Predvidevanja Investicijska vlaganja v gospodarstvo v l. 1969 PLAN investicijskih vlaganj v osnovna sredstva v gospo-darstvu je za letošnje leto predvideval znatno povečanje in sicer za 26,7 %. Predvideni porast pa je močno odstopal od republiškega plana, ki je predvideval le 5,7 % več inve-sticij kot v lanskem letu. Gospodarske organizacije so kljub temu planirale tako vi-soke investicije, ker so osnov-na sredstva v občini občut-no bolj izrabljena, kot to znaša republiško povprečje. Stopnja sposobnosti aktivnih osnovnih sredstev v letu 1967 je bila v občini šiška 54 %, medtem, ko je bila v ostalih Ijubljanskih občinah 58,5 %. Še bolj kritična pa je izkori-ščenost delovnih priprav (mehanizacija, strojna opre-ma itd.) v gospodarskih or-ganizacijah občine Šiška, saj je njihova stopnja sposobno-sti v povprečju komaj 38,4 %, v ostalih ljubljanskih obči-nah pa 43,6 % oziroma v re-publiškem povprečju 43,2 %. Niso redki primeri gospodar-skih organizacij, kjer so nji-hove delovne priprave odpi-sane že v višini 70—85 %. Lah-ko nam je razumljivo, da se večina gospodarskih organi-zacij zaveda svoje slabe opremljenosti, ki je osnovni vzrok nizke produktivnosti in visokih proizvodnih stroškov. Glede na to so visoki plani investicijskih vlaganj, zlasti vlaganj v modernizacijo in boljšo tehnologijo, povsem opravičeni. Tehnična struktura naložb v osnovna sredstva je bila s planom za leto 1968 razpore-jena takole: naložbe v gradbene objekte naložbe v opremo naložbe v zemljišča in ostalo Skupaj V tisoč din 58.928 92.924 6.945 158.797 Struktura 37,1 58,5 4,4 100 Tehnična struktura ni pre-več ugodna, ker je udeležba investicij v gradbene objekte sorazmerno visoka. Na to vpliva predvsem gradnja ob-jektov podjetij Color, Slove- nija vino in Avtotehna, ki planirajo, da bodo vložila v že lani pričeto gradnjo kar 38 milijonov din. Po virih financiranja inve-sticij je bilo planirano: Iastna sredstva domači krediti inozemski krediti V Usoč dln 98.626 64.971 200 Struktura % 59,0 40,9 0,1 Visoko udeležbo kreditov sta planirali le podjetji Co-lor in Slovenija vino (okoli 40 milijonov din). Z anketo zbrani podatki o oceni realizacije investicij v letošnjem letu kažejo, da bo plan investicij skoraj v celoti realiziran kakor je razvidno iz naslednjega pregleda: V tisoč din reaSje % ™ve za leto 1968________plana a) tehnična struktura gradbeni objektl . 55.169 93,6 oprema 89.405 96,2 ostalo 6.472 93,2 skupaj 151.046 95,1 b) viri financiranja lastna sredstva 101.681 108,6 krediti 49.365 75,7 Pri letošnjih investicijah bodo torej v znatno večji me-ri udeležena lastna sredstva gospodarskih organizacij na račun raznih kreditov, ki bo-do nižji za okoli 25 °/o. Po posameznih panogah so investicije naslednje: industrija kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt komunala skupaj V tisoč din reaSacije Struktura za leto 1968 '" 74.802 380 10.728 14.289 46.368 651 2.832 996 151.046 49,6 0,2 7.1 30> 0,4 1,9 0,6 100 V industriji izvajajo po-membnejše investciije: Color — nadaljevanje gradnje no- vih tovarniških prostorov, Lek — rekonstrukcija v ob-ratih Ljubljana in Mengeš, Plutal — modernizacija stroj-ne opreme ter nakup zemlji-šča za gradnjo novc tovarne, Celuloza —¦ oprema obrata pinotam, Tovarna dekorativ-nih tkamn — nadaljevanje rekonstrukcije obrata A, Tek-stilna tovarna Medvode -r-oprema za obrat predilnice, Rašica — nadaljevanje rekon-strukcije obrata v Gamelj-nah, Pivovarna Union — do-končanje rekonstrukcije in modernizacije pivovarne, Al-ko — gradnja skladišč in o-prema novih polnilnic. V ostalih gospodarskih pano-gah so bila večja investicij-ska vlaganja v gradbenem podjetju Megrad — preuredi-tev opekarne Vodice za pro-izvodnjo pcnastega betona, Ljubljana-transport — naba-va monotralov, avtobusov in tovornjakov kot nadomestilo za dotrajana vozila, Sloveni-javino — gradnja in oprema polnilnic za Cockto ter Coca-colo, toda te investicije ne bodo izvedene na območju občine Ljubljana-Šiška, Avto-tehna — gradnja servisa v Dravljah, itd.