Iz Jugosianije. — Predsednik »Slomškove Zveze« ia kompromis med obema organizaci|ama. Neccmo poostiovati politiškega nasproistva med obema organizacijama, ker veliio, ua jo to na kvar nasemu stanu in smo že izjavili, da smo vedno pripravJjeni za pošten kompromis v zadevah, ki_ so nam skupne. Pišemo to kot odiočin" pristaši strogo strokovne organizacije ia ubsojamo strankarstvo v staiiu pri stanovskih interesili, ki so nam skupni in icjer potrebujejo v dosego smotra skupnega nastopa. Da smo v to res pripravijeni, srao dokazali tudi že z dejanji! Ne bo se nam potreba naslaiijati tudi na nobeno politiško stranko in ne biti nje privesek, če bomo i v nadalje solidarni. Pri zastopstvu učiteljskih zastopnikov v višjl šolski svet je bil izvršen kompromis ia skupen nastop za izvedbo volitev našiti zastopnikov, Izkazaio se je, da na podlagi volitev ni prisia manjšina do svojega zastopstva. To smo lojaliio popraviii naknadno in kompromisnim potom dopustiii tudi zastopnike »iSiomSkove Zveze« v to korpovacijo, dasi, če bi šio po stevilu članstva, ne bi smeia zahtevati »Sl. Zv.« enakega štcvila članov, kakor »Zaveza«. To nam priznajo tudi lojaini člani »Siomškove Zveze«, da ima »Zaveza« ogromno večino učiteljstva na svoji strani. Druga skupna borba je bila za višje šolske nadzornike za Ijudske šoie, ki naj bi biii vzeti iz vrst ljudskošolskega učiteljstva. Tudi tu sino nastopili skupno in s skupnirn nastopom svoj smoter dosegli. Ne rnislite, da bi si sami ne upali doseči istega smotra, a držimo se načela skupnih stanovskih inleresov, pri katerih hočemo premostiti — v okrepiiev in korist našega staim — tudl most stanovsko-politiškega strankarstva. Saj narn je pri stanovskih zadevah, pri naših pravnih in gmotnih vprašanjih, smoter vedno skupen, enak in isti, torej je vsako strankarstvo pri teh vprašanjih na Kvar stanu; drugače je pri kulturno-šolskem boju, tu smo si v nazorih naspratni! Zato smo pa zahtevali ob prevratu brezpogojno odstranitev bivšega predsednika »Slomškove Zveze«, Jakliča, ker je grešil zoper naš skupen stanovski interes in je glasoval iz strankarskih ozirov proti regulaciji nsših plač, čeprav je bil hkrati predsednik stanovske organizacije ,* zato snio zahtevaii brezpogojno odstranitev vseh onih oseb, ki so bili nosilci korumpiranih politiških razmer in so iz strankarsko zagrizenega fanatizma nelojaliia postopali napram svojim koleg'om in so svoja mesta izrabljali ter grešili proti interesom celokupnega stanu. Zahtevali smo, da morajo pasti tudi osebe, kjer so osebe tesno zvezane s korumpiranim sistemoin in so te nosilke tega sistema! Da preidemo nazaj k višjim šolskim nadzornikom! Izvršen je bil kompromis med obema organizacijama in mi mislimo, da niso za izvršitev tega kompromisa odgovorr.i le pogajalci rned seboj, nele predsedniki organizacij osebno, temveč da je s kompromisom za skupno stanovsko zadevo zvezana tudi čast vseh orga- nizirancev. Spodaj prinašamo poročilo, kako Je predsednik »Slomškove Zveze« tov. Strukelj grešil in oskrunii čast vsc organizacije, kako je, že po izvršitvi kompromisnih pogojev, oskrunil kompromis sam. V veliko zadoščenje nam }e, da j« zmagala v vrstah njegovih (tov. Struklja) pristasev samih poštenost, ki je prekrižala predsednikovo intrigo — in to s strani lastnih organizirancev. Za nas Jc po tem dejanju tov. Strukelj oseba, ki je nosilec korumpiranega sistema in bomo tako napram njemu postopali ter izvajali konsekvence. — (vana Struklja nesramnost. lz novomeškega okraja nam pišejo: Dne 3. julija je zborovala v Novem mestu Slomškova podružnica. Med slučajnostmi vstane nadučit. Koželj, izvleče iz žepa dopisnico in pravi, da mu je pisal tov. Strukelj naročilo, da naj zborovalci protestirajo proti iraenovanju tov. Gangla za višjega šolskega nadzornika; če bi pa propadel ta protest, naj prosijo, da se odkaže Ganglu bivše Stajersko, Gabršku pa bivše Kranjsko v nadzorovanje. Pa glej čudo! Vstane bivši predsednik Slomškove podružnice, lov. Stular in izjavi: »Tovariši, o temle predlogu pa ne bomo prav nieesar razpravljali. Ml smo vesell in ponosnl, da ie zasedel mesto višjega šolskega nadzornika stanovski tovariš In to tak mož, kakakor je Oangl«. Z vso zgovarnostjo je poudarjala Stularjeve besede tov. Jerajeva in zborovalci niso dopustili razpravlja/nja o Strukljevem predlogu. Strukelj in Koželj sta ostala osramočena na cedilu! — Ce še poverao, da je prišel lvan Strukelj čaj dovolj osvetlili. Ptiča spoznamo po perju! — Ženske pararelke na moškem učiteljišču v Mariboru — dovoliene. »Nova Doba« piše: V soboto je dal poverjenik dr. Verstovšek razglasiti, da se ustanove na moškem uciteljišču ženske paralelke. Zadovoijujemo se za enkrat s tem, dasi je jasno, da vztrajamo pri zahtevi po popolneni samostojnem ženskem učiteljišeu v Mariboru ali Celju. Z ozirom na pomanjkanje učiteljstva pa želimo, da sc vpiše r.a paralelkah čim največ našega ženskega naraščaja. Seveda pa le takšnega, ki ima veselje do stanu in učenja. — Cetrtl letnik učiteijišča ostane. *Slovenec« poroča: ^odpredsednik Jugoslovanskega kluba dr. Simrak se je iniormirai danes v ininistrstvu za prosveto radi odprave 4. letnika učiteljišč in radi omejitve verouka. bprejel je nastopno obvestilo: Odprava 4. letnika se je pogrešno javila pokrajinskim vladam. Udprava 4. letnika se je odredila samo za ozemlje bivše kraljevine Srbije in to radi velikega pomanjkanja učnih moči. — Oficijelnega poročila o preklicu naredbe glede učiteijišč za Slovenijo in lirvatsko dosedaj še ni. - Hujskenje proti učiteUskeinu «tanu. G. kapian Ostrž pri Sy. Križu na Murskem polju si na svojih pohodih »po zbirci« dela reklamo s tem, da se huduje in zgraža napram ljudstvu naa zboljšanlmi uciteljskimi plačami. Za danes se vzdržujemo vsakega nadaljnega komentarja, ki nam je na razpolago o g. kaplanu, ker se hujskanje sianu zoper stan obsoja samo po sebi in je najbolj nečastno spodtikanje in hujskanje zoper upravičen zaslužek učteljstva, ker prihaja fz vrst inteligentov. — Poniankanje šolskih kniig v Srbiji ie tako občutno, da abecednika skoraj ni več najti, a po gimnazijah ima mnogokje posamezen razred sanio en izvod kake učne knjige, tako da mora profesor narekovati stran za stranjo, da si učenci napišejo učno snov. Da bi se pomanjkanju čiia prej odpomoglo, je izdalo naučno mimistrstvo dovoljenje, da smejo pisci prejšnjih učnih knig založiti nove izdaje, kjer in kolikor hočejo. — Višia ženska obrtna šola v Beogradu začne s poukom dne 1. oktobra. Na šoli so izvedli velike preosnove in jo dvignili na stopnjo moderno urejene strokovne šole. Na novo so uvedli tečaje za modistke. — Dijake iščejo in vabijo na učiteljišče v Velikovec po časopisih. To dokazuje in podpira naše trditve in razprave v zadnji številki »Učit. Tov.« Vabijo one, ki v Ljubljani niso bili sprejeti. — Gg. ljubljanskim učiteliicam in učlteljem! Z drugim oktobrom začnem na 1. mestni deški ljudski šoli s tečaji za učenje živih jezikov. Odprl bom poseben tečaj za gg. učiteljice in drugi za gg. učitelje. Vpisuje se na zgoraj povedani šoli vsak dan od 5. ure dalje. — Josip Jeras, vodja tečaja. — 30 letnico učiteljevania obhaja naš vsepovsod priljubljeni tovariš, Fr. Zacherl. Kot vzoren učitelj je plodonosno deloval pri Mali nedelji, v Cezanjevcih in še neumorno deluje v Ljutomeru — ne le v šoll, temveč tudi izven nje. Nad 20 let izobra- žuje mladino na polju glasbe in budi k napredku ves okraj kot vouja zbora ijutoiiierskega »Pevskega drusiva«, za kojega procvit ima neventjive zasluge. Pou njegovirn vodstvom nastopa razveseJjivo l vOtroški pevski zbor«. iNjegova pozrtvovalnosi, cla vkljub pieinnognu stanovskim skrbem goji tuui še cerkveno petje, je dokaz, kako drag niu jc ziveij naštga Uudstva, katero tako blagohotno budi 111 aavdušuje za vse lepo ni piemenito. iNjemu se imanio zahvaliti — raisiiin, največ, — da ni pii nas v zuunjili letin našega rooovanja niti za inp utilinna slovenska ceiKvena pesem pred nernsko, ki je veano oolj prežeče siiila v ospiedje. — Bodi rnu izi*ecen — z zadostnimi casutkaini zaiiizen — tovariški »Zivel!« — Solska slavnost v JLjutonieru. Ob iklepu ietošnj. šoi. leta je piireUilo uciteijstvo ijutoin. »Narodne šole« soisko siavnost s sledečim sporeaom: a) A. Kosi: l\vela troimena Jugoslavija! (Spevoigra z deklamacijami, govorom in s petjem s spremljevanjem giasovirja.) b) M. Urejii.. i-ažnjiva Milena. Ugra v 2. dejanjih). c) — Ziva slika. (v prosiavo kraija P. 1.) Na udeležence je naredila slavnost nad vse ])ričakovanje dober vtisk. Izborno prednasane deklamacije in krasne naše pesnii. krepko doneče iz mladinskih prsi, so nas iskieno navdušile in zrli smo ponosno na aaše mlade junake in junakinje, kateiiin je istotako kipelo sice navdušenja; žareie oči svete domovinske ljubavi. Vse priznanje je tudi žela ijubko-naravno vprizorjena igrica. Pohvalno ploskanje, ponovno bučeče po dvorani, naj bo naši mlauini ne-le v priznanje, ampak tudi v bouiilo, da nastopi čila* in čvrsta še večkrat pred občinstvom in kakor tokrat razveuri, navduši in vname vsa srca, butleč v njih trdno vero v Jugoslovanstvo in njega sijajno bodočnost. Naprej! tedaj, inladina naša, pogumno, neustrašeno: iNaprej! Njim ,'a, ki te vodijo k napredku, svojiin učite;jem •— bodi hvaležna in kliči jim z nami: avala! za obilni trud, za požrtvovalno delo, ki nam je pripravilo lepo zabavo in razvedriho. Živeli narodni buditelji! — Učiteljski konvikt. Učiteljsko dru.-.cvo kranjskega okraja poziva vsa dru.stva, da priuče in prirede tekom zimc immerne koncerte y prid naši bedni decl, ki naj bi ji omogočili študiranje v »DijašKern domu« v Ljubljani. Seveda, da ga ni aogoče še zgraditi z našim fondom. -- Učiteljem •-- vojakom letnika 1886» i887. Poverjeništvo za uk in bogočastje .dzglaša z razpisom z dne 19. septembru 1919, štev. 4485: Komanda dravske divizijske oblasti je odredila, da se vsem učileljem — vojakom letnika 1886' 1887, ki so iiameščeni na javnih šolah in zavodih, 2uiesečna orožna vaja preloži do počitnic Končanega priliodnjega šolskega leta. — iJukovske okružne komande izstavljajo rakim prosilcern tozadevna čakalna dovoijenja in skrbe, da bo učiteljstvo nastopilo orožno vajo po končanem šolskem letu. — l'o se daje vsem prizadetim učiveljem na oplošno znanje. Predsednik: prof. Vadnjal, 1. r. — Deško zavetišče v Mariboru v dr. schmidererjevi ulici 26. V seji 9. t. m. se je uprava tega zavoda vnovič sestavila. Načelnik: podpolkovnik plem. Blaha; namestnik okr. šo!.. nadz. Lichtenwaliner; tajnik: naduč. v. p. Hren; gospodar: Fric Scherbaum ; blaganik: stolni kaplan Aug. Sparl; prisedniki: dr. Schmider e r, dr. Turaer, Bernhard star. in Roman P a c h n e r. Ravnatelj zavoda, bivši mnogozaslužni nadučitelj Engei;mrd ostane, dokler tie pride njegov naslednik Sl. Dimnik ter prevzame vodstvo. /ačetek 1. oktobra 1919. —¦ Zaročil se je jurist lvan Uiačnar s iavarišico Cilko Vrečkovo, učiteljico na iJilštajnu. Zavednima in narodnima zarocencema najprisrčnejšc čestitke! — Imenovanja na Ijudskih šolah v ''Aariboru. Višji šolski svet je začasno priuelil v službovanje in sicer: na deški lj. iOli I.: Dragotina Cibica in Vido Dimnik.versnik; na deški lj. šoli II.: Marijo Hu~ mek-Perhavec in Doro Vinšek; na deški ij. šoli III.: Milko Bračič; na dekliški ijudiik šoli III.: Ano Jurko. Zaradi odloka višjega šolskega sveta namešča (»naj nauiesti«) mestni šolski svet v lastnem delokrogu sledeče začasne učnemoči: na deški lj. šoli III: Milico Slanc; na lj. šoll IV: Antona Osterca; na dekl. lj. šoli III: l.judmilo Povalej; na dekl. lj. šoli IV: Elizabeto Lešnik. Začasna učiteljica Herzog ostane zazdaj na svojem službenem mesiu, ravnotako Leop. Pavlin. Učiteljica H. je umaknila svojo prošnjo za oddelitev učnega mesta v Mariboru. Imenovanirn je naročeno, da naj takoj nastopijo svojo .iovo službo. »Mariborski delavec« dostavlja: Radi bi vedeli, kakšen je »lastni« delokrog m. š. sveta v Mariboru, če višjl iolski svet ukazuje, koga in kam se naj imenuje. O postopanju pri teh in drugih imenovanjih bomo še na pristojnem mestu govorili. Kjer vlada v državi samovoljnost, ne biva v državljanih zadovoljnost. — Umrla je 28. septembra t. 1. učiteIjica ga. Matilda Brinar, soproga nadučitelja Frančiška Brinar v Gotovljah pn Zalcu. — Naše sožalje! — Profesorski honorar za instrukcije. Srcdnješolski profesorji v Osjeku so sklenili, da znaša niinhnalni honorar za zasebne instrukcije po 30 K za uro. — Francoski licej se osnuje v Belgradu. Vlada je sklenila, da osnuje v Belgradu francoski licej. V profesorskem zboru tega zavoda bo polovica profesorjev iz Francije. — Kmetske zveze in novi šolski zakon. ,,Mi smo zidali šole, mi jih vzdržujemo, otroci, za katere gre, so naši. Zato ne bomo nikdar dopustili, da bi se odpravili krajni šolski sveti, da bi se odpravili v okrajnih šolskih svetih zastopniki ljudstva in Cerkve, da bi poklicali ljudi v zastop, ki nimajo z vzgojo ničesar opraviti. Z vso resnostjo svarimo kompetentne faktorje pred tem poizkusom uveljaviti nameravana načela. Že vnaprej odklanjamo odgovornost za posledice, ki bi jih rodilo tako postopanje." Po ,,Slovencu". — O šolskem vprašanju v Prekinurju smo čitali v lislih sledeče: Velike važnosti je šolsko vjjrašanje, ki ga bo vsekako treba za Prekrnurje korenito rešiti. Šolstvo je dokaj zanemai jeno; poučevalo se je v šolah v Prekmurju doslej v tujem duhu, v tujem, madžarskem jeziku. Beneški in prek.uurski Slovenci so edini, ki so bivali doslej v tuji, nam neprijazni deželi, ni čuda torej, ako je bilo zlasti šolstvo popolnoma potujčeno. To se mora sedaj izpremenili. Obstojcče, večiiioma malorazredne šole bo trcba izpopolniti, postaviti nove šole, učiteijstvo pa zameniti s slovenskim, narodnim osobjem. To velja za prekaiurski del Murskekia polja, kajti tostranski del je s šolami precej dobro oskrbljen. V obeh dehh bi pa se morale v vseh večjih krajili upeljati meščanske ali pa kake strokovne šole, kakor je pač kraju primerno. Meščansko šolo imamo samo v Radgoni. V Ljutomeru stoji veliko lepo šolsko poslopje, v kterem je bila prej nemška šola, vse leto — prazuo. Tudi v Soboti, Belotincih iii Sp. Lendavi bi se v izpopolnitev ljudske šole ustanovila še kaka šola. — Uporaba šolskih prostorov za izvenšolske prireditve. Šolska poslopja se srnejo oddati za izvenšolske prireditve saino za učne namene, telovadnicc za telovadbo, vendar se v dučaju, da so dani ti pogoji, uporabo ne sme odreči nobeni stranki proti zagotovifvi plačiia vsake škode in proti založitvi stroškov za snaženje in eventualno uporabo luči. — Muslitnani in šolska preosnova. Naučno ministrstvo je naznanilo mohamedanskim šolskim oblastem v Bosni, da ostane pouk v muslimanskih šolal' isti, kakor doslej in da se zakon o srednjih šolah ne bo nanašal na musH-nane. — Učiteljskl položaj v Bosni. O tein piše sarajevska ..Jugoslavija" in med drugim opozarja, kako se šikanira in neprestano premešča učiteljstvo, ki pod prejšnjim režimom ni trpelo vsled preganjanja. Člankar pravi: ,,Dobro, naj se nagrade tisti, naj se zadosti opravičeniin razlogom; toda zakaj naj diugi neprestano občuti, da ni bil ,,narodni mučenik", dasi.je sposoben in zmožen in dasi je ves čas delal vestno in marljivo? Ako je one prve upropastila vojna, ali naj te druge upropasti premeščenje iri nezadovoljstvo?  — Za šolske zgradbe v Bosni in liercegovini zahteva sarajevska vaida namesto določenih 125.000 K. krcait 1,650.000 kron. Za dijaške ustanove zahteva ista vlada 1,340.000 K.