostili iz oblasti klerikalcev, toda spravljajo ga v oblast Judov in oderuhov; obljubljajo kmetu, da ga bodo razsvetlili in omikali, toda jemljejo mu staro poštenost. Zakaj vse to ? Liberalci si namreč mislijo; vi, kmetje, le se bojujte zoper vero in duhovnike kot svoje največe sovražnike, in med tem, ko se bodete vojskovali zoper vero in duhovnike, vam bodemo mi izpraznili žepe, vzeli posestvo, zadovoljnost in pravice, ktere varuje katoliška vera. Ali ni to nepoštena igra in goljufija? Zato, kdor je iskren prijatelj kmečkega stami, mora kmetom svetovati: Kmetje, varujte se liberalcev kot kuge! Nazadnje je govornik priporočal družbo sv. Cirila in Metoda, ker hoče kmetom pomagati s tem, da jim ustanovlja versko in^ slovensko šolo. — Po tem govoru se je oglasil g. Štih p. d. Šlemic in je ovrgel trditev nekterih ljudij, kakor da bi vera ne spadala k političnemu boju. Če tudi ni bil na govor pripravljen, vendar je ono neumno trditev nekterih ljudij prav ovrgel, tako da smo ga vsi s pazljivostjo poslušali. — Geslo „viribus unitis" (z združenimi močmi) je nam Slovencem posebno priporočal g. Ozbič iz Celovca. — Preč. g. Tavšič, župnik iz Hodiš, so kot zadnji govornik izrazili svoje veselje nad mnogobrojno udeležbo in so ob enem obžalovali, da v Hodišah ni toliko zavednih Slovencev. Dalje so dokazovali, da samo z materno besedo se moremo omikati in kaj naučiti. Materna beseda srce požlahnuje; in ne le materna beseda, ampak tudi vera, ktera vzgaja značaje, kterih je nam koroškim Slovencem toliko treba. — Daljše točke sporeda so se vršile v zadovoljnost vseh. Vsi smo bili dobre volje in dolgo do noči so nas vrli Kotmirski pevci razveseljevali z milimi slovenskimi pesmimi.
Iz Velikovške okolice. (Podružnica sv. Cirila inMetoda inVelikovčani.) Dné 6. t. m. se je imel v prostorih Plešučnikove gostilne v Velikovcu vršiti ustanovni podružnični zbor družbe sv. Cirila in Metoda za Velikovško okolico. Pa o joj ! Komaj se je ta novica raznesla v popolnoma nemškem (?!) Velikovcu, že je vskipela germanska kri v žilah „miroljubnih in olikanih" Velikovčanov, in vse kar leze in gre, spravilo se je nad Plešuč-nika in ga pregovorilo, „vindišarjem“ sobane ne prepustiti, kar se je tudi zgodilo. Plešučnik je v zadnjem trenutku odpovedal in tako se ustanovni podružnični zbor 6. t. m. ni mogel vršiti. Dobro, gosp. Plešučnik! Yas se bomo kmetje iz okolice vedeli ogibati ob sredah in drugih prilikah, zato se pa bodete morali zahvaliti onim, ki so vas pregovorili. Če si pa Slovenec kaj v glavo vtepe, potem ne odjenja poprej, dokler ne izvrši. Naprosil se je tedaj drugi gostilničar Taušič, da bi prepustil eno sobo svoje gostilne za zborovanje, ktero bi se imelo vršiti 13. t. m. Naprošeni je dal moško besedo, ali dva dni pred zborovanjem postal je figa mož. K njemu se je namreč zadrvila cela garda, na čelu ji „hauptman“ Papič, in ga z obljubami in grožnjami tako obsipala, da je možu moško srce zlezlo v hlače, in tako smo zopet pogoreli. Velikovški hujskači na Slovence! zapomnite si dobro, da mi nismo za vselej propadli, in da nas niste še ugnali v kozji rog. Zborovali in ustanovili bo-
demo podružnico sv. Cirila in Metoda, ako se tudi vsi na glave postavite in ako vsaki teden eno šul-ferajnersko zborovanje skupaj zbobnate. Kdo pa bode imel korist od tega nasprotovanja? Vi Velikovški oštirji in drugi gotovo ne. Mi slovenski okoličani bodemo že zato skrbeli, da se vam bodo še sline cedile po naših Bvindišarskih“ denarjih in prišel bode čas, ko bodete še prosili, da se bi pri vas zborovalo. Imena 35 oštirjev iz Velikovca bodo zapisana v zgodovini Koroške dežele, tako pravi Beljaška „Deutsche Allgemeine Zeitung", ali tudi v zgodovini Velikovške okolice, pa ne samo v zgodovini, tudi v spominu okoličanov bodo zapisana. Pazite, da se ne bodete še kesali!

I
JL


Slovenci in Slovenke! Darujmo prvo krono, ki nam v roke pride, družbi sv. Cirila in Metoda !

Politični pregled,
Politika, tako notranja, kakor zunanja, ki je dolgo mirno stala, začela se je vendar nekoliko premikati. Notranja, žal, ne baš veselo, kar se tiče Čehov. Nad Prago in okolico je namreč vlada razglasila izjemno stanje, da stopita iz veljave člen 12. in člen 13. državnih osnovnih postav, in odpravi se tudi za Pražki sodni okraj porotna sodba. S članom 12 je odpravljena svoboda zborovanja in javnih shodov, s členom 13. pa tiskovna svoboda. Tedaj ne bodo smeli shodov sklicevati, in nad časniki bo pazilo oko policije, da ne bodo smeli nič pisati, kar bi duhove vznemirjalo ali sploh vladi ne ugajalo. Mladočehi so tedaj dosegli, kar so hoteli ; toliko časa so vlado dražili, da jim je slednjič zobe pokazala. Uradni list zagovarja to od celega ministerstva izdano naredbo, trdeč, da so Mladočehi brezobzirno postopali, ljudstvo ščuvali in strasti zbujali brez skrbi za bodočnost nà-roda; da so ljudi strahovali, zoper osebe, stanove in nàrode hujskali, da so še pri drugih nemirnih življih pomoči iskali iu spodbujali k nepokorščini proti gosposkam in celò proti cesarju. Dalje, da so večkrat nastali nemiri, da niso bile varne ne osebe, ne premoženje, da se je pokazalo zaničevanje proti oblastnijam in proti znamenjem državne oblasti; da tedaj navadna vladna sila ni več zadostovala, da se je torej morala omejiti svoboda tiska in javnih shodov, ker se je to pokazalo kot potrebno za javni red. Nemško-liberalni listi bodo od veselja ploskali, Čehi pa bodo zdaj morda vendar sprevideli, da jih mladočeška politika ne pelje k sreči in veljavi. Kaj morejo Mladočehi na to storiti? Nič druzega, da bodo nekoliko ropotali v državnem zboru, ministri se pa za to ne bodo zmenili. Za resen upor jim bo menda primanjkovalo moči in poguma, torej ne ostaja druzega, kot pest v žepu stiskati, sicer pa se pokoriti vladni šibi. To je tedaj tista slavna zmaga, ki so jo Mladočehi obetali svojim volilcem! — Primorskim Slovanom se bo pa na bolje obrnilo, če je verjeti „Nà-rodnim Novinam" v Zagrebu, ki poročajo, da bo odstopil Tržaški cesarski namestnik Ri n al di ni, ter da pride na njegovo mesto nek nemški uradnik, ki služi zdaj na Tirolskem. Očita se Kinal-diniju, da je preveč na stran potiskal primorske Slovane in stregel le Lahom, kterih pa vendar ni znal pridobiti za državno idejo. Čas bi že bil, ako je vlada res spoznala, da na Primorskem ni modro postopala. Sicer pa mi nemarno veliko vere v to novico, smo bili že prevečkrat goljufani v svojih nadah. — Nekteri nemški katoliški listi so predložili, naj se ustanovi v državnem zboru strogo katolišk klub po zgledu centruma (središča) v Nemčiji. Tem listom pritrjuje ' tudi Ljubljanski „Slovenec". Mi se pa bolj vjemamo z listom „Siid-steierische Post", ki od tega odsvetuje in se boji, da bi razpadla tako poljski, kakor Hohenwartov klub, ko bi izbacnila od sebe omahljive, na pol liberalne poslance, in s tem bi bilo pomagano le nemški levici (liberalcem), ki si že davno želi, da bi ta dva kluba razpadla, ker bi potem levičarji kot najmočnejša stranka ukazovali in kraljevali, med tem ko bi v male klube zdrobljena desnica brez moči in veljave ostala. — Neutrudljivi dr. Lueger in njegovi tovariši hodijo po severni (nemški) Češki ter sklicujejo shode, na kterih ljudstvu razkladajo škodljivost liberalnih naukov ter jih vabijo v tabor krščansko-socijalne (protijudovske) stranke. Želeti bi bilo tem shodom obilno uspeha in blagoslova. — Pri vojaških vajah v Galiciji so svitli cesar sprejeli poljske in rusinske odposlance in velmože ter jih pohvalili, da znajo mir ohraniti v deželi med Poljaki in Kusini, da modro skrbijo za deželne potrebe, ob enem pa tudi skupni državi vselej
radi dovolijo, kar potrebuje. To je bil morda mi-glaj za Mladočehe, kako naj še oni postopajo, da bo cesarju dopadljivo. Vsi resni politiki morajo priznati, da poljski poslanci res modro postopajo. Oni vladi ne napravljajo nepotrebnih sitnostij, znajo pa tudi za svojo deželo zmirom kaj pridobiti, tako da je že pregovor postal, da Poljaki vse dosežejo, kar le hočejo. — Poljedelski minister grof Falken-hayn bo državnemu zboru predložil načrt postave, s ktero se bodo ustanovile kmetijske zbornice po zgledu kupčijskih zbornic. Več o tem spregovorimo drugokrat. — Na Češkem se je občinam ukazalo, napraviti dvojezične napise. — Za Tolmin, Boleč in Kobarid je bil voljen za deželnega poslanca grof Alfred Coronini. — V Brežah pa je za koroškega deželnega poslanca izvoljen dr. Jobst. — Ogerska vlada nadaljuje svoje pogubno delovanje ter preganja katoličane in nemadjarske nàrode. Prepovedala je katoliški shod, ki se je imel sniti v Terezogradu. Bumunske rodoljube pa tira pred sodnike in jih obsoja v trdo ječo, ker nočejo hvaliti krivic, ki jih trpijo. — Sv. Oče papež se tudi žalostijo nad ogersko judovsko-liberalno vlado, ki hoče s civilnim zakonom žaliti pravice katoliške cerkve in jej na Ogerskem tla spodkopati. Pisali so na ogerske škofe okrožnico, v kterej jim naročajo, naj zabranijo kar morejo mešane zakone (med katoličani in lutrovci, ter med kristjani in Judi). Nadalje jim svetujejo, marljivo napravljati katoliške shode in pri volitvah na to delati, da bodo verni katoličani voljeni za poslance. — Nekteri so mislili, da seje Avstrija Kusom zamerila z vojaškimi vajami tik ruske meje. Temu pa menda ne bo tako, kajti pri vajah na Ogerskem so pri večerji naš cesar pili na zdravje ruskega cara. — Francozom je pa res zasmrdelo, da je nemški cesar napravil vojaške vaje v Alzaciji in Loreni, nekdaj francoskih deželah. Tolažijo se pa z ruskim prijateljstvom in se močno veselijo, da pride v kratkem pet ruskih vojnih ladij na obisk v Tulon na Francosko. Za sijajni sprejem ruskih mornarjev delajo se že velike priprave. To pa spet Nemce jezi, in veljavni nemški list „Kolner Zeitung" piše, da bodo Nemci na rusko-francosko pobratimstvo v Tulonu že tak odgovor dali, da se bo Rusom in Francozom pogum ohladil. Časniki ugibajo, kaj bi utegnila ta grožnja pomeniti. Eni pravijo, da bo Švedija pristopila k trodržavni zvezi, drugi spet, da bo to storila Anglija, spet drugi mislijo, da se bo dal Viljem slovesno kronati za nemškega cesarja. — Francozi so jezni na Lahe, ker seje laški princ prestolonaslednik udeležil nemških vojaških vaj v Alzaciji, o kterih trdijo, da so bile nalašč zato tam, da bi se Francozi prav jezili. V tem se ne motijo, kajti nemški cesar je v Metzu tako govoril, kakor bi bila vojska že pred durmi. Rekel je tam zbranim gospodom (menda so bili po večini le uradniki): »Nemški ste in nemški ostanete,“ kakor bi hotel reči: „vi Francozi le mirujte, Lorene ne dobite več nazaj !“—Med Srbi se je prikazala nova stranka, ki hoče, naj se Srbi sprijaznijo s Hrvati. Oni pravijo, da bo Srbom le na škodo, ako Hrvaška vso moč in veljavo zgubi, kajti kedar bodo Madjari in Nemci Hrvate na tleh imeli, segli bodo kmalu še po Srbih. To je tudi naša misel, zato nas veseli, da so se našli med Srbi pametni možje, ki to sprevidijo. Ko bi se sprijaznili Srbi in Hrvatje, to bi bilo veliko vredno za nas vse Jugoslovane. — V južni Ameriki nikoli ni miru, zmirom je slišati o kakih puntih. Zdaj je ustaja v Braziliji in Argentiniji. Španjska kri je od nekdaj zelo nemirna. — V deželi Hupe so Kitajci spet napadli in pregnali katoliške misijonarje. — V angleški gosposki zbornici je bila zavržena postava Ho menile, ki bi imela Ircem dati svobodo. Kaj druzega od gosposke zbornice ni bilo pričakovati. S tem se je stvar spet zavlekla za par let.
Gospodarske stvari.
Klorovo apno se dà mnogovrstno porabiti. Dobro varovalno sredstvo je pri živinskih kugah, zlasti boleznih na parkljih. Če ga natreseš na desko v hlevu in pustiš okno odprto, pobegnile bodo iz hleva vse muhe, ker jim je zopern duh tega apna. Živini ta duh ne škoduje. Ravno tako dober po-moček je proti mišim in podganam. Zelja se ne lotijo bolhe in gosenice, ako ga poškropiš z vodo, v ktero si djal klorovega apna. S klorovim apnom tudi preženeš gosenice s sadnega drevja. Še celo metulji se ogibljejo drevesa, ki se je poškropilo z vodo, v kteri je klorovo apno.	„Kmet.“
Oleandrov strup. Znano je, da je oleander strupen in na Laškem pazijo na to, da se ne pomešajo njegove veje med živinsko krmo. Tudi vrtnar mora paziti, da se ne vreže z nožem, s kte-rim je prej rezal oleander in je na njem ostalo še kaj oleandrovega soka; napravijo se hude rane. Novejši čas rabijo tu pa tam oleandrova peresa
kot strup zoper miši. Listi se posušč, stolčejo v prah, pomešajo s peskom ter natresejo v mišje luknje. Oleandrov duh je mišim tako zopern, da se precej drugam preselijo in ne povrnejo.
„Dom.“
Petnajsto letno poročilo
bratovščine vednega češčenja presvetega Rešnjega Telesa.
Letošnja razstava cerkvene oprave se je otvo-rila dné 1. kimovca ob 11. uri dopoludne v prisotnosti preuzvišenega velečast. g. knezoškofa, odbora družbinih gospej in mnogih prijateljev ter podpirateljev bratovščine.
Društveni vodja č. g. dr. Alojzij Cigoj je imel sledeči nagovor :
„Visokočastiti gospod knezoškof!
Slavna skupščina!
Društvo za vedno češčenje najsvetejšega zakramenta in za oskrbovanje revnih cerkva s cerkveno opravo, da se zamore v njih služba Božja dostojno obhajati, otvori danes svojo 15. razstavo. Poročati mi je o društvenem delovanju od zadnje razstave dné '6. kimovca 1892, in reči smem z veseljem, da je bilo to delovanje še dosti povoljno. Število tistih, ki so si postavili nalogo, vsaki mesec po eno uro v molitvi in premišljevanju muditi se pred najsvetejšim zakramentom, da nekoliko zadostujejo za žaljenja, ki jih trpi Božji Zveličar v tem zakramentu ljubezni, in da se pokorijo za lastne in tuje grehe, se je pomnožilo, ker so se ustanovile tri nove podružnice: v Dobrli vesi, Raden-theinu in Kaningu; že obstoječim podružnicam v Paternijonu, Domačalah, Gorjah, Št. Rupertu pri Velikovcu, Morčah, Št. Jurju pod Dobračem in Št. Kancijanu pod Juno pa je prirastlo lepo število novih udov, tako da štejemo letos več ko 400 novih članov.
Da bi se zamoglo število udov natančno zvedeti, bilo bi želeti, da bi velečastiti voditelji podružnic in razširjevalke glavne družbe v Celovcu hoteli se potruditi, da bi sošteli vse še delujoče ude in naznanili njih število predstojništvu.
Na deželi, kjer so cerkve dostikrat oddaljene, in je ljudstvo z delom in skrbmi močno obloženo, obhaja se molitvena ura navadno za vse ude skupaj na kako določeno nedeljo v mescu in sicer slovesno in pobožno. Bolj vneti podkrepijo pri tej priložnosti svojo molitev s sprejemom svetih zakramentov. Zelo je hvale vredno, da pri teh pobožnostih nekteri velečastiti duhovniki društvene člane s primernimi nagovori ogrevajo in navdušujejo. Kakor sem zvedel, se še belolasi zlatomaš-niki iz ljubezni in spoštovanja do najsvetejšega zakramenta ne ustrašijo truda in vodijo te molitvene ure.
V Celovcu bivajoči člani opravljajo svojo pobožnost vsak za se na uro in dan v mesecu, kte-rega si vsak sam izbere, bodisi po dnevu ali po noči. Ta razdelitev se najbolje prilega namenu društva, da se namreč vsaki dan in vsako uro opravljajo molitve kot zadostilo za neprestana žaljenja, ki jih trpi Božji Zveličar v najsvetejšem zakramentu. Razun tega se obhaja zadostilna Božja služba v benediktinski cerkvi vsako četrto nedeljo v mesecu in na pondeljek po tisti nedelji. Takrat se moli za društveni prospeh in napredek, in sv. maša se daruje za vse žive in mrtve ude. Z Božjo službo je združena tudi pridiga, ktero člani v obilnem številu poslušajo. Še bolj hvalevredno in spodbudno bi bilo, ko bi svojo ljubezen do najsvetejšega zakramenta tudi s tem pokazali, ko bi se enako številno udeležili skupnega sv. obhajila.
Kar zadene oskrbovanja revnih cerkva s cerkveno opravo, omeniti mi je, da je došlo letos primerno menj prošenj, kar pride menda od tod, ker je pokazal lanski račun primanjkljej. Tudi letos imamo primanjkljej, smo pa tudi s cerkvenim blagom že zanaprej toliko založeni, da je več vredno, ko primanjkljej.
Pri rešitvi prošenj, ktere naj se po sklepu zadnje odborove seje vedno spišejo in tudi od vele-častitega dekanijskega urada podpišejo, ozira se predstojništvo po zgledu drugih škofij v prvi vrsti na take cerkve in občine, kjer ima društvo kaj svojih članov, in še le potem na druge 'cerkve, v kolikor to moči dopuščajo.
Blago za cerkveno obleko nakupuje gospejni odbor, ker so gospe v tem izvedene, in sicer pri takih trgovcih, ki imajo ceno in trdno blago. V tej zadevi sem pred par dnevi govoril s častitim gosp. msgr. Karolom Hoferjem, voditeljem Dunajske glavne družbe, ki je najstarejša pod našim cesarjem. On ima v tem dolgoletno skušnjo, in iz pogovora ž njim sem se prepričal, da naše društvo pri nakupovanju blaga modro postopa.
Pri izdelovanju cerkvene oprave, naj bo že pri-prosta za revne cerkve, ali dražja, ki se naroči in plača, gleda se strogo na liturgične predpise, tako da naše društvo, kar sem .jaz opazil, ne zaostaja za
drugimi. Vendar pa naši izdelki ne hlepijo po časti, kakor bi bili uzori umetnosti; mi se zadovoljimo z zavestjo, da izdelujemo cerkvenim predpisom primerno, za Božjo službo dostojno opravo in da naročnikom ustrežemo, kolikor premoremo.
Kar zadene delavske moči, skrbela je predsednica gospej nega odbora, visokorodna gospa grofinja Rosenberg-Orsini, tudi letos za to, da se je več pobožnih gospej brezplačno udeležilo izdelovanja cerkvene obleke. Kar je še manjkalo, izdelalo se je s posredovanjem blagajnice in podpredsednice gospe baroninje Maierhofer po vajenih rokah proti plačilu.
Stroški za cerkveno opravo, ki se je dala zastonj ali za znižano ceno, so se pokrili iz doneskov udov, iz volila 200 gld. in nekterih manjših darov in iz pičlega dobička, ki se je naredil pri naročeni opravi. Opomniti je treba, da gospe odbornice in razširjevalke hvaležno sprejemajo vsakovrstno blago, ki se dà porabiti za cerkveno obleko, da se revnim cerkvam tem ložej pomaga. V nekterih krajih porabijo še svilnate trakove na vencih, ki se mrličem na rakev položijo, ter jih pošljejo društvu, da se primerno porabijo. Dosti pomagati bi se dalo revnim cerkvam tudi s tem, ko bi se našli rokodelci, šivilje in vezljalke, da bi brezplačno prevzeli kako delo.
Doneski članov, darovi v cerkvah in druga darila dajo skupaj................ 1249 gld. 19 kr.
Za naročeno opravo se je skupilo 2793	„	91 „
vkup 4043 gld. 10 kr. Vseh stroškov je bilo . .	. 4458 gld. 70 kr.
torej primanjkuje 415 gld. 60 kr.
(Konec prihodnjič.)
N o v i č a r.
Na Koroškem. Razstavo perutnine je nalašč za gojo perutnine ustanovljeno društvo priredilo v Celovcu. Videle so se lepe vrste kur, rac, gosij itd. Tudi tic pevk je bilo precej razstavljenih. — Slovenskih posojilnic je bilo lani 54, in sicer 14 na Koroškem, 20 na Štajerskem, 13 na Kranjskem, 7 na Primorskem. Prometa so imele 13 milijonov goldinarjev, članov pa 26.643. — Tujcev je na Vrbskem jezeru: v Porečah 2247, v Vrbi 1782, v Krivi Vrbi 709. — V Bajtišah je pogorelo fužinsko ogljeno skladišče. Škode je 6000 gld. — Nemški liberalni listi poročajo z velikim veseljem, da so Slovenci v Velikovcu hoteli ustanoviti podružnico sv. Cirila in Metoda, da jih pa nobeden iz Ve-likovških gostirjev ni pod streho vzel. To pa ni taka nesreča, saj se rodoljubi tudi zunaj mesta lahko kje zberejo. Ako se Velikovški gostirji bojijo slovenskega denarja, v tem oziru se jim lahko pomaga. Sicer pa mislimo, da izvira to iz gole, zagrizene hujskanje prenapetih Nemcev in nemškutarjev. (Več v dopisu iz Velikovške okolice.)
Na Kranjskem. V Narodni tiskarni v Ljubljani je izišel „dijaški koledar“ za 1894 ter ima letos lepo sliko Kollarjevo. Cena po pošti 65 kr.
—	Dolenjska železnica v Kočevje se bojda otvori 26. kimovca. — Za odvetnika v Postojno pride dr. Treo. — „Drobtinic“ je izišel v Ljubljani 27. zvezek in se dobi v katoliški bukvami za 80 kr.
—	Pri Ilirski Bistrici je strela ubila posestnika Derenčina, 5 drugih pa osmodila. — C. g. Tomo Zupan, predsednik Ciril-Metodove družbe, so postali profesor na latinskih šolah v Ljubljani. Slava vrlemu rodoljubu!
Na Štajerskem. Za 100 letnico Slomšekovega rojstva, ki se bo obhajala leta 1900, delajo se že zdaj priprave. — V Štrihovcu je bil pri tepežu ubit kmetski fant Jože Maček.
Na Primorskem. V Komnu so umrli č. g. dekan Harmel. — V Kanala so č. g. Anton Ukmar darovali demantno sv. mašo. — Trgovci z železnino v Gorici so sklenili, da bodo ob nedeljah in praznikih prodajalnice zaprte imeli. To je posnemanja vredno. — Goriška ,,Soča“ se vrlo zanima za koroške Slovence in si je zdaj pridobila stalnega dopisnika na Koroškem. — Katolišk dnevnik v laškem jeziku mislijo ustanoviti v Trstu. — V Boljuncu pri Dolini so dobili nove zvonove. —
—	Zgorel je en del papirnice v Podgori; škode je 50.000 gld. — Pošto so dobili v Plavih. — Trtno uš so zasledili v Vrtovinu.
Po drugih deželah. Svitli cesar so si ogledali vojaške vaje v Galiciji in na Ogerskem ter so bili popolnem zadovoljni, kajti vojaki so povsod pokazali, da so dobro izurjeni. — Pri Springfildu na Angleškem se je pod vlakom most podrl. Tlak je padel v vodo; 15 ljudij je smrt storilo, 36 je ranjenih. — Nevarno zbolel je Kleveland, predsednik severno-ameriške zvezne države. — Na Angleškem hudo razgrajajo rudarji, ki so delo ustavili. — Kolera je zdaj že tudi na Laškem. Na Ruskem, Poljskem, Rumunskem pa še ni ponehala. Prikazuje se tudi že na Angleškem in Holandskem.
—	Dva bogata Juda v Galiciji sta državo ogolju-
;
fala za 95.000 gld.; zdaj sta oba čez mejo pobegnila. — Od 128 bosanskih Turkov, ki so Slik svojemu preroku v Meko, prišlo jih je samo 48 nazaj ; vsi drugi so pomrli za kolero. — V Bosni se je naredila roparska četa. Proglašeno je v tistem kraju obsedno stanje. — V Zagrebu so umrli škof Pavlešič. — Telovadba se je kot obligaten predmet upeljala na Dunajskih gimnazijah. Počasi se bo tudi na drugih.
Raznoterosti,
Umestna nareclba. V Muggendorfski kopelji (Švica) izdal je ravnajoči zdravnik to-le pametno naredbo, katera se je napisala po tablicah v javnih šetališčih: Opozarjajo se gospe, da morajo o suhem vremenu predolga oblačila pod denarno globo ali primernim zaporom toliko privzdigniti, da se ne dotikajo tal, v tem ko jim je dovoljeno pomagati o deževnem vremenu s svojimi oblačili pometati blato.
Vabil o
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Medgorjah
imela bo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 24. kimovca pri Martincu v Habru. Spored: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. B. Volitev novega odbora. 4. Pobiranje doneskov in vpisovanje novih udov. 5. Bazni govori in nasveti. Uljudno so vabljeni vsi društveuiki in drugi zavedni Slovenci in Slovenke. Odbor.
Vabilo
k letnemn občnemu zboru, kterega napravi podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico dné 1. vinotoka 1893 ob B1/» uri popoludne priŠlokarju v Štebnu. Vspored: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. B. Volitev novega odbora. 4. Gospodarski govor. 5. Vpisovanje novih udov. 6. Slučajni govori in nasveti. Med posameznimi točkami poje novo ustanovljeno pevsko društvo „Gorotan“ iz Šmihela. K mnogo-brojnem obisku vabi vse zavedne Slovence in Slovenke cele Podjunske doline	odbor.
Za po toči poškodovane v Pliberški in Šmiklavški fari v Podjunski dolini darovala je župnija Vogrče 4 gld.___
Loterijske srečke od 16. kimovca Line	37	42	36	16	70
Trst	10	12	73	38	16
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga
na		na	
birne		hektolitre	
gld. I kr.		gld. 1 kr.	
4	70	5	90
3	80	4	80
3	70	4	60
2	20	2	80
5	—	6	25
4	20	5	25
6	80	8	50
—	70	1	10
—	—	—	—
pšenica.........................
rž............................ •
ječmen..........................
oves ...........................
hej da..........................
turšica (sirk)..................
pšeno...........................
fižol...........................
repica (krompir)..............
deteljno seme.................
grah..........................
Sladko seno je po 2 gld. 90 kr. do 3 gld. 45 kr kislo 2 gld. — kr. do 2 gld. 80 kr., slama, po 1 gld. 90 kr meterski cent (100 kil). Fri šen Špeli je po 70 do 75 kr. kila, maslo in pnter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 30 do 33 gld. stari cent.
čisto nov voziček za mleko
se proda prav dober kup na Beljaški cesti (Villacher Strasse) štev. 25 v Celovcu.
Notarska pisarna.
Jemljem si čast, slavnemu občinstvu naznaniti, da sem dné 16. t. m. odprl svojo
notarsko pisarno v Železni Kapli.
Karol Kògler,
c. kr. notar.
Luka Zufer
mizarski mojster v Celovcu
priporoča svoje lastne izdellic, politirano in lakirano hišno opravo itd. Blago se dobi dober kup, ker je zaloga že prevelika. Delavnica in pro dajalnica je na Vetrinjski cesti št. 8.
Priznano najboljšo in trpežno robo
prodaja najceneje
Fran Sadnikar,
trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse št. 7.
ki ima v svoji zalogi
raznovrstno železnino
in vse v to stroko spadajoče stvari v veliki izbiri.
Posebno priporoča:
nagrobne križe, Marija-celjske kotlje,
razne železne peči,
štcdilna ognjišča (šparherde) itd.
Zaloga trpežuo napravljenih železnih
Wertheimerjevih Uagajnic,
varne proti ognju in tatovom.
S Brinjevec! ^
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu : pravi natomi brinjevec liter po 1 gld. 20 kr. ; staro slivovko liter po 1 gld. ; fini namizni
med v plehastih škatljah po 5 kil franko 3 gld. 50 kr. Nadalje priporoča fino dolenjsko vino liter po 24 in 26 kr. ; isterski teran liter po 23 kr. ; krvatsko belo vino liter po 23 kr. od 56 litrov naprej.
Egidij Jeglič,
trgovce in čebelar v Selu, pošta Lesce-Bled na Kranjskem.
| Matoma vina $
rudeča in bela.	q
W Tirolec, rudeč po 16 do 18 kr. Sicilijanec, M črn, (najboljše laško vino) po 20 kr., bela vina po 24 do 26 kr. liter. Za pristnost in trpežnost TTS JK	se jamči. Pošilja se v sodih.	A\
Zalog-a moke	M
^ iz I. Budimpeštanskega parnega mlina, vreče po ^ 85 kil po izvirnih cenah.	W
Priporočam tudi svoje drugo tržaško blago (J) in žgane pijače po nizkih cenah.	/J?
Kramarjem se dajo še ceneje.
S spoštovanjem	^
Amand Prosen,	W
^	v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24. ^
Malo posestvo,
okoli 9 oralov zemljišča, njive, travnik, gozd, občinska paša, pohištvo v dobrem stanu, dosti sadja, je za 1100 gld. na prodaj v Rutah pri Radišah. Več pove JanezLipušp. d. Metavar v Rutah, pošta Žrelec (Ebenthal).

Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in eiìosìarsivo!
Mlatilnice, vitle, trieurs
čistilne mline za žilo
rczalnice za krmo
samodelujoče
aparate proti peronosperi tlačilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
2/2 Praterstrasse Nr. 78.
Bogato ilustrovani katalogi v nemškem in slovenskem jezika zastonj fn poštnine prosto.
Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo.
Cene so se mn znižale! Preinpvalcem znaten ppst!
Trgovskeg/a pomočnika,
ki je služil do sedaj na deželi in je izurjen prodajalec, iščem za mojo trgovino z mešanim blagom. Znati mora slovenski in nemški ter mora biti zmožen oskrbovati potrebne pisarije. Več se izve pri podpisanemu.
Miha Keržic,
trgovec na Žilici blizu Podkloštra. (Arnoldstein.)
Janez Tscliernitz,
trgovec v Celovcu, Dunajske ulice,
priporoča za zimo hlapcem in pastirjem
Itranjslio sukno
(loden) in ševiot, meter po 1 gld. 20 kr., 1 gld. 30 kr. in 1 gld. 40 kr.
Zdravila za živino.
Skušena redilna štupa za živino,
Babi se skoro 40 let
z znajboljšim vspehom
večinoma po hlevih, ako
živinče ne more jesti, slabo prebavlja; zbolj-šuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr. 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljši mazilo za konje, jpomaga pri pretegu žil, otekanju kolén, otrpne-nju v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 ste-klenic samo 4 gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v
lekarna Trnkóczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
Garantirano pristen brinjevec
prodaja Anton de Oleria, trgovec v Logatcu, v zavojih po 3 litre za 4 gld. 50 kr. proti poštnemu povzetju. Na debelo se daje še boljši kup.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.