GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXVI - ŠT. 7-8-15. APRIL 1986 Hočemo, znamo, zmoremo V soboto, 22. marca je zaključil svoje delo 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na zaključnem plenarnem zasedanju so delegati sprejeli poročila kongresnih komisij, poročilo o delu Zveze sindikatov Slovenije med 10. in 11. kongresom, resolucijo ter spremembe in dopolnitve statuta sindikalne organizacije. Sindikati so s svojim kongresom nedvomno izpričali odločnost spopasti se z vrsto težav, ki pestijo gospodarsko in družbeno politično sedanjost v naši družbi, pri čemer jim ostaja stalna naloga v krepitvi in predvsem uresničevanju ustavne vloge delavcev, da s samoupravnim sistemom takšen položaj uspešneje uresničuje, skratka, da bo imela delavčeva beseda večjo veljavo. V razpravah so se delegati na kongresu dotaknili najbolj perečih vprašanj iz življenja in dela delavcev v slovenskem združenem delu, zlasti pa trdno odločenost za še večjo aktivnost pri premagovanju težav. Tudi iz ocen dosedanjega dela Zveze sindikatov Slovenije, v katerih so zlasti izpostavljeni napori za pove- čanje proizvodnje, produktivnosti in izvoza enako kot za zmanjšanje stroškov in boljše izkoriščenje zmogljivosti, so izpeljane nove naloge ZSS, katerih skupni imenovalec bi lahko našli v odločitvi, da postane opiranje na lastne moči množično gibanje, pravilo obnašanja v vseh delih našega združenega dela. Ob tem pa so delegati na kongresu poudarili tudi zahtevo, da bi v prihodnje lahko delali v ustreznejših in povsem enakopravnejših pogojih gospodarjenja v vseh delih združenega dela. Manj vmešavanja države, manj slabo premišljenih odločitev in več možnosti za zaposlovanje mladih strokovnjakov. Predvsem pa dejansko uresničevanje ustavne vloge delavcev - takšnega samoupravljanja, da bo delavčeva beseda dobila več veljave. Delegati 11. kongresa ZSS so sprejeli tudi nekoliko dopolnjeno resolucijo, v kateri pa ni ponavljanja stalnih nalog Zveze sindikatov Slovenije niti ponavljanja usmeritev, sprejetih na predhodnih kongresih. Mnenje delegatov je bilo, da je v resoluciji treba poudariti le ključne akcije in usmeritve za čim učinkovitejše delo sindikata pri uresničevanju temeljne naloge -reševanje družbenoekonomskih problemov in s tem v zvezi izboljšanje kakovosti življenja in dela delavcev. Kongres je med svojim delom dobil tudi več kot 150 Po zaključku dela 11. kongresa so se na konstitutivni seji zbrali novo izvoljeni člani republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Izvolili so predsedstvo RS ZSS, ki šteje 23 članov. Za predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bil izvoljen Miha Ravnik, za sekretarja pa Franc Hribar. pozdravnih pisem in brzojavk iz delovnih organizacij in skupnosti, družberfSjŠ&fi-tičnih organizacij in posameznikov iz domovine in tujine. V teh sporočilih je izražena trdna odločnost, da bodo v vsakdanjem življenju in delu uresničevali na kongresu sprejete odločitve. Delegati 11. kongresa ZSS so poslali pozdravno pismo predsedstvu CK ZKJ, predsedstvu SFRJ in svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. V njem so poudarjene bistvene odločitve za nadaljnje delovanje Zveze sindikatov Slovenije, ki so strnjene tudi v kongresnem kotu: »hočemo, znamo, zmoremo«. Vse sprejete naloge bo Zveza sindikatov Slovenije uresničevala s samoupravnimi odločitvami delavcev in delovnih ljudi. Odločitve v organih Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije pa morajo tudi v prihodnje izražati skupne interese članov zveze sindikatov - delavskega razreda. 9 m Na zaključnem plenarnem zasedanju so delegati 11. kongresa ZSS izvolili nov, 93-članski republiški svet ZSS, nov nadzorni odbor in statutarno komisijo Zveze sindikatov Slovenije in člane sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveze sindikatov Slovenije. Izvolili pa so tudi 39 delegatov za 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo od 29. do 31. maja v Beogradu. 11. kongresa Zveze sindikatov se je kot delegat občinskega sveta ZSS Celje udeležil tudi namestnik predsednika konference osnovnih organizacij ZSS naše DO Ljubimko Stanimi-rovič. Delegat na 11. kongresu zveze sindikatov Slovenije Stanimirovič Ljubo (namestnik predsednika konference osnovnih organizacij EMO): »Ponosen sem da sem sodeloval na kongresu, zame pomeni to veliko priznanje. Zelo pozorno sem sledil vsem dogajanjem, čeprav je bilo delo na kongresu precej naporno, saj je zahtevalo fizično in psihično pripravljenost ter zbranost delegata. Bilo je slišati veliko tehtnih razprav, predlogov in napotkov za boljše delo, v prihodnje. Sicer pa so bile razprave pestre, razumljive in kljub temu, da so bile kratke, mnogi prijavljeni razpravljala niso prišli na vrsto. Iz vsega dogajanja na kongresu je bilo čutiti, da so sindikalni delavci resnično zaskrbljeni nad našim družbenoekonomskim položajem, zato so temeljito spregovorili o tem, kako bi izboljšali svoje delo in učinkovitost zveze sindikatov pri tem. V naši delovni organizaciji bomo skušali kongresno resolucijo čim-prej, čimbolj dosledno izvajati. Sindikat mora biti tisti, ki zahteva ureditev razmer na posameznih področjih, s svojim delom pa mora predvsem ustvarjati pogoje za čim manjše težave v neposredni proizvodnji, hkrati pa takšne odnose, da bo ločnica med upravljanjem in samoupravljanjem čim manjša.« OSREDNJft KNJ. CELJE Hočemo, znamo, zmoremo Spremembe statuta ZSS: Mandat štiri leta Delegati 11. kongresa slovenskih sindikatov so sprejeli nekatere spremembe statuta ZSS. Večino stališč glede predlaganih sprememb so uskladili že pred kongresom, ko so o predlaganih spremembah razpravljali v vseh okoljih, nekatere pa so opredelili še v razpravi na kongresu: Spremembe statuta Zveze sindikatov Slovenije izboljšujejo jasnost določil, ki opredeljujejo naloge osnovnih organizacij ZSS, konference osnovnih organizacij v delovni organizaciji in koordinacijskega odbora sindikata v sozdu, v procesih združevanja dela In sredstev. Določene so možnosti organiziranja osnovnih organizacij v posameznem dislociranem delu enovite DO ali delovne skup- nosti, ter dopolnjene naloge občinske organizacije ZSS pri sporih med delavci ozd. Dopolnjena je vsebina sindikatov dejavnosti pri samoupravnem sporazumevanju in določena je organizacija odborov sindikatov dejavnosti. Jasneje je opredeljen položaj ZS v posebnih dr^benopolitičnih skupnostih. Dopolnjene so naloge republiškega sveta ZSS ter določena odgovornost RS ZSS in njegovih organov. • V uvodnih določilih je bolj poudarjena povezanost zadovoljevanja potreb delavcev in občanov na podlagi ustvarjenega dohodka. • Določena je vloga in položaj ZS v posebni družbenopolitični skupnosti. • Naloge osnovne organizacije so pregledneje razvrščene na družbenoekonomsko, družbenopolitično in socialno področje. • Določene so naloge konference osnovnih organizacij v DO in koordinacijskega odbora sindikata v sestavljeni organizaciji. • Določene so naloge občinske organizacije ZS pri reševanju sporov v ozd ter med delavci ozdov in organi družbenopolitične skupnosti. • Sindikatom dejavnosti je namenjena pomembnejša vlo- ZA USPESNO SAMOUPRAVLJANJE JE POTREBNO ZNANJE, TEORETIČNO IN PRAKTIČNO. Novo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik-predsednik, Franc Hribar-sekretar, Konrad Breznik, Ladimir Brolih, Lojze Fortuna, Dušan Gačnik, Janko Goleš, Ivan Hrzič, Ivanka Klopčič, Marjana Koren, Branko Mišič, Veronika Pavlin, Rudi Perozzi, Marjan Pintar, Dušan Rebolj, Drago Seliger, Jože Stegne, Jože Šketa, Bruno Šorli, Franc Stelcer, Anton Vodišek, Albert Vodovnik in Gita Vončina. ga pri načrtovanju, združevanju dela in sredstev ter pri razporejanju čistega dohodka in sredstev za OD in skupno porabo. • Zagotovljena je večja povezanost občinskih in medobčinskih odborov z republiškim odborom Zveze sindikatov Slovenije. • Dopolnili so določila o delu republiškega sveta in opredelili odgovornost njegovih članov do republiškega sveta ter republiškega sveta do kongresa. • Spremenjen je tudi 29. člen statuta, po katerem po novem traja mandat predsednikov, podpredsednikov in sekretarjev svetov ZS in odbora sindikatov dejavnosti štiri leta brez možnosti ponovitve. Na 10. kongresu ZS Jugoslavije bodo razpravljali tudi o spremembah in dopolnitvah statuta ZSJ, zato bo morda treba oba statuta še naknadno uskladiti. Dolžnost sindikatov je, da opozarjajo delavce ne samo s posplošenimi, ampak tudi s konkretnimi informacijami na neposredno odvisnost njihovega življenjskega in ekonomskega položaja od produktivnosti njihovega lastnega tekočega dela kakor tudi od njihovega razpolaganja z družbenimi sredstvi in dohodkom oziroma z njihovim podružbljenim minulim delom, kar je najpogosteje odvisno od uspešnosti združevanja dela in sredstev delavcev temeljnih organizacij združenega dela v okviru skupnega reprodukcijskega procesa. Ker pa vse to niso samo problemi samoupravnih skupnosti, ampak tudi družbenih organov, je jasno, da mora biti neposredni vpliv sindikatov močan na vseh ravneh samoupravnega in družbenega odločanja. Mislim, da lahko k temu precej pripomorejo družbeni sveti, v katerih je sodelovanje sindikatov nujno potrebno. Toda tudi v samem sistemu in v svojem delovanju v praksi morajo sindikati poiskati še druge oblike krepitve svojega vpliva na sprejemanje družbenih odločitev. Sindikati morajo razviti še širšo aktivnost tudi na področju, rekel bi, socialne in politične pomoči sa-moupravljalcem in vsem delovnim ljudem. Pri tem ne mislim na socialno varstvo v ožjem smislu te besede, ampak na delovanje sindikatov povsod, kjer gre za interese delovnih ljudi. Sindikati se še vedno preveč ukvarjajo samo s problemi na področju proizvodnje, morajo pa biti enako aktivni tudi v samoupravnih interesnih in krajevnih dejavnostih zunaj materialne proizvodnje itd. To svojo vlogo na teh področjih morajo sindikati opravljati samostojno in kot član Socialistične zveze delovnega ljudstva. V tem okviru pa naj sindikati uveljavljajo tudi svojo socialno politiko v ožjem smislu besede, ki je zelo pogosto zanemarjena in prepuščena izključno iznajdljivosti krajevnih skupnosti. Moramo se bojevati za to, da postane socialna politika skrb vseh ljudi, vsakogar, ki mu je potrebno socialno varstvo, ne pa, da je socialno varstvo samo resor v državnem aparatu. Prav sindikati morajo tu odigrati pomembno vlogo. Edvard Kardelj, Smeri razvoja ... FRANC HRIBAR, novi sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (rojen 9. septembra 1932, strojni tehnik). Zaposlil se je v organizaciji Ljubljana-transport, kjer se je aktivno vključil v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Opravljal je tudi več odgovornih dolžnosti v občini Ljubljana Šiška in v mestu; med drugim je bil tudi sekretar OK ZKS Ljubljana Šiška ter podpredsednik in predsednik Mestnega sveta ZSS Ljubljana. Sedaj pa je član RS ZSS in njegovega predsedstva. MIHA RAVNIK, novi predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (rojen 27. septembra 1938, absolvent visoke ekonomske-komercialne šole v Mariboru). Zaposlil se je v tovarni pohištva Meblo v Novi Gorici, kjer je bil med drugim vodja prodaje, direktor domačega trga in nazadnje glavni direktor. Leta 1973 je bil izvoljen za sekretarja Medobčinskega sveta ZKS severno-primorskih občin. Bil je poslanec republiške skupščine, predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije. Član CK ZKJ je bil od 1975. do 11. kongresa ZKJ. POZDRAVNO PISMO UDELEŽENCEM XI. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Cankarjev dom - Ljubljana Delavci delovne organizacije EMO Celje pozdravljamo udeležence XI. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in želimo uspešno delo. Ponovno poudarjamo pripravljenost, da se s skupnimi močmi spopademo s težavami in lotimo uresničevanja nalog, ki jih resnično ni več moč prelagati. Ne dvomimo, da bo XI. kongres sprejel enotno odločitev, da ni odstopanj od zastavljenih nalog in ciljev. Zavedamo se vseh gospodarskih težav v katerih je naša družba, zato smo pripravljeni na odločen spopad s pojavi, ki krhajo naša stabilizacijska prizadevanja in spodkopavajo temelje naše samoupravne socialistične skupnosti. Prepričani smo, da bomo premagali težave z boljšim delom, znanjem, pa tudi odrekanjem, kar pa mora veljati za slehernega posameznika oziroma celotno družbeno skupnost. Delavci delovne organizacije EMO CELJE Kako smo gospodarili Leta 1985 je bilo za DO izredno težko na vseh področjih in kljub naporom pri odpravljanju oziroma zmanjševanja težav nam to ni uspelo. Že v prvem kvartalu 1985 se je pojavil negativni finančni rezultat, ki se je iz kvartala v kvartal povečeval, kar ima za posledice, da je DO zaključila leto 1985 z nepokrito izgubo. Že po ugotovljeni izgubi v prvem kvartalu smo pristopili z predsanacijskimi ukrepi. V mesecu avgustu smo ocenili, da letnih planskih ciljev realno ni možno več doseči in smo izdelali rebalans plana za leto 1985, ki smo ga v nekaterih elementih skoraj dosegli (proizvodnja, prodaja, izvoz), ne velja pa to za finančni rezultat. V mesecu oktobru smo na pobudo Izvršnega sveta občine Celje, pristopili k izdelavi sanacijskega programa za DO kot celoto. Sanacijski program smo izdelali v mesecu novembru in ga sprejeli na samoupravnih organih v TOZD in DO. Sestavni del sanacijskega programa predstavljajo ukrepi tako zunanji kot notranji za realiza- cijo sanacije. Del zunanjih ukrepov se odraža tudi v finančnem rezultatu za leto 1985, sicer bi bila izguba še večja (odpis obresti, tečajnih razlik), začeli pa smo sprovajati tudi notranje ukrepe, katerih realizacija se ne more odraziti »čez noč«, odražajo pa se v preseganju nekaterih elementov plana in preseganju fizične produktivnosti. Če strnemo našteta dejstva, lahko trdimo, da smo se trudili v letu 1985, da imamo sanacijski program, ki predstavlja razvojno orientacijo za bodoče srednjeročno obdobje, da pa sami nismo kos težavam in pričakujemo pomoč zunanjih dejavnikov. Posamezne plane pa smo dosegali: UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din Plan Elementi 1984 1985 1985 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 CELOTNI DOHODEK 10,650.53 2 19,361.025 20,067.562 188 104 R-4 SKUPAJ 7.549.041 15,250.244 16,502.448 219 108 PORABLJENA SREDSTVA 7,892.497 15,695.116 16,882.389 214 107 DOHODEK 2,758.035 3,665.909 3,385.766 123 92 ČISTI DOHODEK 1,412.409 2,384.850 2,091.317 148 88 Izguba na ČD 94.495 132.127 464.352 491 351 Del OD za OD 1,169.742 2,162.265 2,307.488 197 107 Del ČD za st. sklad 64.354 70.948 41.115 64 58 Ostanek za sklade 272.806 283.764 207.066 76 73 IZGUBA 108.284 227.684 859.056 - 377 Rezervni sklad 72.247 102.376 80.115 111 78 SKLAD SP 67.999 130.000 126.951 187 98 Poslovni sklad 132.555 51.388 - - - Solid. ost. za sklade 164.522 56.080 - - - IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA Izvršitev Struk- Izvršitev Struk- Indeks Elementi 1984 tura 1985 tura 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zaposlenih Število delovnih dni Število plačanih dni 1. Opravljene ure 3.033 265 274 4,810.781 73 3.021 266 276 4,850.506 73,2 100 - Proizvodne 2,457.753 37,3 2,441.210 36,8 99 - režijske 2,353.018 35,7 2,409.296 36,4 102 2. Nadure - proizvodne - režijske 3. Neopravljene ure 179.877 140.825 39.052 1,603.913 24,3 236.318 180.892 55.426 1,596.014 24,1 99 - odmor 312.896 4,7 315.150 4,8 102 - državni praznik 213.937 3,2 222.579 3,3 103 - redni letni dop. 550.963 8,4 566.819 8,6 102 - hranarina 490.230 7,5 456.693 6,9 92 - ost. plač. izost. 36.187 0,5 34.773 0,5 100 4. Refundacije 7.700 0,1 11.187 0,2 200 5. Neopravljene ure, za katere prejme del. nadom. OD iz sred. zdrav. zav. 33.683 0,5 28.458 0,4 80 6. Porodniška 104.338 1,7 118.608 1,8 106 7. Neopravljene ure za katere ni nadom. OD 24.673 0,4 20.762 0,3 75 SKUPNO ŠTEV. UR BREZ NADUR: 6,585.087 100,0 6,625.534 100,0 - SKUPNO ŠTEV. UR: 6,764.964 6,861.853 - - Proizvodnjo smo dosegli 96 %, v primerjavi z letom 1984 pa je ta indeks 99 %. Proizvodnja ni bila dosežena predvsem zaradi pomanjkanja surovcev za kopalne kadi, zmanjšanja povpraševanja po pocinkanih storitvah, neredna dobava toplotnih delov za trajno žarno peč od kooperantov in delno namerno zmanjševanje proizvodnje v Tozdu frit zaradi velikih zalog le-teh. V primerjavi z letom 1984 pa izkazujemo povečanje produktivnosti za 2 %, od tega največ v TOZD Posodi (14 %) in TOZD Emokontej-ner (29 %). Prodajo smo dosegli 99 % na postavljeni plan, s tem, da je presežena interna prodaja, externa pa dosežena 98 %, ki vključuje prodajo materiala, kar ni bilo načrtovano. Pri plasmanu naših izdelkov na domačem tržišču ni bilo posebnih problemov, razen pri plasmanu frit in storitev pocinkanja, kjer je bil trend upadanja prisoten skoraj celo drugo polletje. Izvoz smo presegli za 1 %, konvertibilni izvoz pa smo dosegli 98 %. Izvoz je močno pod planom pri TOZD frit zaradi nedoseženega izvoza v Iran, pri TOZD Kotli pa zaradi neizdobavljenih naročil za firmo OMNIKAL po kooperacijski pogodbi. V primerjavi z letom 1984 pa smo izvoz (preračunano na isti tečaj $) presegli za 23 %, kar pomeni bistven premik na tem področju. Uvoz je dosežen z indeksom 97, vendar smo konvertibilni uvoz močno presegli in sicer za 13%, predvsem zaradi večjega uvoza za TOZD Posodo, ki smo ga že v prvem kvartalu 1986 presegli ter neplanirane kooperacije o planu uvoza za TOZD Kotli, dejanski uvoz pa je prikazan v izvršitvi. Devizna bilanca izkazuje sicer uravnovešenost, vendar je iz nje razvidno, da glede na potreben fizični uvoz, premalo izvažamo. Saj prilivi od rednega iz- voza niso zadoščali niti za uvoz, kaj šele za pokrivanje obveznosti iz preteklih let, niti tekočih obveznosti. Za prebroditev tega neskladja je bilo potrebno združevanje deviz, odkup deviz pri banki, ter terminski nakup, deviz pri banki. Kljub težavam, ki smo jih imeli zaradi negativne bilance, pa proizvodnja ni čutila posebnih težav pri oskrbi pri uvoznih materialih, medtem ko za domačo oskrbo to ne moremo trditi. Finančni rezultati ki smo ga začrtali v skromni višini nismo dosegli zaradi različnih vzrokov po TOZD, skupne vzroke pa lahko strnemo v naslednje: - nedoseganje planov prodaje za 1.065.879 mio din in s tem izgube na dohodku za ca. 594.032 mio din. - v prekoračitvi porabe skoraj vseh odhodkov: a) materiala za 462 mio din, kar je posledica višjih ZAPOSLENI Stanje zaposlenih 31.12. 84 31.3. 85 30. 6. 85 30. 9. 85 31. 12. 85 1 2 3 4 5 3.030 3.041 3.031 3.020 3.032 Fluktuacija Stanje 31.12. 1984 3.030 Prišli 359 Odšli 357 Stanje 31. 12. 1985 3.032 Kvalifikacijska struktura Stanje 1984 Stanje 1985 Indeks NK - I 158 165 104 PK-IK 1.808 1.782 99 K - 2 leti 87 99 114 K - 3 leta 398 397 100 SŠ-VK 424 427 101 Vlš 86 93 108 VŠ 69 69 100 SKUPAJ 3.030 3.032 100 OSEBNI DOHODKI Izvrš. 1984 Plan 1985 Izvrš. 1985 Indeks 3:1 3:2 Izplačani OD - bruto OD 1,184.781 2,163.884 2,318.769 196 107 - neto OD 868.297 1,568.816 1,676.613 193 107 Povpreč. št. zap. na podi. vseh ur 2.986 3.019 3.018 101 100 Povprečni mes. 24.232 43.304 46.295 191 107 nabavnih cen od predvidenih, predvsem to velja za zadnji kvartal leta 1985; b) preseženih stroškov vzdrževalnih storitev na področju vzdrževanja strojev in naprav, kot popravila orodij; c) obresti za obratna sredstva, predvsem je prekoračitev nastala pri meničnih obrestih, ki so prekoračeni zaradi visokih nabav v III. kvartalu leta 1985; č) negativne tečajne razlike so presežene zaradi proračunov deviznih obveznosti iz dolarjev v marke in poravnavo inozemskih prevozov; d) izredni izdatki so v glavnem vsebovali odpisi neku-rantnih zalog materiala, ki niso bili upoštevani v planu. - DSSS je presežena zaradi višjih materialnih stroškov in preseženih osebnih dohodkov; - obveznosti iz dohodka so presežena za 7 %; - osebne dohodke smo presegali tudi za 7 %, le-te smo v zadnjem kvartalu nekoliko povišali zaradi velikega zaostajanja, razen tega smo izvršili tudi poračun hranarin na osnovi sprejetega pravilnika. Zaradi nedoseženih prihodkov na eni strani in povečanih odhodkov na drugi strani smo zaključili poslovno leto 1985 z izgubo v višini 859.056 mio din, ostanke za sklade ustvarili v višini 207.066 mio din, soldirana izguba znaša 651.990 mio din. Z negativnim rezultatom sta zaključila TOZD Posoda in TOZD Kotli, vse ostale TOZD razen TOZD Frite in TOZD SIT pa sicer pozitivno vendar na robu rentabilnosti. IZGUBA ZARADI SLABE KVALITETE TOZD PROGRAM Enota mere Proizvodnja - količinsko Izguba zaradi slabe kvalitete po neto cenah (v 000) Skupna Od tega slaba kval. % slabe kvalitete FRITE Frite ton 8.218 32 0.38 7.500 POSODA Alu program ton 146 4 2,50 2.542 Emajlirana pos. ton 6.681 993 14,86 379.365 Sanitarije ton 1.851 11 0,60 2.742 Reklamacije - - - - 3.101 RADIATORJI Trika ton 2.334 12 0,5 822 Emoterm ton 902 55 6,1 3.720 kom. 5.030 511 10,2 1.119 Styria kom. 436 77 17,7 366 Reklamacija - - - - 1.487 KOTLI Reklamacije - - - - 40.800 ORODJARNA Reklamacije - - - - 988 ODPRESKI Kolesa kom. 61.091 249 0,4 4.034 Odpreski ton 998 8 0,8 2.682 Reklamacije - - - - 1.320 KONTEJNER Reklamacije - - - - 630 SKUPAJ 453.218 STROŠKI Izvršitev Plan Izvršitev Indeks Elementi 1984 1985 1985 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljena surovina in material 4,831.497 8,842.567 8,086.958 185 91 - odstop plan. cen -457.847 - 870.322 Porabljena energija 526.830 908.599 919.357 175 101 Transport, storitve 45.366 86.512 110.835 244 128 Stroš. Inv. vzdrž. del. sred. 189.357 299.312 313.440 166 105 Druge proizv. storitve 1,591.709 2,161.069 2,462.799 155 114 Stroš. za var. pri delu 53.047 89.855 84.586 159 94 Amort. po pred. st. 330.953 589.173 598.944 181 102 Povr. za prevoz na delo in z dela 27.138 47.467 53.127 196 112 Izd. za preh. delav. 51.035 104.052 126.521 248 122 STROŠKI R-4 SKUPAJ 7,549.041 15,539.006 16,540.986 219 106 PRIMERJALNI KAZALCI I.-XII. 1985 ELEMENTI 1984 FRITE 1985 Ind. 1984 POSODA 1985 Ind. 1984 RADIATOR 1985 Ind. 1984 KOTLI 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 1,313.391 2.314.504 176 3,065.804 6.595.764 215 1,091.159 1,965.111 180 1,486.638 2,157.720 145 Porabljena sredstva v 000 din 974.146 1,975.013 203 2,054.912 5,465.395 266 916.727 1,750.046 191 1,319.603 2,364.313 179 Dohodek v 000 din 339.245 339.491 100 1,010.892 1,130.369 112 174.431 215.065 123 167.035 - - Čisti dohodek v 000 din 216.288 229.324 106 505.535 570.200 113 68.886 119.019 173 - - - Ostanek za sklade v 000 din 175.139 155.575 89 36.023 - - 1.351 3.234 239 - - - Izguba v 000 din - - - - 318.013 - - - - 108.284 541.043 500 Akumulacija v 000 din 173.454 153.391 88 36.023 - - 1.351 3.234 239 - - - Dohodek na delavca v din 4,405.775 4,466.987 101 775.819 870.854 112 1,002.477 1,295.572 129 704.789 - - Čisti dohodek na delavca v din 2,808.935 3,017.421 107 387.978 439.291 113 395.896 716.982 181 - - - Akumulacija na delavca v din 2,252.639 2,018.303 90 27.646 - - 7.764 19.482 251 - - - OD in SSP na delavca v din 556.286 999.118 180 360.332 684.293 190 365.994 697.500 191 398.705 728.056 183 Povpreč. štev. zap. na podi. del. ur 77 76 99 1.303 1.298 100 174 166 95 237 201 85 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER VZDRŽEVANJE ELEMENTI 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 680.663 1,359.473 200 201.019 389.920 194 1,062.301 1,868.435 176 987.106 1,819.829 184 Porabljena sredstva v 000 din 538.647 1,195.000 222 93.076 226.053 243 827.721 1,573.289 190 779.452 1,529.873 196 Dohodek v 000 din 142.016 164.473 116 107.943 163.867 152 234.580 295.146 126 207.654 289.956 140 Čisti dohodek v 000 din 64.557 100.353 155 66.919 106.071 159 84.830 152.427 180 118.283 196.648 166 Ostanek za sklade v 000 din 21.577 12.045 56 14.226 1.358 10 571 - _ 6.451 _ _ Izguba v 000 din _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Akumulacija v 000 din 15.053 6.579 44 9.297 1.358 15 571 - - 6.451 - - Dohodek na delavca v din 1,479.333 1,455.513 98 938.635 1,343.172 143 1,155.566 1,513.569 131 872.495 1,277.339 146 Čisti dohodek na delavca v din 672.468 880.079 131 581.904 869.434 149 417.882 781.677 187 496.987 866.291 174 Akumulacija na delavca v din 156.802 58.221 37 80.843 11.131 14 2.812 - - 27.107 - - OD in SSP na delavca v din 515.667 829.858 161 501.060 858.320 173 415.069 781.677 188 469.880 866.291 184 Povpreč. štev. zap. na podi. del. ur 96 113 118 115 122 106 203 195 96 238 227 95 SIT ERC DSSS SKUPAJ ELEMENTI 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 241.446 469.705 195 77.258 115.610 150 443.748 1,005.491 227 10,650.532 20,061.562 188 Porabljena sredstva v 000 din 166.832 339.681 204 44.841 62.438 139 176.540 401.288 227 7,892.497 16,882.389 214 Dohodek v 000 din 74.614 130.024 174 32.417 53.172 164 267.208 604.203 226 2,758.035 3,385.764 123 Čisti dohodek v 000 din 50.983 96.398 189 19.977 35.343 177 216.146 485.534 225 1,41 2.409 2,091.317 148 Ostanek za sklade v 000 din 14.650 31.664 216 1.993 2.698 135 820 492 60 272.806 207.066 76 Izguba v 000 din - - - - - - _ - - 108.284 859.056 - Akumulacija v 000 din 13.246 29.628 224 1.297 2.127 164 - - - 256.743 153.764 60 Dohodek na delavca v din 1,022.110 1,884.407 184 982.333 1,715.226 175 611.460 1,161.929 190 13,950.792 16,984.568 122 Čisti dohodek na delavca v din 698.397 1,397.071 200 605.364 1,140.097 188 494.613 933.719 189 7,560.424 11,042.062 146 Akumulacija na delavca v din 181.452 429.394 237 39.303 68.613 175 - - - 85.982 50.932 59 OD in SSP na delavca Povpreč. štev. zap. na podi. del. ur v din 516.945 73 967.677 69 187 95 566.061 33 1,071.484 31 189 94 494.613 437 933.719 520 189 119 4,715.463 2.986 9,417.993 3.019 199 101 Predsednik DS TOZD Kotli Predsednik DS TOZD Frite Predsednik DS DSSS HERMAN TRUPKOVIČ IVAN (2. 10. MEDVEŠEK LIDIJA (18. 4. IGOR (11. 9. 1959) - dipl. ing. 1956) - Ing. strojništva. Oprav- 1958) - dipl. ing. kemije. Op- strojništva. Opravlja dela in na-Ija dela in naloge projektiranja ravlja dela in naloge samostoj- loge projektiranje in konstrui-tehnoloških procesov. nega razvojnega raziskovalca. ranje v službi inženiringa. Predsednik DS TOZD Odpreski Predsednik DS TOZD Servis in in avtokolesa HAJNŠEK EMIL trgovina KRAMPRŠEK SREČ-(13. 5. 1949). Opravlja dela in KO (17.2.1960)-KVprodaja-naloge vodenje obrata. lec. SAMOUPRAVLJANJE - EDINA PRAVA POT Izvolili smo sposobne in odločne V mesecu marcu 1986 je potekel mandat članom samoupravnih organov, zato smo na volitvah 13. marca glasovali za nove člane oziroma delegate v delavske svete TOZD, DSSS in DO. Ker se bo zaostrena gospodarska situacija nadaljevala tudi v prihodnje, je pred novoizvoljenimi samoupravnimi organi težka naloga, saj bodo morali sprejemati takšne samoupravne odločitve, ki bodo omogočale hitro in učinkovito ukrepanje, hkrati pa naj bi omogočale dobre rezultate gospodarjenja, kar naj bi bila osnova za zagotovitev eksistence vseh članov našega kolektiva. Zato je edino pravilno, da smo v naše samoupravne organe izvolili najsposobnejše in najodločnejše sodelavce, od katerih lahko pričakujemo odločitve, ki bodo resnično v skladu z interesi vseh delavcev EMO. Vsem izvoljenim članom samoupravnih organov želimo, da bi v svojem dveletnem mandatnem obdobju kar se da uspešno izpolnjevati dolžnosti, katere smo jim zaupali sodelavci. Predsednik DS DO EMO KOZO- Predsednik DS TOZD Radiator-VINC ADI (2.5.1941)- pravnik, ji KOS ČRTOMIR (22. 3. 1954) Opravlja dela in naloge vode- - strojni tehnik. Opravlja dela nje poslovnice nabave. in naloge projektiranje tehnoloških postopkov. Predsednik DS TOZD Kontej- Predsednik DS TOZD Vzdrže-ner GRAJŽL IVAN (26.3.1937) vanje in energetika GERMEK - strojni delovodja. Opravlja ANTON (29. 3. 1955) - VK dela in naloge projektiranje za- strojni ključavničar, htevnih tehnoloških postopkov. Predsednik DS TOZD Posoda PREDSEDNIK DS TOZD ERC Predsednik DS TOZD Orodjar-ŽNIDER MIRKO (2. 11. 1947). MADRASI RIHARD (16. 4. na BOŽIČ FRANC (24.1. 1940) Opravlja dela in naloge vode- 1959)-elektro inženir. Oprav- -VK orodjar, nje skupine krovnega emajlira- Ija dela dela in naloge samo-nja. stojno programiranje zahtev- nih aplikacij. »SAMOUPRAVLJANJE NE POMENI SAMO VELIKO SVOBODE, AMPAK ZAHTEVA TUDI VELIKO ODGOVORNOST« KARDELJ Delavski svet DO EMO TOZD EMOKONTEJNER GRAJŽL Ivan - predsednik PECIGOS Branko - namestnik predsednika KOZOVINC ADI (DSSS) - predsednik ARNŠEK IVAN (TOZD POSODA) - namestnik TOZD POSODA BIZJAK Pavla BRENCE Marija CIMERLAJT Mirko GAJIČ Nedeljko GORČAN Ljudmila HROVATIČ Ivanka JELOVŠEK Edi KAMPOŠEK Tilčka KOŠTOMAJ Slavko KOTNIK Karla KOVAČEVIČ Rada KRAMARŠEK Alojz KRIŽMAN Marija TOZD RADIATORJI BREŽNIK Ivan KOS Črtomir KREBLJože LAH Štefan KVAKIČ Mevlida MILETIČ Igor NOVAK Anton NOVAK Vili PEVEC Stanka RADOMIROVIČ Jovo RAMŠAK Pavla RECKO Gelca ŠKORJANC Igor TRŽAN Franc VNUČEC Ivan ŽLAUS Štefka TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA BEDNIČKI Marjan BIZJAK Ivan VIDMAR Alojz TOZD EMOKONTEJNER ANDRENŠEK Vlado KOS Dani KORES Milko TOZD ORODJARNA GORENJAK Srečko KUNST Franci ŠPES Branko TOZD VZDRŽEVANJE KLENOVŠEK Milan KOŠIR Leon ŠPILAK Feliks TOZD FRITE BERGINC Jožica ČOKLIČ Mira LUKMAN Ivan TOZD KOTLI JURŠE Robi TERŽAN Vlado MESARIČ Miro DSSS ANTLEJ Romana HERMAN Igor JEVNIŠEK Ignac KMECL Erih PODJAVORŠEK Vili Delavski sveti v TOZD in DSSS TOZD POSODA ŽNIDER Mirko ■ HAUKO Mirko predsednik namestnik predsednika MILETIČ Igor NOVAK Anton NOVAK Vili PRELOŽNIK Ivan PUKL Rudi RADOMIROVIČ Jovo RAMŠAK Pavla RAVNIKAR Marija RAZGORŠEK Nada STRNIŠA Boris ŠKORNIK Aleksander TRATENŠEK Julijana TRŽAN Franc VNUČEC Ivan VODOPIVC Monika VOUK Jakob ZORINIČ Angela ZUPANC Ana ŽLAUS Štefka APAT Fric BAVER Ana BIZJAK Pavla BRENCE Marija FANLOGA Vukica GALIČ Milena GORČAN Ljudmila HAJRLAHOVIČ Refika HROVATIČ Marjan JELOVŠEK Edi KAMPOŠEK Tilčka KNEZ Zinka KOROŠEC Helena KOVAČEVIČ Rada KRAJNČAN Drago KRAMERŠEK Alojz KRIŽMAN Marjana LEŠEK Justina MEDVED Ana MERNIK Štefka TOZD FRITE MEDVEŠEK Lidija - predsednik ČOKLIČ Mira - namestnik predsednika BERGINC Jožica DRLJAČA Milorad GABER Anton LUKMAN Ivan MAJCEN Ivan OPERČKAL Martin SAMARDŽIČ Ana VERDEV Miha ŽUPERL Jelka TOZD KOTLI TRUPKOVIČ Ivan - predsednik JURŠE Robi - namestnik predsednika GROBIN Franc JAKOPIN Franc BEDNJANIČ Josip JALIC Radovan SMREČNIK Milena TAJNŠEK Milan TERŽAN Vlado MAROT Vinko POLŠAK Anton PENIČ Jože KV AR Branko ROJC Magda VODEB Velko TOZD RADIATORJI KOS Črtomir - predsednik RAMŠAK Milan - namestnik predsednika BREŽNIK Ivan ČAKŠ Milan KAVČIČ Matjaž KUČERA Milka KUČERA Zvone LAH Štefan LIPAR Martin MASTNAK Srečko MARČEN Nada MEŽNARIČ Franc ŠKOBERNE Roman UTRANKAR Ivan VINDIŠ Janko TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA HAJNŠEK Emil - predsednik VRBEK Alojz - namestnik predsednika BIZJAK Ivan GOLEČ Milan JURGEC Janez JURŠE Alojz KOK Alojz KRAMER Jože ORLČNIK Ana SKOK Jože ŠEGA Jožica ŠOLENIČ Ivan TOPOLŠEK Jože ZAKRAJŠEK Helmut ŽNIDER Fanika BREČKO Ignac ČANŽEK Marija GOLOB Peter 1 KOMPLET Vinko KOMPLET Viki KIKER Bogo KOVAČ Jože KOŠTOMAJ Franc LEBAN Franc PANTNER Anton, ml. PLANKO Branko SABADIJA Duro STOPAR Milan TOZD ERC BLAZNIK Boris STANOJEVIČ Helena ZOREC Mladen TOZD SIT GOLOB Hedvika HORVAT Milena KRAMPRŠEK Srečko TOZD ORODJARNA BOŽIČ Franc - predsednik KUNST Franci - namestnik predsednika BRAČKO Branka DOBROTINŠEK Anton GOLOB Anton HUDEJ Slavko KRESE Ludvik KANDORFER Elizabeta KRAJŠEK Slavko MURK Vje kosi av MLAKAR Miran OBLAK Bogomir POBIRK Vlado PEČNIK Marija SREBOČAN Adolf TOZD ERC MADARASI Rihard - predsednik KREMPUŠ Vinko - namestnik predsednika JURC Stanka ZIMŠEK Franc STANOJEVIČ Helena RESINOVIČ Feodor LIPAR Anton TOZD VZDRŽEVANJE GRMEK Anton - predsednik REZAR Zdenko - namestnik predsednika CVIKL Ida JUG Srečko JURKOVIČ Marjan KLENOVŠEK Milan KLINC Franc KOŠIR Leon KRAJNC Teodor PETREJ Rudi REMŠAK Ivan SLAK Iztok STROPNIK Vlado ŠOLINC Marjan VIDMAR Danijel TOZD SIT KRAMPERŠEK Srečko - predsednik JESENŠEK Dušan - namestnik predsednika GOLOB Hedvika KOROŠEC Hedvika OPREŠNIK Dušan HROVAT Milena ŠTANTE Franc DSSS HERMAN Igor - predsednik DIMEČ Franjo - namestnik predsednika BESEDNJAK Sonja BOBINAC Franjo ČONKAŠ Vida GREGORČIČ Emil HLADEN Tatjana HOCHKRAUT Franc JELER Liljana JEVNIŠEK Ignac KOS Marinka KOZOVINC Adi KMECL Erih METLIČAR Martin PETRIČ Martin REMŠKAR Silvo ROMARIČ Stjepan STERNAD Bojan ŠNABL Matjaž ŠORN Milan ZALOKAR Marjan Možnosti uporabe sodobnih konstrukcij naprav za racionalnejše izkoriščanje trdnih goriv v energetske namene V hitrem razvoju človeštva skozi zgodovino, je poraba energije eden osnovnih pokazateljev stopnje industrijske razvitosti družbe. Težnja človeštva po nenehnem napredku je povzročila enormno višanje porabe energije. Zaloge energij predvsem konvencionalnih so omejene, tako da v bližnji bodočnosti lahko pričakujemo, da s proizvodnjo energije ne bomo mogli pokrivati rastočih potreb. Ker je izkoriščanje nekonvencionalnih virov energije (sonce, veter, plima in oseka, geotermična energija itd.) šele v razvoju, je naša osnovna naloga racionalizirati porabo in podaljšati čas uporabe konvencionalne energije, da se pridobi na času za ravoj novih tehnologij, ki bodo omogočale ekonomično uporabo nekonvencionalnih virov energije. Od vseh energij, ki jih uporabljamo doma v industriji, transportu itd. se največ porabi toplotne energije za tehnološke potrebe oz. za ogrevanje. Zaradi tega je potrebno posebno pozornost posvetiti pridobivanju in izkoriščanju toplotne energije, pri kateri so še možni največji prihranki. Namen tega prispevka je prikazati naprave pri aplikaciji nove tehnologije izgorevanja premoga in drugih trdnih goriv v zvrtinčeni plasti kot prispevek k racionalnejši izrabi konvencionalnih virov energije, kakor tudi optimatizacijo na področju kurjenja z vsemi vrstami lesnih odpadkov. RAZISKAVE ZGOREVANJA V ZVRTINČENI PLASTI IN KURJENJE Z ODPADKI ZGOREVANJE V ZVRTINČENI PLASTI Tehnika zvrtinčene plasti je poznana že več kot 50 let. Vendar je njena uporaba v tehnologiji kurjenja še v razvoju. Prvi začetki segajo v leto 1960 v ZDA. Bolj intenzivno pa se je začelo raziskovati na tem področju leta 1973 ob prvi naftni krizi in sicer najbolj v ZDA in Veliki Britaniji. Nova tehnika zgorevanja se je razvijala zaradi bistvenih prednosti v toplotno tehničnem pogledu in v veliko manjšem onesnaževanju okolja. Ker so osnove zvrtinčene plasti že poznane, bi se omejili le na glavne značilnosti oz. prednosti tega zgorevanja, ki so rezultat najnovejših raziskav v svetu in doma. EMO Celje se skupno z VTO Montanistiko ukvarja s temi raziskavami že od leta 1977. Poleg nas raziskujejo to področje tudi v Vinci pri Beogradu. OBRATOVALNI PARAMETRI ZVRTINČENE PLASTI PRI KURJENJU S PREMOGOM Večina svetovnih in domačih raziskav temelji na kurjenju raznih vrst premoga. Navajamo nekaj glavnih obratovalnih parametrov za kurnjenje rjavih premogov v našem kurišču. temperatura v plasti granulacija premoga granulacija peska višina plasti hitrost vrtinčenja presežek zraka 750-850“C 5-18 mm 1-1,5 mm 0,5 m 1-1,5 m/s A = 1,1 Postrojenje za zgorevanje v zvrtinčeni plasti Deponija Transporter ) Zalogovnik za premog Zalogovnik za pesek i Dozator za pesek Transporter premoga inpeska Gorilnik za zagon Zgorevalna komora i Ventilator za zrak i Zračni kanaI Predkurisce Trovlečni de! Ciklonski odpraševalec Vrečasti filter Ventilator dimnih plinov Dimnik Odvod pepela Transport za odvod pepela Transport za reciklažo Kontejner za pepel Slika 1 - Trovlečni kotel za kurjenje premoga v zvrtinčeni plasti Slika 2 - Cirkulacijska fluidna kurjava Slika 3 - Varianta fluidnega kotla s predkuriščem Ti podatki se glede na vrsto premoga in konstrukcijo kurišča precej spreminjajo. To velja najbolj za hitrost vrtinčenja. Nekaj časa so raziskovalci zagovarjali večje hitrosti (preko 2 m/s). Vendar je pri teh hitrostih veliko odnešenih neizgorelih delcev. Tako so sedaj najbolj ekonomične hitrosti med 1,5 do največ 2 m/s. Kurišča so večinoma specialno izvedena za kurjenje v zvrtinčeni plasti. Obstajajo pa že tudi kurišča v plamenici klasičnega oljnega kotla (slika 1) Gorivo in zrak se dovaja s sprednje strani kotla. Najbolj uporaben način konstrukcije za kotle srednje moči je varianta s predkuriščem (sl. 3). Pri večjih močeh je že potrebno razmišljati o prehodu na sistem cirkulacijskega sloja (sl. 4), ki se je razvil kot nadaljevanje razvoja nove tehnologije zgorevanja v zvrtinčeni plasti. Ta princip je že dolgo poznan v kemijski procesni tehniki in je šele v zadnjem času z nekaj aplikacijami zaživel tudi v energetske namene. Poznana sta dva principa izločanja trdnih delcev od vročih dimnih plinov- prvi je z vročim ciklonom (sl. 2) ter drugi s posebnimi izločevalci (sl. 4). Zaradi prednosti, ki jih prinaša novi sistem kurjenja v cirkulacijskem sloju, predvsem s stališča možnosti kurjenja najrazličnejših odpadkov, kakor tudi s stališča doseganja idealnih rezultatov s stališča varstva okolja smatramo, da ima ta sistem predvsem za večje enote, vso prednost. MOŽNOST KURJENJA ODPADKOV Razvoj kurišč z zvrtinčeno plastjo je razen za uporabo premogov primeren tudi za kurjenje z najrazličnejšimi odpadki. Kot prva alternativa je uporaba najrazličnejših lesnih odpadkov in šote, kar že dokazuje uspešna uporaba fluidnih kotlov na Švedskem. Kotli moči 20 MW delujejo popolnoma avtomatsko z veliko stopnjo obratovalne sposobnosti. Poleg lesnih odpadkov so primerni za to tehnologijo vsi trdni gorljivi odpadki tudi z nizkim tališčem pepela (bio-masa, slama, kuruzovina, koščice itd.) in tudi količina pepela ni problematična (papirni kriketi ipd.). Del razvoja oz. uporabo teh kurišč za kurjenje bio-mase sta opravila Insitut Vinca in CerČačak pri sušenju poljščin. Ta princip pa je tudi izredno ugoden za kombinacijo kurjenja s premogom in z lesnimi odpadki. Tako lako dosežemo enako kapaciteto kotla, če kurimo samo s premogom ali če kurimo samo z lesnimi odpadki in to brez posega v kotlovske naprave, razen v sam sistem regulacije. Slika 4 - Kotel s sistemom cirkulacijskega sloja ODŽVEPLANJE IN ČIŠČENJE DIMNIH PLINOV Pomembna lastnost kurišča z zvrtinčeno plastjo je dober stik med trdnimi delci in plini. To omogoča dodajanje absorbcijskega sredstva, da odstranimo S02 iz dimnih plinov. Kot absorbcijsko sredstvo uporabljamo apnenec ali dolomit. Študij termodinamičnih ravnotežij reakcij vezanja žvepla daje pomembna spoznanja o možnostih vezave žvepla v odvisnosti od temperature zvrtinčene plasti. Razkrojni tlak ogljikovega dioksida v karbonatih in žveplovega dioksida v sulfatih lahko kvantitativno izračunamo kot funkcijo reakcijske temperature iz temperaturno odvisnih ravnotežnih konstant reakcij razžveplanja. Slika 4 kaže ravnotežne krivulje za reakcijske enačbe. Iz diagramov se vidi, da nastaja sulfat, če je parcialni tlak S02 v dimnih plinih večji kot razkrojni tlak sulfata in če je parcialni tlak C02 v dimnih plinih manjši od razkrojnega tlaka karbonatov. Če uporabljamo CaC03 kot dodatek, bomo pline razžveplali pri temperaturah, ki bodo višje od temperature, pri kateri je parcialni tlak C02 v dimnih plinih enak razkrojnemu tlaku C02 karbonata. Temperatura v kurišču pa je omejena tudi navzgor. Preseči ne sme vrednosti, pri kateri je parcialni tlak S02 v dimnih plinih enak razkrojnemu tlaku S02 sulfata. MgČ03, ki je glavna komponenta dolomita razpada pri veliko nižjih temperaturah. Tudi MgS04 začne nastajati pri precej nižjih temperaturah odvisno od obratovalnih pogojev (% S v premogu, pribitek zraka). Te temperature za obratovanje zvrtinčene plasti niso ustrezne, ker je pri njih zgorevanje nepopolno. Najpomembnejši parameter za uravnavanje zmanjšanja S02 v dimnih plinih iz atmosferskih kurišč z zvrtinčeno plastjo je razmerje količin apnenca in premoga. Ta parameter je definiran z razmerjem kalcija proti žveplu na molski osnovi. Pri istih obratovalnih pogojih povzroči povečanje dodatka absorbcijskega sredstva zmanjšanje emisije S02. Na osnovi meritev, izvedenih na pilotnem postrojenju v EMO, je bila najmanjša dosežena koncentracija S02 v dimnih plinih 0,2 g/m3 (stopnja odžveplanja 96 % pri uporabi premoga iz Trbovelj - grah). Brez težav pa je moč doseči kontinuirano 90 % ožveplevanje pri normalnem kontinuirano 90 % ožvepljevanje pri normalnem pogonu - to je koncentracija okrog 0,6 g/m3. Poleg tega je potrebno dimne pline očistiti trdnih delcev. Iz zvrtinčene plasti odnesejo dimni plini ves pepel od premoga in ves dodajni apnenec oz. nastali sulfat. Glavni del čiščenja trdnih delcev v dimnih plinih se izvrši v ciklon-skem odpraševalcu. Po potrebi pa se mora vgraditi še vrečasti filter. POSTROJENJA ZA KURJENJE Z LESNIMI ODPADKI Prav tako kot raziskovanje možnosti uporabe novih tehnologij za izrabo energetskih virov s ciljem boljšega izkoriščanja konvencionalnih virov energije, kot tudi uporabo najrazličnejših odpadkov kot virov energije, smo se v preteklem obdobju ukvarjali z obvladovanjem sistemov za kurjenje z vsemi vrstami lesnih odpadkov. Glavna naloga je racionalizirati sisteme in raziskati možnosti uporabe najbolj ekstremnih vrst lesnih odpadkov, ki se pojavljajo kot produkt predelave lesa kot so iverje, žagovina, ostružki, lesni prah, lubje, okrajki ipd. Da zagotovimo avtomatsko kurjenje z lesnimi odpadki je potrebno poleg samega zgorevanja v kotlu obvladati še pripravo in skladiščenje goriva, doziranje, odpraševanje in odstranjevanje pepela. Za celoten proces so torej potrebne naprave razvidne iz sl. 5. Gospodarno proizvajanje toplotne energije zahteva brezhibno in optimalno izgorevanje. Zato je potrebno posvetiti vso pozornost vsem lastnostim lesnih odpadkov kot so oblika, velikost, vlažnost - kurilna vrednost itd., kakor tudi načinu zbiranja, pripravljanju in skladiščenju teh odpadkov. Vsi ti podatki vplivajo na izvedbo sistema kurišč. KURJENJE FINIH ODPADKOV Za kurjenje finih odpadkov štejemo uporabo vseh vrst odpadkov kot so žagovina, oblanci, sekanci, ostružki, iverje itd. do velikosti, ki so še primerne za pnevmatsko transportiranje. V osnovi ločimo dve izvedbe samega kurišča; prvo je kurišče z ravno rešetko vgrajeno direktno v kurilno cev klasične izvedbe trovlečnega kot- Tomaž Milač Slika 5 - Postrojenje za kurjenje z lesenimi odpadki Slika 6 - Kotel z notranjo ravno rešetko -2000 Slika 7 - Kotel s poševno vodno hlajeno rešetko Nadaljevanje v prihodnji številki Izdelki tujih konkurenčnih proizvajalcev Na spomladanskem sejmu CREA-TISCH 86 v Salzburgu (21 .-23. II. 1986) so konkurenčni proizvajalci kuhinjske posode prikazali vrsto zanimivih izdelkov. Skupna značilnost večine letos razstavljenih predmetov se kaže v načinu oblikovanja in dekorlranja izdelkov, ki je v stilu kombinacije med modernim in rustikalnim in v izredni skrbi proizvajalcev za izboljšano kvaliteto ob ustrezno višjih cenah. Ponovno se je pokazalo, da tržišče akceptira višjo oceno za visoko kvalitetne izdelke. V 12 razstavnih halah je poleg 496 domačih razstavljalo tudi 77 tujih proizvajalcev iz 26 držav. Na naših spodnjih slikah prikazujemo nekaj najbolj zanimivih izdelkov. Serija priljubljenih emajliranih lončkov s kljunom, ki so v gospodinjstvu tako vsestransko uporabni, v raznih atraktivnih dekorjih - VEB Thale, DDR. Kotliči iz debele jeklene pločevine, emajlirani v svetlih pastelnih barvah, širok pokrov omogoča lažje in enostavno čiščenje, locenj in gumb iz nerjavne pločevine. Na notranji strani pokrova je nastavek, na katerega lahko obesimo verižico jajčka s čajem - OSTVICS-CULINAR, Avstrija. Kotlič in lonec iz nerjavne pločevine 18/10, super sendvič dno omogoča dober izkoristek toplote in s tem hitro kuhanje, plastični ročaji ojačani s steklenimi vlakni so odporni na visoke temperature in se ne segrevajo prekomerno. Primerno za kuhanje na vseh vrstah štedilnikov, še zlasti na steklasto-kera-mični grelni plošči. Proizvaja WMF, ZRN. Najnovejša mikrovalovna posoda, prvič prikazana v Evropi, prihaja iz Japonske. Čeprav je namenjena predvsem za mikrovalovne pečice, v njej lahko segrevamo zmrznjeno hrano od -10 ‘C do + 300 °C, jo lahko uporabljamo tudi za pečenje v pečnicah običajnih štedilnikov. Ne vsebuje svinčenih niti kadmi-jevih spojin. Izdelujejo jo v beli in v čokoladno rjavi barvi. Visok emajliran lonec z mrežnim vložkom iz nerjavne žice, namenjen za kuhanje špargljev in uporaben tudi za dušenje in blanširanje vseh vrst zelenjave, za pripravo enolončnic in mesnih juh, konzerviranih jedi, za pogrevanje in tudi za vkuhavanje posameznih kozarcev - STEPHAN NAHRATH, ZRN. »Nazaj k zdravemu kuhanju« je geslo emajliranega kompleta posode za kuhanje zelenjave v sopari. -VEB Thale, DDR. Posoda iz finozrnate in tankostenske sive litine, emajlirana s črnim žametnomotnim emajlom, držaji na ponvah iz jesenovega lesa, prepariranega z lanenim oljem, so toplotno obstojni, postruženo dno omogoča hitro in enakomerno porazdelitev toplote - KENWOOD, V. Britanija. Garnitura težke emajlirane posode belo/belo emajlirana, s črnimi temperaturno obstojnimi plastičnimi gumbi in držaji, dekorirana v duhu časa - z elegantno svetlo modro črto - VEB Lautar, DDR. Se naprej že preizkušene akcije za celjsko bolnišnico Če bi dosledno upoštevali družbeni dogovor, bi letos lahko vložili v posodobitev bolnišnice dobro milijardo dinarjev Na širšem celjskem območju bodo tudi letos dodatno zbirali sredstva za posodobitev regijske bolnišnice. Skozi ceno zdravstvenih storitev, kamor je mogoče vračunati le del investicijskega denarja, namreč ne bodo zagotovili deleža, s kakršnim računa novi družbeni dogovor, še manj pa vsote, ki bi jo potrebovali, da bi dokončali letos predvidena dela. Kot sta na seji priporočila odbor podpisnikov družbenega dogovora in politični štab za posodobitev bolnišnice, naj bi torej tudi letos zbrali manjkajoči del denarja Zanimivo za voznike viličarjev Ameriška firma Firestone International CO iz Aerona je razpisala nagradni natečaj iz varstva pri delu za voznike viličarjev z lastnim pogonom. Izobešeni so bili plakati s skico viličarja z voznikom in tovorom, ki je bila na važnih mestih označena s številkami. Voznikom so razdelili tiskovine s pravili, na katere so morali vpisati določeno število, za vsako ustrezno pravilo. Pravilni odgovori so bili nagrajeni, če so se glasili: 1. Vedeti moraš maksimalno težo tovora! 2. Pravilno vzdrževanje. 3. Pravilno ravnaj z vozilom! 4. Vedno preveri višino podvoza! 5. Vedno spoznaj tla, po katerih voziš! 6. Vilice drži 15 cm nad tlemi! 7. Roke in noge drži znotraj vozila! 8. Nagni vilice nazaj! 9. Preizkusi vse luči! 10. Razvijaj smisel za varnost in bodi vedno obziren! iz enodnevnih zaslužkov ter nekaterih drugih že lani preizkušenih akcij. Če bi dosledno upoštevali obveznost družbenega dogovora, bi letos lahko vložili v posodobitev bolnišnice dobro milijardo dinarjev. Kot kaže zdaj, pa bodo skozi ceno zdravstvenih storitev lahko zbrali le 860 milijonov. Preostanek, ali 290 milijonov naj bi torej zagotovili z dodatnimi akcijami, ki pa bi se jih morali lotiti takoj. Denar za posodobitev namreč zelo počasi doteka in tako razpolagajo v bolnišnici trenutno s kar štirikrat manjšo vsoto, kot naj bi jo bili dobili v prvih treh mesecih tega leta. To seveda močno ovira gradnjo, a tudi smotrno trošenje denarja. Kljub temu izvajalci še niso preklicali obljube, da bodo do maja dokončali in opremili prve specialistične ambulante v novem objektu. Res se to morda ne bo zgodilo še pred praznikom dela, vsekakor pa vsaj kmalu po njem. Tako naj bi v Celju uspešno končali peti del te po obsegu in vrednosti nadvse zahtevne regijske naložbe, za katero so samo lani zbrali 900 milijonov dinarjev - od tega 170 z enodnevnimi zaslužki delavcev širšega celjskega območja. Če ne bo kakih večjih zapletov, naj bi torej še letos začeli šesti del gradnje, ki bo, po sedanjih cenah, vreden, nadaljnjo milijardo 200 milijonov dinarjev. Avgusta nova bančna enota LB v Celju Gradbena dela pri bančni zgradbi na Trgu V. kongresa v Celju potekajo po načrtu in po izjavi podpredsednika poslovnega odbora LB Splošne banke Celje Jožeta Vebra bodo končana do konca avgusta ali najkasneje do septembra. Z novo zgradbo bodo največ pridobili bančni varčevalci, saj bo sredi Celja bistveno več bančnih okenc; to pa pomeni, da se bo kakovost bančnih storitev izboljšala. Res, da ne takoj z odprtjem nove oziroma obnovljene bančne enote, ker bodo še najprej zaprli zaradi preureditve bančno enoto na Vodnikovi cesti. Šele, ko bo preurejena enota na Vodnikovi, se bo bistveno večje število bančnih okencev poznalo pri vsakodnevnem prometu v mestu Celju. Pred kratkim so v celjski splošni banki LB končali z montažo novih terminalov, ki skupaj s predvideno posodobitvijo računalniške opreme v Ljubljani, prav tako pomenijo novo kakovost banke pri poslih z varčevalci. U.M. ZVEZA SINDIKATOV Sindikalne pripombe k planskim dokumentom telesnokulturne skupnosti. Predlog srednjeročnega plana razovoja telesne kulture v Sloveniji množične rekreacije ne obravnava enakovredno s tekmovalnim in vrhunskim športom. Sindikalnim usmeritvam o večji množičnosti v telesni kulturi tu očitno niso namenili zadosti pozornosti. Poleg te temeljne pripombe omenjeni dokument boleha še za nekaterimi drugimi slabostmi: prerazporediti bi bilo treba združena sredstva na ravni republike in občin v korist množične športne rekreacije, podobno kot to velja za vrhunski šport, bi morali na republiški ravni oblikovati program razvoja športne rekreacije, za to področje pa je treba opredeliti pogoje in nosilce teh aktivnosti v ozdih, šolah in krajevnih skupnostih, za ustreznejšo telesno vzgojo na manjše materialne možnosti pa zahtevajo boljše programiranje, organiziranje in bolj smotrno množično telesnokulturno aktivnost delavcev in drugih občanov. S temi pripombami naj sindikalni aktivisti seznanijo delegate v temeljnih delegacijah za telesnokulturne skupnosti. RAZPIS internega tekmovanja fotografov - amaterjev. FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT »EMO« CELJE razpisuje interno nagradno tekmovanje za serijo 5 kom. črno-belih fotografij. POGOJI TEKMOVANJA: 1) Pravico do sodelovanja imajo vsi člani društva Ljudske tehnike EMO in prijatelji lepe fotografije do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev je 10 avtorjev. 2) Tematika je predpisana, in sicer: a) portret b) šport c) delo č) pokrajina d) prosta tema 3) Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F = 9 x 14. 4) Rok za oddajo fotografije je 15. 11. 1986. 5) Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje tričlanska komisija v sestavi: - tov. ing. Vajdetič Jože - predsednik žirije - tov. Korent Jože - član - tov. Ahtik Leopold - član Ocenjevanje bo dne 21.11.1986, objava rezultatov dne 26. 11. 1986. 6) Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa. 7) Prve tri najboljše serije fotografij se nagradijo s praktičnimi nagradami. 1. nagrada foto-material v vrednosti 6.000,00 din 2. nagrada foto-material v vrednosti 4.000,00 din 3. nagrada foto-material v vrednosti 2.000,00 din 8) Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografijo v fo-tokino klub DLT EMO (tov. Končan K.) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo. Odbor Fotokino klub LT EMO Šah Končan I. krog brzopoteznega turnirja V mesecu marcu so se šahisti naše delovne organizacije pomerili v prvem krogu brezopoteznega turnirja EMO. Nastopilo je 13 igralcev, ki so se uvrstili po naslednjem vrstnem redu: 1. Dukdevič (11,5 točk), 2. Ahtik (10 točk), 3. Gazvoda (9,5 točk), 4.-5. Lah in Škoberne (8,5 točk), 6. Gubenšek (7,5 točk), 7. Lipar A (7 točk) itd. Franci Gazvoda novi predsednik Na občnem zboru regionalne šahovske zveze so namesto Franca Pešca izvolili za novega predsednika Francija Gazvodo. Poslovili so se Kot je že običaj, je tudi tokrat naš fotograf tov. Končan Konrad zabeležil nekaj poslovilnih slovesnosti ob odhodu naših sodelavk in sodelavcev v zasluženi pokoj. GOLC MILKA (23. 8.1930) - TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlena v EMO od 11.11.1959. Upokojena 1.4. 1986. GMAJNER FANIKA (11.9. 1936) - TOZD Posoda. Emajlir-nica. Zaposlena v EMO od 3. 4. 1951. Upokojena 1. 5. 1986. ŠIBANC FERDO (23. 5. 1928) - TOZD Posoda, surovinski obrat, kleparski oddelek. Zaposlen v EMO od 9. 7. 1953. Upokojen 1. 5. 1986. PIRC STANKO (6.12.1929) - TOZD Posoda, surovinski obrat, kleparski oddelek. Zaposlen v naši DO od 3.12.1958. Upokojen 2. 5. 1986. Turnšek Vinko petdesetletnik Prvega marca je praznoval 50-letnico življenja naš sodelavec iz TOZD Kotli Turnšek Vinko. Naši delovni organizaciji oziroma »kotla-šem« je zvest že celih 26 let. V vseh teh letih se je v delovnem okolju vedno dobro razumel s sodelavci in nadrejenimi ter si ustvaril sloves predanega in zvestega delavca. Skoraj nemogoče je ugotoviti, koliko metrov zvarov in koliko kilogramov elektrod je porabil v vseh teh letih pri opravljanju del in nalog enega ključnih varilcev pri izdelavi kotlov. Pri delu se je vedno trudil in prenašal svoje bogate delovne izkušnje na mlajše sodelavce. V vsem tem času si je pridobil obilo znanja in iz- kušenj, tako, da trenutno v TOZD Kotli opravlja dela in naloge inštruktorja varjenja. Vsa ta leta je bil aktiven tudi na samoupravnem in političnem področju, tako v TOZD, kakor tudi na nivoju DO. Ob jubileju so slavljencu pripravili sodelavci majhno presenečenje, mu čestitali in izročili skromno darilo, k vsemu pa je sodil seveda še skupinski posnetek za spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očima Antona MAROLTA se iskreno zahvaljujem bivšim sodelavcem, prijateljem, sosedom za spremstvo na njegovi zadnji poti. DO EMO za podarjeni venec in industrijski gasilski četi EMO za podarjeni venec, častno stražo, spremstvo in poslovilne besede ob odprtem grobu. V imenu sorodstva Bajc Drago in Vlado Emajlirec -Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Antona GOSAKA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za darovani venec, denarno pomoč in obisk na domu. Žalujoča Ida SUŠEK in Stanko ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta VEŠLIGAJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Emokontej-ner za darovan venec, izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Marija GORIŠEK z družino Jubilej Mirnik Magdalene MIRNIK MAGDALENA iz TOZD Posoda (emajlirnica -oddelek lahke posode) je 17. marca praznovala svoj življenjski jubilej, 50-letnico rojstva, k čemer ji sodelavci iskreno čestitamo. Plodna je bila pot naše slavljenke. V naši DO se je zaposlila 1.5.1965 in nam ostala zvesta vse do danes. Vse svoje pridobljene izkušnje rada prenaša na mlajše sodelavke in jim tudi vseskozi nudi pomoč. Želimo ji še mnogo delovnih uspehov in zdravja ter prijetnega počutja med nami. Humor »In kaj ste ugotovili?« vpraša sodelavec psihiatra potem, ko ga je pregledal. »Ugotovil sem, da je mogoče ljudi razdeliti v dve skupini.« »???« »Na eni strani ste vi, na drugi pa ostalo človeštvo.« * * * »Marjan, si slišal, da se namerava najina prijateljica Branka poročiti?« »Ne, nič ne vem o tem. Še tega nisem vedel, da je noseča ...« * * * »O Brigita, Brigitka, Brižit-kica moja ...« »Zbudi se, stari, jaz nisem nobena Brižitka!« »Ja, zakaj se pa potem naj zbudim?« * * * »Strašansko muhasto se obnašaš«, reče tajnica očitajoče šefu. »To pa ni res«, se brani on. »Pa je! Včasih si nežen in mi nosiš dragocene reči, drugič pa se spet obnašaš, kot da sem tvoja žena!« V strahu pred potresom pošljeta oče in mati sinčka k stricu na deželo, v oddaljeni kraj. Čez nekaj dni pošlje stric telegram: »Vračam fanta. Pošljite rajši potres.« Obupana mlada žena je napisala uredniku zaupne rubrike pismo, v katerem ga je prosila za pomoč: »Spoštovani tovariš urednik! Poročila sem se s seksualnim manijakom. Moj mož me nikdar ne pusti pri miru, ljubi me ponoči, ko sem pod tušem, ko kuham kosilo, ko pomivam, ko pripravljam posteljo, ko pospravljam stanovanje, kar naprej. Ali mi lahko svetujete, kaj naj naredim? P. S. Oprostite, ker je pisava malo vijugasta.« * * * »Prosim, dajte mi nekaj denarja, lačen sem«, pravi berač. »Počakajte, grem po moža.« »Čemu, saj nisem ljudožerec!« > i Jaka, .ti ti la kar po starem vzame! bolniško za pomladanska dola? - Vsi, delam so norega, da bom Imel debel krompirl _________________ »Dečko, ali je mama doma?« vpraša poštar malčka, ki se je igral pred vhodom v hišo. »Je.« Poštar nekajkrat pozvoni, vendar se nihče ne oglasi. »Ali nisi rekel, da je mama doma?« »Sem, striček, samo jaz ne stanujem tukaj.« IZ ŽARGONA POSLOVNIH POROČIL „Nale cene ne dohajajo njihovih" Rešite za zabavo -Tisti, zadnji je nal! REKLA Ul i£ DA e>l PADA VIDEM SVET PA SEM 31 DAL.... TUM ZA 3E VA iUA ZVER IZ bfiUZfUB KUU PRIPRAVA NA 3AH ALIJIH ŠKORNJIH KMEL3 EDVARD TV 3PIKER MOHORKO LEVI PRITOK REIIS SEVERU V augLiji TUNE. SVETINA fcERUO, bTlVO LETALE^ PILOT SEDMI TCN V TOMoMSKI LESTVICI ' Kil Tl TRE-bA ZA6R-ltn«m ORNA KER ŽE ESTMEČ ONDINA °nL. KIPARJEV lZUELER TOT LEPCW C.RM OSKAR MUDAIES iVEDSkl TEUIŽRA IGRALEC (MORin ZAP'***. OPOMfbA STAtoilD- ovefcl ICK4L3 MESTO VZHODNO ODbOtOC« v mtL/31 NASHOKEJ- ,ST(CoMffi) TURCDA IV4G-0TA VSE POTI VODHO V... 40P0WE S.REOI SAMARE. v«imai PRISTANIŠČE V IZRAELU -SLAVI- Ladijski kapetan mornarju novincu: »Vrzi sidro!« »Kaj pa ...« »Vrzi sidro!« «... kaj pa če ga bomo še kdaj potrebovali?« * * * Rockerja sta prihrumela v gostilno. Napotila sta se naravnost proti mizi, kjer je neki gost obedoval. Izpila sta mu pivo, gost pa ni rekel nič. Vzela sta mu krožnik z golažem in mu ga poveznila na glavo. Gost se je brez besed očistil in šel ven. »Kakšen čudak pa je to?« sta rockerja vprašala gostilničarja. »Saj je res čuden. Tudi vzvratno ne zna voziti. Pravkar je razbil dva motorja.« * * * »Ko bova z možem letos šla na dopust v Grčijo, bova s sabo vzela tudi televizor.« »Tam sta bila že lani. Ali po hotelskih sobah nimajo televizije?« »Imajo, imajo, a kaj ko midva ne znava grško.« * * * »Rad bi kupil sodobno knjigo, vendar brez seksa, zločinov, mučenja in perverznosti«, želi kupec. Prodajalka nekaj časa premišlja in reče: V tem primeru vam lahko priporočim samo železniški vozni red ali pa telefonski imenik.« »Na konjskih dirkah je tekmovala tudi kobila, ki ji je ime tako kot tebi: Cveta. Jaz sem stavil nanjo.« »Kako lepo od tebe! In katera je bila?« »Na žalost je imela tudi eno tvojih lastnosti, prišla je pol ure prepozno.« »Priznali ste, da ste sodelavki ukradli plašč! Lahko še kaj dodate?« sprašuje sodnik obtoženko. »Da! Morala sem podaljšati rokave...« Dve sosedi se pogovarjata. Prva pravi: »Moja hčerka je sedaj v Španiji in je spoznala tam čednega Španca, s katerim se je zaročila.« »In kdaj bo poroka?« vpraša druga. »Počakati morata, da se pezeta nekoliko dvigne.« »Kaj pri tako mladem možu? Mar se ne da nič napraviti?«