NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek, odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 2k. januar 1991 • številka 3 • leto XLV • cena 15 ainariev 20 tboi izvodov - 32 strani Izkopani denar Franc Riemer, najbogatejši Konjičan, si je svoj denar nakopal z bagrom. Več o njem v reportaži Konjiški Carrington piše drugačno Dinastijo na strani 16 Stran 9 Celjski pištolarji Stran 6 Utopljene srednje šole Stran 32 Umor v Sodni vasi Stran 11 Alarm razbil iluzije Stran 4 Podarimo si družbeno premoženje 2. STRAN - 24. JANUAR 19911 DOGOD^ Liberalci ne bodo odgovarjali za napai(e Nespoštovanje zakona o prepovedi sečnje lesa in vmešavanje v kadrovske zadeve v Elkroju sta vzro- ka, ki sta pripeljala do raz- kola med mozirsko občin- sko vlado in liberalno stranko v Mozirju. Slednja je zagrozila, da bo izstopila iz vladajoče koalicije De- mosa, če se politika občin- ske vlade ne bo spremenila. O tem so spregovorili na- novinarski konferenci, ki jo je v torek pripravila občin- ska liberalna stranka v Mo- zirju. Liberalne stranka po- leg obrtniških zastopa tudi druge interese, saj člani stranke niso le obrtniki. V zadnjem času je prišlo tudi do nerazčiščenih odnosov med Obrtnim združenjem v Mozirju in liberalno stran- ko. V Obrtnem združenju naj bi se po mnenju liberalcev ukvarjah s strokovnimi za- devami, politiko pa naj bi prepustili strankam. Ivan Krefl, predsednik liberalne stranke, je odločno zanikal, da se z občinsko vlado ne strinja zato, ker ni zadovo- ljen z delitvijo škode po po- plavi. Liberalci so mnenja, da mozirski obrtniki prepo- časi reagirajo v poslanskem klubu liberalne stranke v Ljubljani. V Obrtnem združenju v Mozirju se odločno distan- cirajo od občinske liberalne stranke, ki ji sicer želijo ve- liko uspeha, vendar pa naj z obrtniki sodeluje na spre- jemljivih pogojih. Na Obrt- nem združenju nimajo kon- kretnih slabih pripomb na delo mozirskega izvršnega sveta, občinske liberalne stranke pa ne priznavajo za svojo stranko. Glede politike v občini Mozirje so predstavniki libe- ralne stranke povedali, da iz- vršni svet ni obveščal Demo- sa o svojih ukrepih. V koali- ciji Demosa so se odločili, da bodo dali nezaupnico takšni politiki in izvršniku Alfredu Božiču, vendar na nasled- njem sestanku stranke De- mosa, razen liberalcev, dogo- vora niso spoštovale. Za občino Mozirje ima Li- beralna stranka izdelan go- spodarski program, v kate- rem na prvem mestu po- udarja razvoj turizma, nato razvoj drobnega gospodar- stva in razvoj kmetijstva, še- le nato pa naj bi v občini raz- vijali tudi industrijo. Na ob- činskem IS naj bi ustanovili razvojni sklad, ki bi podpiral vse obrtnike. V občinski skupščini Liberalna stranka nima poslancev, ima pa jih v republiški skupščini. Tam se liberalci zavzemajo za osa- mosvajanje Slovenije, spre- minjanje slovenske zastave in grba, delujejo v postopku denacionalizacije in pri spre- jemanju nove davčne zako- nodaje. Na novinarski konferenci v torek so predstavniki mo- zirske liberalne stranke še enkrat zatrdili, da bodo iz- stopili iz Demosa, če se poli- tika občinske vlade ne bo spremenila, saj ne bodo od- govarjali za morebitne na- pake. URŠKA KOLENC Namesto Srba, dva Slovenca »Slovenija med Demo- som in opozicijo« bo te- ma 5. celjsk^a večera, na katerem bosta gosta Jožef Školjč, predsednik Liberalno-demokratske stranke, in Mile Šetinc, podpredsednik stranke. Oba gosta sta med naj- aktivnješimi poslanci v republiški skupščini. Njuni pogledi na to, kako se je treba dogovarjati z Jugoslavijo, kako in kdaj sprejeti novo repu- bliško ustavo, ali se odlo- čiti za samostojno sloven- sko denarno enoto, ali za- menjati sedanjo vlado, ali naj bo Slovenija brez na- cionalne armade, se pre- cej razlikujejo od tistega, kar želi Demos oziroma stranke, ki so v vladni ko- aliciji. Pogovor z iskrivi- ma politikoma bo zelo privlačen tudi zato, ker do njega prihaja nepo- sredno po pogovorih An- teja Markoviča v Sloveni- ji o tem, kaj naj še ostane od Jugoslavije. 5. celjski večer bo ta petek, 25. ja- nuarja v hotelu Evropa. Predvideno je bilo, da bo gost 5. celjskega veče- ra ena od pomembnih javnih osebnosti v Srbiji, vendar do dogovora o obisku ni prišlo. Železarji spet brez plač Ali je vodstvo železarne naredilo vse, da bi v žele- zarni prejšnji teden le dobi- li plače ali je uresničilo vse zahteve glede sanacije, ki jih je pred železarje posta- vila republiška vlada? Ti vprašanji so člani delav- skega sveta Železarne, ki so se sešli na zahtevo stavkov- nega odbora, prejšnji petek zastavili vodstvu podjetja. Razšli so se z ugotovitvijo, da vodstvo ni krivo za raz- mere in da je na potezi repu- bliška vlada. Direktor Boris Marolt je pojasnil, da denarja niso mo- gli zbrati zaradi znanih lik- vidnostnih težav, ki so se po novem letu še zaostrile. Tudi banka jim ni več pripravlje- na vnovčevati menic, zlasti tistih, ki jih železarna dobiva od nelikvidnih kupcev z juga države. Zaradi vseh težav, ki le še povečujejo probleme in zmanjšujejo možnosti, da bi rešili razvojno obetavne dele železarne, bi morala republi- ka prispevati dogovorjeno in že dolgo obljubljano pomoč. V delavskem svetu so se strinjali, da vodstvo ni krivo za katastrofalni položaj. Od republike zato zahtevajo, naj izpolni svoj_ del dogovorje- nih nalog. Železarji so tudi sklenili, da bodo v petek pri- pravili splošno stavko, če do včersu ne bi dobili plač. Neldeoioška celjska pomlad Celjani naj bi svoj občinslii praznili olteiežili spomladi Celjan naj bi že letos praz- novali svoj občinski praah nik 11. aprila, na dan, ko je leta 1451 celjski državni knez in grof Friderik II. iz- dal listino, s katero je Celju priznal mestne pravice. Takšen predlog so obliko- vali člani komisije, ki jo je lani imenovalo predsedstvo Skupščine občine Celje, z njim pa bodo poslance sez- nanili na zasedanju vseh treh zborov 5. februarja. Člani skupščinske komisi- je so 11. april izbrali izmed desetih predlogov, v njegov prid pa govorijo dejstva, da je to rojstni dan mesta Celja, Celjanom zbuja zgodovinsko zavest in jih identificira z mestom ter je, ideološko gledano, sprejemljiv za vse sloje m politične struje. Ko je Friderik Celju podelil mestne pravice, ga je izena- čil z ostalirni mesti tedanje Vojvodine Štajerske in mu ponudil možnosti hitrejšega gospodarskega in kulturne- ga razvoja. 11. april bi pomenil le ne- kakšen uvod v Celjsko po- mlad, sklop prireditev, na katerih bi. prikazali vse kul- turne, raziskovalne, znan- stvene in športne dosežke preteklega leta. Vsebina in organizacija praznovanja še nista povsem dorečeni, že zdaj pa predlagatelji razmi- šljajo o vrsti simpatičnih in privlačnih prireditev. Skupščinskim poslancem bo komisija tudi predlagala, da bi bila glavna organizator- ja občinskega praznika slej Zavod za kulturne prij, ditve in Turistično društv Celje, ki sta načelno že pf stala na novo nalogo. Sicer pa bo obseg pazn, vanja občinskega prazriij po besedah predsednika 1^, misije, podpredsednic Skupščine občine Celje 4 Aleša Demšarja, odvisen o denarja. »Dokler smo revu bomo praznovali skromni vendar dostojanstveno [ kvalitetno, ko bomo bogate ši, bodo tudi naša praznovj nja postala bogatejša. Bah; vega razkazovanja reveževi ne moremo in ne smemo ve privoščiti,« meni ^ Demšar. IVANA STAMEJČI »Zaupam svojim sodelavcem« Mif/a Jenlio dobil podporo Območne zbornice Velenje »Koncern Gorenje mora čimprej dobiti novega pred- sednika, saj lahko pride do nepredvidljivih reakcij pri poslovnih partnerjih,« je dejal Mitja Jenko, kandidat za novega predsednika po- slovodnega odbora koncer- na Gorenje, ko je v ponede- ljek na seji Odbor.a območ- ne zbornice Velenje pred- stavil položaj v koncernu po odstopu bivšega pred- sednika Hermana Rigel- nika. Na to, da je treba čimprej izbrati novega predsednika je opozarjal že Rigelnik. Kandidata za novega pred- sednika pa niso izbrali avto- matično (Jenko je trenutno izvršni podpredsednik po- slovodnega odbora), o imenu so se dogovorili v vodstvu koncema. Vsekakor mora biti to človek, ki pozna po- slovanje Gorenja, hkrati pa naj bi imel večinsko pod- poro. Po teh kriterijih so izbrah Mitja Jenka, kije sicer okvir- no pristal, vendar pa naj bi ga pri njegovem delu podpr- la tudi republika. Jenko je na sestanku v ponedeljek opozoril na tri stvari, ki so po njegovem mnenju ključne za nadaljnje poslovanje koncer- na Gorenje. Predvsem naj bi še naprej zaupali sedanjemu manag- mentu, drugo področje, na katerega je opozoril, pa je povezano s kapitalom. Tako naj bi banke ostale vpete v sistem poslovanja. Gorenje potrebuje pomoč pri odpravi škode zaradi poplave, pove- čal pa naj bi se tudi delež republike pri odpravljanju likvidnostnih težav. Tretje področje, na katerega je opo- zoril Jenko, je problem p^ zaposlenosti. Člani velenjst območne zbornice so se str njali, da je to občinski pn blem, ki ga bodo v Velenj poskušali reševati na razlii ne načine. Jenko je še povedal, da; vodenje poslovnega sistem; kakršen je Gorenje, postal timsko delo, kljub temu p teža bremena ostaja na p; vem človeku, in da moč tt pogum za svojo odločitev č: pa iz zaupanja v sodelave O imenovanju novega pr« sednika poslovodnega odb ra koncema Gorenje boc sklepah jutri na seji upra' nega odbora. ^^^^ ..URŠKA KOLEM Žalčanl o davkib 1| Stranka demokratične prenove Žalec organizira v poned Ijek okroglo mizo o novi davčni zakonodaji. Novosti! razlagal vodja davčne uprave v občini Jože Borak. Okrog miza bo v prostorih gasilskega doma v Žalcu, pričela bo ob sedemnajstih. I V Konjicah višje stanarine Konjičani bodo s februarjem plačevali za 25 odstotkov višje stanarine. Kljub povišanju bodo konjiške stanarine v primerjavi z drugimi občinami še vedno nizke, saj želi i izvršni svet zaščititi približno tretjino občanov, ki živijo i v družbenih stanovanjih. V stanovanjskem gospodarstvu i pa s skromnim povišanjem niso zadovoljni, saj bodo sta-j narine omogočale le krpanje najnujnejšega. Uporabniki družbenih stanovanj v Slovenskih Konjicah: so doslej plačevali najnižje stanarine v Sloveniji - le 6.73 i dinarjev na kvadratni meter. Tudi povišanje stanarin ob j sočasnem poviševanju v drugih občin^ah ohranja konjiške; stanarine na najnižji ravni. Izvršni svet utemeljuje skromnoj povišanje s težkim gospodarskim položajem v občini in, z oceno, da višjih stanarin ljudje ne bi mogli plačevati. Gre J za nadaljevanje lanskoletne politike ščitenja ljudi, ki živijo j v družbenih stanovanjih. Ravno lani so zato konjiške stana-j rine močno zaostale za stanarinami drugod po Sloveniji. ; V stanovanjskem gospodarstvu pa opozarjajo, da razen za i popravila streh, dimnikov, zidov,in morda še električnih^ napeljav, denarja rfe bo. Zato bodo slej ko prej za temelji-i tejše sanacije morali plačati vsi, ne le »veliki reveži v družbe-, nih stanovanjih", kot pravi strokovni delavec Sašo Šmalc' Po njegovi oceni je pravih revežev v teh stanovanjih malo, [ še najmanj pa med tistimi, ki stanarin ne plačujejo redno, j Kljub takšnim opozorilom želi konjiški izvršni svet prepre-1 čiti, da bi se povečalo število tistih, ki stanarin ne morejo plačevati. MBP^ Viški gredo v gospodarstvo v žalskem občinskem proračunu se je nabralo približno 15 ; do 16 milijonov dinarjev viškov. »Ta denar,« pravi predsednik ' izvršnega sveta Boris Krajnc, »bo šel nazaj v gospodarstvo, ne ; bomo ga uporabili v družbenih dejavnostih.« j Viški v občinskem proračunu so se pojavljali že od začetka lanskega leta. ker so bile prispevne stopnje naravnane nekoliko previsoko. Že med letom so v Žalcu prispevne stopnje zniževali, i prav tako so že med letom denar usmerjali v gospodarstvo. Na i zadnji seji izvršnega sveta so se dogovorili, da bomo pripravili: pregled najnujnejših potreb za financiranje družbenih dejavno- ■ sti. vse viške pa bodo poskušali pravično razdeliti v gospodar- j stvo in sicer glede na višino davkov in prispevkov, ki so jih ; pobrali iz gospodarstva. V žalskem izvršnem svetu ob tem še dodajajo, da so se viški pojavljali bolj v začetku lanskega leta. • Zadnje mesece prilivov skoraj ni bilo, poleg tega pa so svoje] opravile še poplave, tako da so konec leta že kar težko sfinanci- j rali tekoče dejavnosti v družbeni sferi. IB * Direktorleva previsoka plača? Vozniki Prevozništva zagrozili z blokado prometa Ker niso dobili izplačanih nadomestil za cestnino in bencinske bone za opravlje- ne prevoze in ker jim po- djetja ne plačujejo prevo- zov, so vozniki celjskega Prevozništva prejšnji teden zagrozili z blokado cestnega prometa v Celju. Nezado- voljni so tudi zaradi siste- ma delitve osebnih dohod- kov in zaradi previsokih plač vodilnih. Potem ko so izrekli nezaupnico direktor- ju in ko je pomoč obljubil izvršni svet, so v tem tednu spet začeli voziti. V Prevozništvu je zavrelo že prejšnji ponedeljek, neza- dovoljstvo pa se je med ted- nom še stopnjevalo. Ker jim podjetja ne poravnavajo ra- čunov, so ostali brez denarja za nakup goriva, za plačilo cestnine in dnevnic šofer- jem, ki so te stroške nekaj časa poravnavali iz svojih že- pov. Prejšnji teden so imeh vsega dovolj, saj niso dobili izplačanih niti decembrskih dnevnic in ostalih nadome- stil. Tudi to, da imajo terja- tev za okrog 5 milijonov di- narjev več kot dolgov, jim v dani situaciji ne pomaga. Brez denarja so tako celjska in tudi ostala podjetja, za ka- tera opravljajo prevoze. O tem so se pogovarjali s svojim vodstvom, ki pa prave rešitve ni našlo. Delav- ci so ob tem želeli jasno po- jasnilo, koliko je na tak polo- žaj vplivalo splošno gospo- darsko stanje, koliko notra- nji vzroki. Razen tega so vozniki ne- zadovoljni z novim pravilni- kom o delitvi osebnih do- hodkov, ki je bil pripravljen v zunanji strokovni instituci- ji in ki je šel po mnenju de- lavcev v uporabo neprever- jen. Direktorju Petru Spiler- ju so tudi očitali, da jih zava- ja z neresnicami in da je s tem, ko je štirim iz vodstva podjetja povišal plače, kršil akte podjetja (njegove izjave nismo dobih, ker je v bolni- ški). Vozniki so nezadovoljni tudi z razmerjem plač. Med- tem ko po njihovih trditvah direktor prejema med 30 in 40 tisočaki, je najnižja Sofer^ ska plača med štirimi in peti- mi tisočaki. Direktor, vodja komerci- ale Janez Fink in računovod- kinja Dragica Svetica so da- li ostavke, zbor delavcev in delavski svet pa sta izrekla nezaupnico le direktorju in vodji komerciale. Začasno vršilstvo dolžnosti je na predlog delavcev prevzel Slavko Lakovič. Ta je izja- vil, da to ne predstavlja rei tve za Prevozništvo in da b do v kratkem objavili razp za direktorja. Njihova tr nutno najpomembnejša u loga je izterjava plačil. K denarja trenutno nima ni če, pa upajo, da jim bo v td obdobju pomagal tudi izvr ni svet. R. Pantel Foto: E. EINSPIELK Čakajoč na vožnje in srečnejše čase... HOTEL PREBOLD vabi v soboto, 26. januarja ob 20. uri, na ples z ansamblom NOČNA IZMENA Rezervacije na tel. 723-311. DOGODKI 24. JANUAR 1991 - STRAN 3 Celjsko sodišče brani podjetnike »Na območju celjske regije imamo precej dela. Pomagamo pri reorgani- zaciji Ema, sodelovali smo pri obli- kovanju družbenega podjetja Aero ti- skarna. Pomagali smo ustanavljati družbe z omejeno odgovornostjo od Letuša, Žalca in Celja do Rogaške Slatine. V nekatere novoustanovlje- ne družbe so vlagali tudi partnerji iz Švice, Nemčije in Avstrije, »pripove- duje mag. Janko Arah, direktor po- djetja Arahconsulting iz Ljubljane. Gre za podjetje, ki s svetovanjem po- maga številnim celjskim podjetni- kom in poslovnežem. Arahconsulting daje gospodarske nasvete tudi tujim podjetnikom, ki že- lijo ustanoviti podjetje pri nas ali pa vlagati v že obstoječa podjetja - pa naj gre za kooperacijska ali licenčna sode- lovanja, skupna vlaganja, dejavnosti pri homologaciji in atestiranjih. Janko Arah meni, da so tudi na Celjskem spoznali, da je treba izkoristiti mož- nost brezcarinskega uvoza osnovnih sredstev tujega partnerja. Precej pohvalnih besed Janko Arah namenja delovanju registrskega sod- stva na Celjskem, ker je spoznalo nuj- nost podjetniškega delovanja. »Celj- sko temeljno sodišče se je postavilo v bran podjetništva in tistega, ki prev- zema nase tveganje poslovanja - torej ustanovitelja družbe ali podjetnika. V nekem primeru so obrazložili opro- stilno sodbo s stališčem, da počasno postopanje upravnega organa ne sme škoditi delovanju poslovneža, ki izpol- njuje predpisane pogoje za delo, pa bi bil zaradi tega prikrajšan za svojo de- javnost. Sodišče je reklo: čim je občan- ustanovitelj storil vse, kar je potrebno, lahko podjetje začne delovati, pa če- prav formalnosti, ki jih zahteva zakon. predhodno niso bile izpolnjene, »razla- ga Janko Arah in poudari, daje takšno ravnanje treba pohvaliti, saj prispeva k pravilnemu razumevanju podjetni- štva in k preoblikovanju našega toge- ga administrativno-birokratskega od- nosa do podjetništva. Arahconsulting je na Celjskem usta- novil več zasebnih firm: Tori LB, Ko- les, Oples, Abakus, Ivanuš... To so družbe z omejeno odgovornostjo, usta- novili so jih domači podjetniki, pri ne- katerih pa so s kapitalom ali opremo sodelovali tudi tujci. Ta podjetja so predvsem na območju Rogaške Slati- ne in Šmarja, ukvarjajo pa se z najra- zličnejšimi dejavnostmi - od kamno- seštva in trgovine do izvozno-uvozne in drugih storitvenih dejavnosti, ka- kršne so na primer obdelava podat- kov, finančno in gospodarsko "svetova- nje in druge. MILOŠ LIKAR Učitelji na repu lestvice Učiteljske plače so bile v zadnjih tednih predmet šte- vilnih ugibanj in govoric med ljudmi v žalski občini. V Vzgojnoizobraževalni orga- nizaciji Žalec so zato pripravi- li natančen seznam podatkov o osebnih dohodkih, s čimer zanikajo obtožbe na svoj račun. Po povprečnih osebnih do- hodkih meseca novembra lani so bili delavci VIA na 40. me- stu v republiki, po letnem pov- prečju pa se bodo iskali nekje na repu lestvice slovenskih ob- čin. Osebni dohodek učitelja pred upokojitvijo je skupaj z minulim delom znašal pri zadnjem izplačilu 9.715 dinar- jev, direktor, prav tako pred upokojitvijo, je dobil 15.383 di- narjev, polni osebni dohodki ravnateljev pa so se gibali med 13.835 in 15.286 dinarjev. Za te podatke v VIU zagotavljajo, da so uradni in verodostojni, obe- nem pa dodajajo, da bi zaradi ugibanj in govoric bilo tudi v prihodnje bolje, če ostanejo osebni dohodki v javnih služ- bah javni. IB Kaj ho z bolnišnico? Za odpravo posledic poplave več porabili kot dobili če naj bi celjska bolnišni- ca ohranila prednosti regi- onalne bolnišnice, bi morali celovito posodobitev opra- viti v dveh do treh letih, za to pa bi potrebovali 110 do 120 milijonov nemških mark. Zaenkrat bolnišnica sicer normalno deluje, vendar še vedno v precej improvizira- nih pogojih. V lanski poplavi je namreč izgubila 9 tisoč kvadratnih metrov površin, zato laboratorij deluje v od- daljenih prostorih nekdanje obratne ambulante LIK Sa- vinja, material za sterilizaci- jo še vedno vozijo v Maribor, saj bodo lastno uredili šele aprila, telefonske povezave še niso urejene. Vse to je raz- umljivo, saj so do 3. januarja dobili le 20 milijonov dinar- jev pomoči, porabili pa so 2 milijona več in računi za odpravo posledic poplave še prihajajo. Ocenjena škoda je znašala 432 milijonov dinar- jev. V takih razmerah so ve- seli vsake pomoči, vendar pa ostaja bojazen, da bolnišnice ne bo mogoče celovito ure- diti. O tem je na novinarski konferenci spregovoril prim. dr. Jože Arzenšek, ki se je posebej zahvalil za po- moč deželni vladi Koroške v Avstriji. Ta se je neposred- no po poplavi odločila za or- ganizirano pomoč - sprva v obliki zdravil, nato apara- tur. Del pomoči predstavlja osuševanje kletnih prosto- rov, ki ga opravlja specializi- rana firma Eisbar iz Beljaka. Doslej so skupaj izločili 6 ti- soč litrov vode, osušili pa so že 2 tisoč kvadratnih metrov površin. Z delom še nadalju- jejo, saj bi radi dosegli, da bi bila vlažnost zidov le 5 od- stotna. To bi že omogočilo ureditev prostorov in njiho- vo ponovno uporabo. Kot je povedal predstavnik deželne vlade Koroške dr. Heymo Skudnigg, Koroška s tem vrača pomoč Sloveniji, ki je je bila deležna leta 1966, prav tako ob poplavi. Povedal je tudi, da je od deželne vlade dobil pooblastilo, da uporabi za pomoč celjski bolnišnici milijon šilingov. Dejanska vrednost pomoči pa bo pre- cej višja. MILENA B. POKLIC Elegant samostojno šentjurski Elegant, v katerem je zaposlenih skoraj 350 delavcev, je postal samostojna družba z omejeno odgovornostjo. Po izločitvi iz.Topra. iz katerega so nastale tri takšne družbe, ostaja v sozdu oziroma pričako- vanem holdingu Merx in je prevzel tretjino Topro- vih obveznosti. Na trgu bo. Elegant, ki pretežno v obliki Ion poslov izvozi 80 odstotkov proizvod- nje, nastopal po dveh de- setletjih znova pod svo- jim imenom. BJ Šentjurski dutiovnlkl z županom Pred dnevi je bilo v Šentjur- ju tradicionalno, vsakoletno novoletno srečanje duhovni- kov šentjurske občine, šentjur- ski župan mag. Franc Kovač je goste sprejel v Ipavčevi sobi in v pozdravu dejal, daje bila cer- kev na strani lanskih politič- nih sprememb brez klerikaliz- ma. Šentjurski dekan Mirko Žemljic (ki so mu tako kot Jo- žetu Vengustu s Planine česti- tali za imenovanje) je pozdravil v imenu duhovnikov iz te obči- ne ter dejal, da je skrb oblasti in cerkeve za zadovoljstvo lju- di podobna. Župnika Feliks Strniša iz Šentvida ter Vilibald Brglez s Kalobja sta omenila težave teh župnij, govorili pa so tudi o prizadevanjih v zvezi z obnovo Slomškove rojstne hiše na Ponikvi. V pogovoru so ugotavljali, da bi župnije lahko svoje posamezne intere- se bolj uveljavljale v krajevnih skupnostih. Srečanja seje ude- ležil tudi duhovnik in publicist prof Rafko Vodeb, ki živi v Slivnici. BJ Voda potrebuje svoj prostor v mozirski občini naj bi se čimprej lotili urejanja vodotokov, vodo pa naj bi kontrolirali od samega izvi- ra naprej. V ta namen name- ravajo pripraviti hidrobi- lanco za vso Slovenijo. Ure- dili naj bi predvsem zadrže- valnike in nasipe ter uredili prostor, na katerem se voda lahko razlije in umiri. O tem so spregovorili prejšnji teden, ko je občino Mozirje obiskal Miha Jaz- binšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora. Namen obiska je bil ogled popoplavnega stanja in po- svet o nadaljnji sanaciji. Mi- nister je obljubil, da bodo vsa dela na infrastrukturnih objektih, ki so repubUškega pomena, prevzeli v republi- ki, hkrati pa je sporočil, da so vsem izvajalcem sanacij- skih del že poravnali račune. Ta teden pa naj bi v mozirski občini še enkrat prejeli soli- darnostna-sredstva, ki se zbi- rajo na republiki iz solidar- nostnega delovnega dne. Gre za približno 60 do 70 mi- lijonov dinarjev. Glede urejanja vodotokov, je minister Jazbinšek menil, da je potrebno predvsem va- rovati objekte, hkrati pa vodi omogočiti prostor za razlitje. Plazove, ki ponekod še ved- no grozijo, naj bi sanirali pozneje - naravi naj bi naj- prej pustili čas, da se umiri. Ostali izvajalci sanacijskih del pa naj bi nadaljevaU z delom. Po ogledu izvršenih sana- cijskih del je Miha Jazbinšek še dejal, da meni, da so bila nekatera dela izvršena pre- več na hitro, da so nekatere rešitve napačne, in da bi mo- rali izvajalci pripraviti celo- vitejši sanacijski program. U. K. (Po)novoletno srečanje ^ petek sta celjski župan Anton Roječ in predsednik IS Mirko Kranjc pripravila tradici- ' ..lino novoletno srečanje predstavnikov verskih skupnosti. Ti so se povabilu odzvali ^viieno, med njimi pa ni bilo predstavnika pravoslavne cerkve, ki ima podružnico tudi ' ^^J"- Foto: EDO EINSPIELER S¥ET MED TEDNOM Piše: Robert Gorjanc zadovoljni ljubljanski svetovalci ustanavljajo celjska podjetja Marketing v zalivsiiem vHiarju z bombo rapsodijo nad Bagdadom, v četrtkovi noči, natanko pred tednom dni, seje na najslabši možni način končalo neko odštevanje časa: pet mesecev in pol so se zaman živčno izčrpavali miroljubni scenariji zalivskega razpleta. Takrat, ob 23.40 po Greenwichu. pa seje začelo novo dramatično odštevanje časa: časa, ki je poleg .vse veličine že demonstriranega in še skrivanega orožja, pomemben tako za eksekutorje resolucije VS OZN št. 678 kot tudi za iraškega neomajnega trmoglavca. Vojna v zalivu namreč ni samo veliko spopadanje voja- ške tehnike ter za ubijanje in uničevanje zdresiranib ljudi. Gre hkrati za velik marketinški spopad: obe vojskujoči se strani, zahodna koalicija in Irak, tržita s svojo filozofijo in propagando, da bi upravičili intervenciji (okupacija, osvo- bajanje), pridobili zavezništva in odločali o hišnem redu v tem delu sveta. Zmaga enega ali drugega prepričeval- nega koncepta pa bo v veliki meri odvisna od časa. Za Georga Busha in zahodne pomočnike dolgotrajna vojna ne pride v poštev. Sila Puščavskega viharja (prejšnje ime operacije. Puščavski ščit, bi zaradi prvopoteznosti in težkometalne opreme izvenelo smešno) mora agresorja vKuvajtu kar najhitreje odpihniti. Predolgo pripravljanje »preproge« za kopensko osvobajanje žepnega emirata, bi dalo priložnost Iraku, da se pobere po bombni kanonadi in zadnjo fazo zavezniške operacije (torej kopenske), v kateri ob milijonski amadi »ne bo štel mrtvih«, spremeni v to kar najbolj žeU. Američani pa najmanj v maratonsko opravilo. Predolgo pošiljanje plastičnih vrečk s trupli ameriških sinov nazaj čez Atlantik, pa bi v javnem mnenju Združe- nih držav(po anketi družbe CNN je 81 odstotkov Američa- nov podprlo začetek vojaške akcije, vendar pa je tudi vse več protivojnih demonstracij) okrepilo moreče asociacije z Vietnamom. Prav odprava fobije pred Kuvajtom se zdi najpomembnejša naloga Bushovega marketinga doma. Da se zgodba ne ponavlja, naj bi pričalo to, da tokrat ne nastopajo samo ZDA, ampak koalicija OZN, da nasproti njej ni gverilcev, ki presenečajo iz džungle, ampak redna armada, ki se mora oskrbovati po izpostavljenih poteh in tokrat ne more računati na vojaško pomoč Sovjetske zveze. In kar je najpomembnejše, spogledovanje s smrtjo 430 tisoč bojevnikov, ni več posledica vojaške obveznosti, narveč prostovoljnega služenja domovini za veliko plačo. Za minimaliziranje možnega primerjanja je Bela hiša poskrbela tudi informacijsko: s strogim cenzuriranjem poročil Starši ne bodo več gledali umiranja svojih otrok iz naslonjača pred TV zasloni. Če bi se ameriška javnost prepričala, da se ponavlja vietnamski sindrom, bi to ogrozilo srčiko marketinške strategije, namreč večno mlado in priročno doktrino varo- vanja svetovnega reda, ki ne trpi razbojniških kraj ozem- lja, še zlasti ne, če gre za ameriške interesne sfere in še posebej ne, če so ta bogata z nafto, katere poceni transmi- sija je bistvo vitalnega življenja ameriškega in drugih raz- vitih zahodnih gospodarstev (z okupacijo Kuvajta si je Sadam Husein prilastil četrtino do sedaj dokazanih rezerv nafte na svatu, z morebitno osvojitvijo nahajališč v Saud- ski Arabiji, do katere meja so iraške čete po invaziji v Kuvajt že prodrle, pa se potem umaknile, pa bi Irak obvladoval polovico vseh svetovnih zalog nafte). Po trdi- tvah bivšega šefa OPEC-a, šejka Jamanija, Zahod nikoli ne bo mogel najti alternative nafti (ki jo imajo ZDA sicer veliko tudi doma, vendar so stroški njenega črpanja v Kaliforniji 20 dolarjev za sodček, v Saudski Arabiji pa je 40 centov). Toda kljub temu, da bi se z razmahom vojne in morebit- nim hudim uničenjem naftnih črpališč lahko zgodilo, da bi cena nafte iz zdajšnjih 20 poskočila na 40 dolarjev za sodček (kot na začetku zalivske krize, morda pa še celo višje), kljub temu, da bi to povzročilo nadaljnjo recesijo, inflacijo, nezaposlenost in amputiralo ameriški potrošni- ški »way of life« (enako velja za zahodnoevropska gospo- darstva, s to razliko, da so tam še vedno priča gospodarski rasti), to zaradi Kuvajtnama, ne bi odtehtalo, da bi ameri- ška javnost še naprej podpirala vlogo svetovnega žandarja. Vsega tega se dobro zaveda tudi Sadam Husein, ko globoko pod zemljo osebno poveljuje velikemu zavlačeva- nju vojne. Njegova marketinška služba po prvih dneh vojne za krepitev bojne morale svojega ljudstva in v strah nasprotniku sporoča da zaenkrat samo še »preizkušajo« orožje in da bodo pravo ubijalsko prtljago, skrito o rovih, šele razkrili. Najpomembnejša naloga za Irak je sprovocirati Izrael, največjega skupnega sovražnika Arabcev, pa čeprav le s popravljenimi raketami scud, ki zaenkrat samo praskajo, tako da Izraelcem še niso popustih živci. Z zapletom Izra- ela v vojno bi Husein opravil najdonosnejšo marketinško naložbo: na svojo stran bi morebiti dobil tudi ekvilibri- stično Sirijo (kije »ohlapna« članica koalicije), trenutno nevtralni Iran, z notranjim pučem pa morda najbolj čvrsta arabska dela koalicije, Egipt in Saudsko Arabijo. Kajti ko gre za Izrael, se njihovo medsebojno sovraštvo lahko odloži ah pa kar pozabi. Američani so seveda dolžni pari- rati Sadamovemu tihemu spletkarjenju, vendar jim nenehno discipliniranje Izraela lahko pobere veliko ener- gije, s tem pa bi lahko namenjali manj pozornosti arab- skim zaveznikom. Z odmikanjem časa in podaljševanjem vojne bi se Husein približal svojemu marketinškemu višku: prepriča- nju arabskih množic, da je žrtev imperalistične »zarote«, ki z bombami podaljšuje krajo njihovega črnega zlata, z raz- uzdano zahodno ideologijo pohujšuje islamski stoicizem in »dimi« njihova najsvetejša mesta. Ne gre prezreti, da Husein računa na logiko valeče se kepe. ki bi prekoračila meje bližnjevzhodne regije in v konflikt potegnila ves zaostali arabsko islamski svet v sveto vojno proti krščan- ski civilizaciji, sam pa pri tem verjetno misli na vlogo mesije. Takšnega izida marketinške vojne simulatanke se Ameri- čani paranoično boje. To bi bil znak, da se je sila Puščav- skega viharja oslabila s pihanjem iz ene v nove smeri. Odštevanje časa bi za neznano dolgo obdobje izgubilo svoj smisel Čas bi se pravzaprav ustavil 4. STRAN - 24. JANUAR 1991! Podarimo si družbeno premoženje Predlog Draga Buvača - Kje ga je polomil Markovič? »Družbeno premoženje je treba podariti, saj lahko le na tak način pridemo do po- trebne lastninske preobraz- be. Na način, kot to počenja- mo sedaj, bomo za to pre- obrazbo porabili več deset- letij,« je na zanimivem stro- kovnem predavanju, v Na- rodnem domu ga je prejšnji teden pripravila celjska Stranka demokratične pre- nove, povedal Drago Buvač, ugleden hrvaški ekonomist, publicist in novinar, avtor številnih knjig ter komen- tator Dela in Danasa. Pred skromnim avditorijem je predstavil tudi svoje pogle- de na neuspeh Markovičeve reforme. Drago Buvač je eden tistih jugoslovanskih ekonomi- stov, ki je že pred letom dni napovedal, da si lahko v pri- meru neuspeha reforme An- teja Markoviča obetamo raz- pad Jugoslavije. Družba, ki ni sposobna zlomiti hiperin- flacije, se namreč nujno znaj- de na razpotju in v krizi, s ka- kršno se soočamo danes. Pri tem pa Buvač ne sodi med tiste ekonomiste, ki bi se že v osnovi ne strinjali z Marko- vičevim programom. Na- sprotno, meni, da je bil pro- gram ustrezen in daje ponu- jal možnosti za uspeh. Še Amerllca bi se sesula In kaj seje pravzaprav zgo- dilo s programom? Do maja preteklega leta smo z nekate- rimi žrtvami že pozabili na hiperinflacijo in kazalo je, da lahko uspemo. Žal je začel premier zaradi političnih in tudi drugih pritiskov preveč popuščati. Tako se je naen- krat denarna masa povečala za dvakrat, plače so narasle skoraj za enkrat, šivi so po- kali tudi pri javni porabi. Ni ekonomije, ki bi lahko v takšnih pogojih speljala antiinflacijski program. Os- novni vzrok je torej v tem, da nismo bili pripravljeni na potrebne žrtve, na socialne pretrese in vse, kar sodi zraven. Kot primer navaja Drago Buvač naše povprečne pla- če, ki so znašale okrog 800 mark. Če bi pri tem primer- jali produktivnost našega in ameriškega delavca, potem bi moral imeti slednji 60 ti- soč dolarjev mesečnih pre- jemkov. Tako kot pri nas di- nar, bi se v tem primeru tudi dolar sesul v prah. Napaka Markoviča je bila torej v tem, da je preveč po- puščal in da se tudi ni takoj lotil osnovnega problema - privatizacije. Začarani krog državne lastnine Sistem, kakršnega vpelju- jemo, lahko deluje izključno na osnovi zasebne lastnine. Da socializem niti teoretično ni več mogoč, dokazujejo procesi njegovega razpada v celem svetu. Bistveno pri tem je, kako se lotiti proble- ma privatizacije, posebej še, ker naš izhodiščni položaj ni tak, kot ga imajo v razvitih kapitalističnih družbah. V socializmu zato pri preo- brazbi ne moremo uporabiti modela z zahoda. Kot primer Buvač navaja Anglijo, kjer so v devetdesetih letih priva- tizirah le 7-8 odstotkov dr- žavne lastnine, s tem seveda, da je zasebna lastnina pre- vladovala že prej. Pri nas je v družbeni lasti med 80 in 90 odstotki premoženja in ni ča- sa, niti možnosti, da bi pre- obrazbo izvršili hitro, saj bi potrebovali za to morda kar nekaj desetletij. Pri tovrstni preobrazbi je potrebna tudi hitrost, vse, kar se odvija prepočasi, vodi v razsulo, v nek status quo in etatizem. Primer za to je sov- jetska perestrojka. Razen te- ga pa je potreben kapital. Ker pri nas trenutno ni tržiš- ča, ki bi določalo ceno, pri- haja do kraje družbenega ka- pitala, zato se kot zaščitnik oglaša država, ki družbeno premoženje pretvarja v dr- žavno lastnino. Kot je znano, ta ni bila nikoli učinkovita. Vrtimo se torej v krogu. Vsakemu 5 tisoč dolarjev Drago Buvač zato predla- ga svoj model, ki ga je po- drobneje opisal v knjigi Po- vratek v kapitalizem. Njegov predlog je, da bi celotno družbeno lastnino, potem ko bi jo ocenili, razdelili v obliki nekakšnih vaucherjev (»na- ročilnic«) prebivalstvu. Vsak bi, v enakem deležu, dobil naročilnico v vrednosti npr. 5 tisoč dolarjev. Istočasno bi za vrednost iste lastnine iz- dali vrednostne delnice. Vsak bi tako kupil delnice tistega podjetja, ki bi ga nam izbral (ni nujno, da tistega, kjer je zaposlen). Ustvarilo bi se tržišče, dobili bi ponud- bo in povpraševanje, v boljša podjetja bi se stekalo več »naročilnic«, v slabša manj. Problemov, povezanih s kra- jo družbenega premoženja, s tem, da je nek direktor pri- šel poceni do svojega podjet- ja, bi se tako najlažje rešili. Nova nacionalizacija? Kaj s tem dobimo? Denar- ja v žep zagotovo ne, vseka- kor pa bi s tem ustvarili po- polnoma druge pogoje za de- lovanje tržišča. Ekonomija bi pridobila pri učinkovito- sti, šele v takšnih pogojih bi med prebivalstvom zaživel pravi interes za varčevanje, za investiranje itn. Res, da vsi ne bi bili pripravljeni tve- gati, lahko pa bi zato svoje naročilnice zamenjali za del- nice kakšnega pokojninske- ga ali drugega sklada, kar bi jim dajalo obresti. Ali ne bi bila to nova naci- onalizacija, ali ne bi bili de- lavci dobrih podjetij, tisti, ki so v preteklosti investirali, se zaradi tega bolj odrekaU kot drugi, prikrajšani, so spraševali udeleženci petko- vega posveta? Vsi res nismo enaki, se strinja Buvač, vendar pa me- ni, da dobrih podjetij le ni bilo toliko, kot si mislimo. Interes teh dobrih pa bi vse- eno lahko zaščitili s tem, da bi imeli prednost pri nakupu delnic svojega podjetja. Ni- kakor pa ne bi smeli izraču- navati, kdo bi si zaslužil več, kdo manj, ker bi to že na za- četku zablokiralo vsa priza- devanja. Nekaj podobnega se nam sedaj obeta s proce- som denacionalizacije, ki je, kjerkoli so se tega lotili, zavr- la proces privatizacije. Odprto pa je vprašanje, ali smo politično tako zreli, da je kapitalizem sistem, ki ga hočemo, posebej še, na to je opozoril direktor Klime Alojz Zupane, ker mnoge na- še stranke iz programov že umikajo privatizacijo. Raz- log je po Buvačevem pre- prost: politika želi imeti svo- jo ekonomsko moč, zato na- rašča državni etatizem. To je zdaj že jasno. Tudi pri nas. RADO PANTELIČ Kdo pije, kdo plača Ustanovili so območni odbor sindikata vzgoje in izobraževanja z novo zakonodajo se pri- stojnosti ustanoviteljev za- vodov izredno povečujejo. Zato pa naj se poveča tudi odgovornost, ki naj se odra- ža v zagotavljanju denarja in pogojev za nemoteno de- lo, so menili delavci v vzgo- ji in izobraževanju, ko so ustanovili svoj območni od- bor sindikata. In še beseda o ravnateljih - če jih bo imenovala oblast, naj se v zakonih zagotovi, da se bo upoštevala njihova stro- kovnost, ne zgolj politična pripadnost. Takšna so bila stališča predstavnikov osnovnih šol in vrtcev iz šestih občin celj- skega območja, razen Mozir- ja in Velenja, ki so ob usta- navljanju svojega območne- ga odbora sindikata vzgoje in izobraževanja Zveze svo- bodnih sindikatov Slovenije največ pozornosti namenili novi zakonodaji. V razpravi o Zakonu o za- vodih ter Zakonu o organiza- ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so menili, da v trenutnih družbenih raz- merah obstojajo tri poti, ka- ko delavci lahko uveljavijo svojo voljo. Prvi način je v dogovoru s poslanci repu- bliške skupščine iz našega območja, drugi z neposred- nim obračanjem na politične stranke, ki bi morale v ob- dobju pred sprejetjem novih zakonov pripraviti vrsto raz- prav in javnih tribun, tretji - morda še najbolj učinkovit način - pa je pošiljanje svo- jih stališč neposredno Repu- bliški skupščini. Svoja mnenja in stališča so z ustanovne seje območnega odbora sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju po- slali tudi RepubUški skupš- čini. Do obeh predlogov za- konov so bili razpravljalci dokaj kritični in poudarili so, da so doslej razprave o Zakonu o zavodih potekale zgolj na upravno-poslovodni ravni, zato tudi večina pri- pomb leti na položaj in ime- novanje ravnateljev zavo- dov. Menili so, da je potreb- no v te razprave vključiti tu- di ostale delavce, javnost pa seznaniti z velikimi pristoj- nostmi, ki jih bo poslej imel ustanovitelj. Z večjimi pri- stojnostmi bi se morala po njihovem mnenju povečati tudi odgovornost, saj konec koncev glede na predlog za- konov ustanovitelj postane tudi lastnik celotnega pre- moženja zavodov. Le v neka- terih primerih se da o lastni- ni dogovarjati, izjemoma pa se pravico do lastnine lahko uveljavlja celo s tožbo. Po mnenju sindikalnih ak- Sindikalni aktivisti 27 os- novnih šol- in vrtcev so prejšnji četrtek ustanovili odbor sindikata vzgoje in izobraževanja celjskega ob- močja Zveze svobodnih sin- dikatov Slovenije. Odboru, ki zaenkrat združuje nekaj več kot 1100 delavcev v vzgoji in izobraževanju šestih občin celjskega ob- močja, razen Mozirja in Ve- ljenja,j>redseduje Sonja Gr- gič iz Žalca, sekretarska de- la pa bo ob še treh drugih sindikatih dejavnosti opravljal Franc Klepej. tivistov bi morali tudi v bo- doče oblikovati svete zavo- dov, bolj jasno pa bo potreb- no opredeliti še nekatera d( ločila obeh zakonov. Tak predlagajo tudi uvedbo dok čila, da dajejo soglasje k imf novanju ravnatelja člani svf ta zavoda, o njegovem ime novanju pa naj ne bi odloča! izvršni sveti, ampak skupšci ne občin oziroma repub\\V^ Potrebno bo doreči še, kak ugotavljati strokovnost rai natelja ob njegovem iment vanju, standardi in normat vi za delo v vzgoji in izobn zevanju pa bi morali bili u: klajeni z nacionalnim pr( gramom. Sicer pa je v celotni razpr. vi bilo začutiti predvsei skrb, da bo položaj v zavodi poslej preveč odvisen od tn nutne oblasti. To bi, glede" možnosti za spreminjan; oblasti, za seboj lahko potei nilo tudi nestrokovne pos ge v vzgojo in izobraževanj IVANA STAMEJGl Roky Spik zaposluje invalide v šentjurski občini je vsak peti iskalec zaposlitve invalid ali težje zaposljiva oseba. Med 526 nezaposleni- mi je torej 109 ljudi, za kate- re je iskanje zaposlitve še večji problem kot za ostale. Za nekatere od njih pa so se odprle nove možnosti z ustanovitvijo mešanega podjetja Roky Spik, ki na- merava nekaj delovnih mest načrtno namenjati in- validom in težje zaposlji- vim osebam. Novo podjetje Roky Spik ima prostore na dvorišču bivšega kombinata, v njem pa je ta mesec že dobilo delo 5 mladih težje zaposljivih de- lavcev, vseh zaposlenih pa je 11. Nekateri so na delo dolgo čakali, drugi pa so delavci Špika, enega od ustanovite- ljev. Gre za lažje invalide, ki delajo v tem delovno manj zahtevnem programu. Fant- je, ki imajo posledice pro- metnih nesreč ali so izgubili sluh, delajo v novem podjet- ju skupaj s povsem zdravimi delavci. Drug na drugega prenašajo znanje in delovne izkušnje, njihovi medčlove- ški odnosi pa so - kot pravijo - urejeni. Ustanovitelja ter solastni- ka približno polovičnega de- leža novega šentjurskega po- djetja sta družbeno podjetje Spik in Špikov kooperant obrtnik Jože Cank. Spik je prispeval prostore, Cank pa program izdelovanja otro- ških vozičkov. Pri Špiku so invalidske delavnice sicer načrtovali v bodočem šent- jurskem obrtnem centru. Vendar pa so se odločili, da ne bodo čakali na novograd- njo. Izkoristih so prazne pro- store in na trgu že uveljavlje- ni program, začeli z delom, v nove prostore pa se bodo preselili kasneje. Roky Spik izdeluje otro- ške vozičke, ki so se na jugo- slovanskem trgu že uveljavi- U, poznajo jih tudi na Češko- slovaškem, veliko pa si obe- tajo še na španskem in av- strijskem trgu. Marta Bra- čun, vršilka dolžnosti direk- torice tega podjetja v usta- navljanju meni, da bi lahko do konca leta zaposlili 40 de- lavcev in program razširil saj je na trgu za proizvajale otroških vozičkov še dovfl prostora. Razmišljajo tu« o industrijski prodajal« kjer bi lepo oblikovane i praktične otroške vozičk ponujali po tovarniški ceni BRANE JERANKI Cepitev Elkroia? V poslovni enoti Elkro- ja v Šoštanju resno razmi- šljajo o odcepitvi od ma- tičnega podjetja. V Šošta- nju se z odcepitvijo stri- njajo delavci in vodilni o dokončni odcepitvi je razpravljal delavski svet v Plkroju v Nazaj-jab po zaključku naše redak- cije. Kakor nam je uspeR izvedeti, v matičnem pO" djetju ne nasprotujejo od-' cepitvi, vendar pa bo pO"! trebno urediti vse medse-| bojne pravice in obveZ'i nosti. U.Ki DOGODKI 24. JANUAR 1991 - STRAN 5 Je za posledice poplave kriv dež ali človelc? Hitirometeorologi in vodarji se prepirajo - Poplave še bodo Poplave novembra '90 nam je dala narava, človek pa je kriv, da so posledice hujše, kot bi bile, če bi rav- nal bolj razumno. Tak sklep bi lahko potegni- li pod dobre tri ure trajajo- čo okroglo mizo o vzrokih in posledicah lanskoletne vodne ujme, ki so jo v okvi- ru vseslovenske razstave Vodna ujma - Slovenija november 1990« prejšnji če- trtek pripravili v Slovenj Gradcu. Razstavo v slovenj egraški galeriji, ki bo odprta do 7. februarja, je pod pokrovitelj- stvom Republiškega sekre- tariata za varstvo okolja in pod okriljem Unesca in OZN vzorno pripravil Nivo, po- djetje za urejanje voda iz Ce- lja. S pomočjo vseh vodno- gospodarskih podjetij Slove- nije, univerzitetnih in repu- bliških institucij ter medij- skih hiš so pripravili dober prikaz vseh dogajanj in po- sledic novembrske poplave, podkrepih vse skupaj z vi- deo , avdio- in tonskimi pos- netki, izdali pa so tudi zbor- 1 nik referatov s poročilom in komentarji o poplavah. Po otvoritvi razstave so V Slovenj Gradcu pripravili udi okroglo mizo, kjer so jovorili predvsem o vzrokih n posledicah poplav, pa tudi o tem, kako ravnati v bodo- če, da bodo posledice takš- nih naravnih katastrof čim manjše. Izkazalo se je, da si stro- Itovnjaki različnih področij niso enotni v odgovorih na krprašanje, kaj je vplivalo na to, da smo posledice novem- brske ujme občutili tako močno in da je škoda ob to- kratih poplavah veliko večja kot ob podobnih poplavah v tem stoletju. Največ razhajanj je bilo med hidrometeorologi in vo- darji.' Miran Trontelj iz Hi- drometeorološkega zavoda Slovenije je namreč trdil, da padavine v času poplav niso bile krive za takšen obseg škode in da je za to kriv predvsem človek s svojimi posegi v okolje. Vodarji so temu oporekaU, češ da 24-urno povprečje pa- davin, s katerim so postregli vremenarji, ni zadosten do- kaz za takšne trditve, potre- bovali bi tudi urno in celo minutno povprečje, česar za zavod ni sposoben zagotovi- ti. Vzrok za to je objektiven, meteorologi namreč še ved- no ne morejo postaviti že kupljenega radarja, vredne- ga 725 tisoč dolarjev na Sliv- niku, kjer bi bilo zanj najpri- mernejše mesto. Sicer pa so vodarji očitke zavračali tudi s trditvami, da v preteklosti niso imeli za- dostnega vpliva na prostor- skem planiranju, da so se po- plavna območja urbanizirala Ob ugotovitvah, kaj vse smo počeli narobe, so udele- ženci opozarjali, da nas sta- re napake tudi sedaj, ob sa- naciji razmer, niso ničesar naučile. Tako je dr. Marko Breznik opozoril, da je bila v Delu že objavljena licita- cija za gradnjo mostu v Ljubnem, mostu, ki bi po svoji gradbeni zasnovi gro- bo skazil podobo kraja in krajine. Naravovarstveni- ki, krajinarji in vsi ostali, ki bi morali dati svoj pečat k predlogu, so zatrdili, da jih za mnenje ni nihče vpra- šal in da je rešitev zgolj po- sledica želja cestarjev in gradbincev po hitrem za- služku. Minister Miha Jaz- binšek je zatrdil, da bodo vmes posegli odgovorni in da takšne sanacije, ki sedaj v Zgornji Savinjski dolini marsikje poteka »na lepe oči«, ne bodo dovolili. brez njihovega pristanka, da so s sredstvi, kijih v republi- ki odvajamo za ureditev vo- dotokov, lahko le uresniče- vali zahteve politike in ščitili zgolj tisto, kar je že nastalo. Tako menda nikoli ni bilo denarja za vzdrževanje pode- dovane avstroogrske regula- cije Savinje: njena struga se je sicer poglabljala, vendar ni bila nikoli zadostno vzdr- ževana. V zvezi s tem je nekdanji direktor Nivoja Niko Rožič dejal, da bi bila škoda ob po- plavlah znatno manjša, če ne bi pozidali nekaterih površin (na primer Nazarje, Male Braslovče), ki so bila po pr- votni avstroogrski ureditvi predvidene za razlitje vode, (s čimer bi bile zaščitene ostale urbanizirane površi- ne), če ne bi, tako kot na pri- mer na desnem bregu Savi- nje v Parižljah, zazidali pre- tokov, ki so služili za narav- no odtekanje vode ipd... Tudi kmetijci so dosegli, da so se zavarovale nekatere kmetijske površine, ki bi morale ob tako visokih vo- dah služiti kot naravni zadr- ževalniki. Na večji obseg škode je vpUvala tudi goz- darska politika, o kateri sicer niso veliko govorili. Melioracije na obseg kata- strofe menda niso veliko vplivale, saj zajemajo le 3 od- stotke povirja Savinje, zato pa so imeli večji vpliv neure- jeni bregovi j-ek, s katerih so marsikje posekali grmovje. Svoj delež je prispevalo še propadanje jezov in pragov, ki so pomembni tudi iz nara- vovarstvenih, etnoloških in ekoloških vidikov. Nihče pa ni oporekal trdi- tvam Matije Marinčka,da so bili glavni vzroki poplave v Celju porušitev nasipa nad Lavo, zajezitev mostu čez Savinjo z naplavinami, neu- strezna ureditev deponije In- grada in nedokončana regu- lacija, ki so jo pripravljaU v Medlogu v začetku devet- desetih let. Nihče tudi ni oporekal ugotovitvam Mar- ka Breznika, da gradnja za- drževalnikov v Zgornji Sa- vinjski dolini, predvsem ti- stega v Podvolovljeku, zara- di vulkanske sestave tal ne pride v poštev. Po njegovem mnenju je najboljši perspek- tivni vodni vir za pitno vodo spodnje Savinjske doline in Celja kraški izvir Kropa pri Bočni, seveda v primeru, če je še zaščiten. Okroglo mizo v Slovenj Gradcu so sklenili z ugotovi- tvami, da bodo potrebe no- ve, s celovitimi študijami podprte ureditve voda, v ok- viru katerih bodo pogoje po- stavljali vodarji, ne pa politi- ka in raznorazni krajevni faktorji. Poplave še vodo, za- to je treba vodi pustiti pro- stor, da se nekje razlije, kar pomeni, da bo treba urbani- zacijo s poplavnih območij umakniti. R. PANTELIČ Imamo krivca Je za tako hude posledice novembrskih poplav res kriv le avstroogrski inženir, ki je reguliral Savinjo, pa ni pred- videl, kaj vse bomo zgradili na območjih, kjer je načrto- /al razlitje vode? Zaenkrat kaže, da lahko na odgovor- nost pokličemo le njega, saj li znal predvideti, da bomo lamesto rekreacijskih in tmetijskih površintik ob vo- ii postaviU tovarne, zgradili laselja in sploh objekte, r katerih so kleti polne naše- fa družbenega in zasebnega premoženja. Ni tudi predvi- iel, da bomo na hudourniški 'eki, kakršna je Savinja, gra- iili mostove, pod katerimi se )o zagozdilo vsako malce de- ielejše drevo, ki bo priplava- o po reki. Odgovorna vprašanje, kdo e torej kriv, je na dlani, če teveda pustimo vnemar tista i^obrobna-' vprašanja, kdo je dal gradbena dovoljenja za postavitev teh tovarn, kako se piše tisti, ki ni upošteval predpisov in ki. recimo daje tako, ni upošteval mnenja vodnogospodarstvenikov, kdo ni pravočasno sprožil alarma, kdo je zamočil pri or- piinizaciji sanacije itn. Drži, da vodarjem niso do- volili vpliva pri prostorskem olaniranju in da pri obrambi pred poplavami treh od šti- rih možnih ukrepov niso mo- ^h ah pa smeh uporabljati, vendar pa hkrati s temi ugo- ovitvami tudi drži, da je bilo vse dosedanje vzdrževanje v vodnem gospodarstvu ne- potreben strošek. Ker tudi celovita analiza vzrokov in posledic poplav ni priprav- ljena, podpisana in oprem- ljena s potrebnimi pečati, še- le na osnovi tega pa bodo možna konkretnejša sklepa- nja, nam ostaja le vrsta vpra- šanj. Najprej to, zakaj so bile potrebne kar tri katastrofal- ne poplave, da lahko doslej na več begov razdeljeni vo- darji v en glas trdijo, kaj vse smo počeli narobe? ali niso bili, vključno z ostalo zna- nostjo, premalo odločni pri zagovoru svojih strokovnih ugotovitev in ali je res spet le nova oblast zaslužna za to, da so lahko dali te ugotovi- tve končno na piano? Eno je zdaj gotovo. Popla- ve bodo še. Ni verjeti, da bi lahko vse zalite tovarne, hiše in cela naselja, zgrajena brez soglasja vodarjev, prestavili kar tako. četudi bodo vodarji po novem dobili vsa poobla- stila, ki jim gredo. To bo kvečjemu prispevalo k te- mu, da v bodoče podobnih neumnosti ne bomo poče- njali, medtem ko se bo ob vprašanju, kaj storiti, da bo- do posledice pi:ihodnjih po- plav čim manjše, treba pred- vsem dogovoriti, katera ob- močja na nek način žrtvova- ti. Pri tem pa bodo spet pri- šle prav karte, ki jih je nari- sal nesrečni avstroogrski in- ženir. Krivca pa le imamo. RADO PANTELIČ OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER »Tanki na zagrebških ulicah« Morda bomo čez desetletje ali kaj prej zvedeli, kaj je razsvetlilo vrh Jugoslovanske ljudske armade, da v torek ni porinila Jugoslavije v državljansko vojno, kar ji je orno- j gočil Mali vodja iz vrst Velikih Srbov - dr.Borisav Jovičj s svojimi janičarji (Vojvodincem, Črnogorcem, Bosancem) v predsedstvu SFRJ. Odlok o razpustitvi in razorožitvi | »nelegalnih paravojaških sestav« je namreč omogočil tudi; nastop JLA na ulicah^Slovenije in Hrvaške; nanju - ozi-' roma na del prave Hrvaške, saj v »razlagah« tega odloka! nikjer niso bili omenjeni cestni razbojniki iz Kninske kra-1 jine - naj bi se nanašala ta izpolnitev grožnje, ki so jo že^ precej prej napovedovali upokojeni oficirji JLA. i Ali so k mirnemu polomu (zasebniki so po vsej Jugosla-; viji vrnili le nekaj desetin orožja, med njimi ni tistega, ki so \ ga kninski razbojniki ukradli armadi) Jovičeve poteze pri-1 spevali podpisi več kot 300.000 hrvaških mater, ki so zah-; tevale mir in varnost za svoje sinove, vojake in nesojene^ vojake v JLA; ali so se generali le ustrašili posledic; ali jej pehota, kije v vseh armadah najbolj nazadnjaška, doživelai poraz proti liberalnejšim tehnološko razvitejšim delom" JLA; ali so prevladali Janševi argumenti, daje slovenska i teritorialna obramba ustavna kategorija (zadnjih 30 let jej prevladala v Jugoslaviji doktrina teritorialne obrambe,] bila je naš ponos in adut, saj so od Tita navzdol vsi hvalili^ »jugoslovanskega obrambnega ježa s tisoč bodicami«)? \ Kdo ve? I Hrvati - naši nezanesljivi sosedje, saj je vse več tistih, ki: ne zaupajo njihovim potezam ali pa presenečajo Slovence ^ z njimi - so pripravili celo izmišljen scenarij, če bi tanki ■ »JLA« zapeljali po zagrebških ulicah, vojaška policija pa poskušala zasesti strateške točke v hrvaški metropoli. Ne ; samo, da bi se posebej sestavljenim enotam JLA (iz Srbov, j Črnogorcev in morda še kakšne narodnosti, Hrvati, Slo-' venci, Madžari, Muslimani, Albanci prav gotovo ne bi; potegnili orožja na hrvaško ljudstvo) uprle dobro oboro-! žene enote hrvaških specialcev, ampak bi stotisoči ■ Zagrebčanov s svojimi telesi naredili živi zid pred poslop-; jem hrvaškega sabora, da bi ubranili svoje poslance in; svojega predsednika. Tak človeški nasip pa je mogoče ; zrušiti samo s tanki, topovi, z rafali in bombami iz helikop-^ teijev in letal; bi bili vojaki Srbi in Črnogorci sposobni, prelivati kri? Celo največji pesimisti so pri tem izmišlje-' nem scenariju napisali: Ne bi bili. Potem ko so tudi Hrvati utrpeli hudo škodo zaradi srb- skega razbojništva (vdor v jugoslovanski denarni sistem, pri čemer seje izkazalo, da tudi Narodna banka Hrvaške ni čisto nedolžna, še zmeraj pa je prava devica v primerjavi j s Srbi in Vojvodinci), so na Hrvaškem pohiteli in javnosti! že predstavili lasten denar. Z njim naj bi se, podobno kot; Slovenci, zaščitili pred prihodnjimi srbskimi barabijami, i 1 nin = 1 DEM Zasebni bančnik Ibrahim Dedič (pri njem so bile devize : naprodaj ves čas, tudi takrat, ko jih je v »uradnih« bankah : zmanjkalo) je po svoji zamisli in ideji dr. Slavena Letice * (svetnika dr. Franje Tudjmana) dal oblikovalcu Jošku; Marušiču izdelati nove bankovce. Tako naj bi Hrvati imeli denarno enoto 1 nin, vreden 1 DEM (9 Markovičevih i devalviranih dinarjev); 1 nin bi imel 100 gvozdov (gozdov j ali kamnov), vrednih 100 pfeningov. In zakaj nin? V Ninu i je bila zibelka hrvaške državnosti. Če hrvaška vlada ne bo } navdušena nad ninom, bo ta še zmeraj v obtoku, in sicer 1 v Dedičevi banki Promdei holding kot bančni zapis, na temelju katerega bo mogoče dobiti posojilo. , Edini brez predsednika Enako o svoji valuti še ne razmišljajo Makedonci, ker, imajo hujše skrbi. So še brez predsednika republike in \ najbolj črnogledi napovedujejo, da se lahko makedonsko ■ sobranje sestaja v naslednjih štirih letih vsak teden, pa še i ne bo sposobno izvoliti šefa države. ' Razmerje političnih sil v Makedoniji je namreč takšno, \ da si nobena stranka ne more zagotoviti prevlade, ne da bi sklepala koalicijo vsaj še z dvema. To se prenovljenim " komunistom očitno ni posrečilo, ko so za šefa republike j kandidirali Kira Gligorova. Ta je sicer dobil 60 glasov od : 120 (moral bi jih 80 oziroma dvotretjinsko večino), vendar bo moral znova poskusiti 25. januarja, pa morda speti februarja, marca... dokler kdo ne bo popustil. Čeprav jei bilo glasovanje tajno, poznavalci menijo, da so bili med 37 \ poslanci, ki so glasovali proti Gligorovu in 23 poslanci, ki \ so oddali neveljavne glasovnice, člani zmagovite make- i donske nacionalne stranke VMRO - DPNE (imajo 38 sede- 1 žev v sobranju) in albanske Stranke za demokratski napre- : dek (22 poslancev). Oboji imajo namreč neporavnan račun i s komunisti Petra Goševa. Prvi zato, ker so bili izigrani pri : volitvah predsednika makedonske vlade, drugi pa« zato, \ ker jih najmočnejši stranki (VMRO in komunisti) sploh j niso vključili v kadrovsko kuhinjo in se obnašajo, kot da 1 Albanci ne bi bili po moči tretja najmočnejša stranka i v makedonski skupščini (pred Markovičevimi reforma- i torji). i Za sejo v petek poznavalci makedonskih razmer napo- ^ vedujejo obrnjene vloge. VMRO bo predlagala za predsed- \ nika republike zgodovinarja Blaža Ristovskega, tega pa . naj bi zrušili komunisti in reformatorji, pri čemer Albanci ne bodo odločilen jeziček na tehtnici. Možno je, da se bodo stranke do petka le še sporazumele, seveda tri na račun ■ drugih, sicer se bo Makedonija znašla na obrobju; ta teden : potekajo intenzivni pogovori med republikami o prihodnji i ureditvi države, brez novega predsednika (edini od šestih!) j pa so Makedonci vnaprej v podrejenem položaju. ] Bogy, go home! Težav pa nimajo samo Makedonci, ampak jih je Bosan- cem dodatno zakuhala Srbska demokratska stranka. Njeni člani v BiH vse pogosteje vpijejo Bogy, go home! Član predsedstva SFRJ iz BiH Bogič Bogičevič se je namreč zameril vodstvu SDS, češ »da ni dovolj dober Srb« in da ni »ustrezno zastopal interesov Srbov v BiH v pred- sedstvu države«. SDS hoče v predsedstvu SFRJ (dokler še obstaja) »svojega človeka«, na Bogičevičevo srečo pa se Hrvati in Muslimani odločno upirajo takšni zamenjavi. Kaj kmalu po volilni koaliciji so spoznali, da v španoviji s Srbi še pes crkne:.. 6. STRAN-24. JANUAR 1991 TEMA TEDNA- DOGQ|] Utopljene srednje šole Po načelu »Pomagaj si sam in Bog (tepublika) ti bo pomagal«, so v Celju le dobili nekaj potrebnega denarja Zadnja naložba v celjske srednje šole se je zgodila pred 10 leti - Mačeha repu- blika je nanje kar pozabila - Kdo je kriv, da celjski srednješolci ne telovadijo? - Pohlevni ravnatelji so končno dvignili svoj glas - Lahko pomaga minister Vencelj? V razmišljanjih o novi šol- ski zakonodaji, orisih osnov- ne šole, ki naj bi postopoma prešla v devetletko, uvajanju ločenega tehniškega in po- klicnega - izobraževanja v srednjih šolah, pa spornih razpravah o uvedbi verouka v šole in tem. da bi naši šo- larji drgniU šolske klopi tudi ob sobotah, se dejansko sta- nje v posameznih segmentih našega šolstva kar nekako iz- gublja. Pozabljajo se dejstva, da so bile šolske ustanove zadnjih nekaj let bolj ali manj odrinjene ob stran družbenih dogajanj, če pa je šolstvo že prišlo na dnevne rede zasedanj, kjer se je od- ločalo in delilo denar, potem je bilo to najpogosteje ob spornih, za sam vzgojno-izo- braževalni proces nepo- membnih temah. Dobro se še spomnimo premlevanj, koliko je v Celju pred letom ali dvema zaslu- žil srednješolski učitelj. Pro- fesorske plače so bile odvis- ne od tega, na kateri šoli je poučeval, ne pa od tega, ka- ko je opravljal svoje delo. Celje si prizadeva postati re- gijsko srednješolsko središ- če in to s svojimi desetimi srednjimi šolami tudi dejan- sko je. Pred leti je imelo celo apetite postati malo, tretje univerzitetno središče Slo- venije, a je z ukinjanjem po- sameznih višješolskih pro- gramov kmalu spoznalo, da je ta zalogaj preveUk. Priča- kovati je bilo, da bo v takš- nih okoliščinah več storilo za svoje srednje šole, a so očit- no tudi ta pričakovanja bila nerealna. Kdo sploh skrbi za šole? v celjski občini imamo 10 srednjih šol, ki jih v letoš- njem šolskem letu obiskuje približno 8 tisoč 800 učen- cev. Občina je sicer njihov ustanovitelj, a srednješolski programi se financirajo na ravni republike Zaradi tega tudi konkretnih obveznosti občine, v celjskem primeru pa bi lahko rekli tudi območ- ja, ni nikjer zapisanih. Odnos ustanovitelja do srednješolskih ustanov je po Sloveniji dokaj razhčen. Ljubljana - mesto je že pred leti pripravila konkreten program financiranja, obno; ve in urejanja svojih srednjih šol in po tem programu dobi- vajo ljubljanski srednješolci vsako leto nove (oziroma ob- novljene) telovadnice, učil- nice in delavnice. V Celju pa je bil zadnji, na ravni občine zbrani denar, v srednje šole vložen približno pred deseti- mi leti. Srednja tehniška šola in Srednja šola Borisa Kidri- ča sta takrat dobivali novo podobo. A dokler ni tožnika, tudi sodnika nihče ne išče. Celj- ske srednje šole so vse do novembrske poplave neka- ko životarile z republiškimi dotacijami, medsebojno in v sodelovanju z drugimi ustanovami reševale in us- klajevale šolske urnike teles- ne vzgoje, vsake toliko časa pa je katera med njimi samo- zadovoljno dvignila glavo ob nakupu nove šolske opreme ali obnovi učilnice. Novembrska poplava pa je izbila sodu dno. Na objektih in opremi devetih srednjih šol (nepoškodovana je ostala le Srednja kovinarska stroj- na in metalurška šola v Što- rah) je vodna ujma povzroči- la za 84 milijonov 198 tisoč dinarjev škode. Ravnatelji so izdelali prioritetno zastav- ljen program sanacije, do sredine januarja pa žal dobili le 6,7 odstotka potrebnega in obljubljenega denarja. Zaupljivi, a lahkoverni ravnatelji Uradno ocenjena škoda po poplavi na srednjih šolah v Celju je torej po takrat ve- ljavnem deviznem tečaju presegala 12 milijonov nem- ških mark. Nekaj manj kot 9 tisoč srednješolcem so ostale le tri telovadnice, na posameznih šolah so ostali brez delavnic, pritlične učil- nice so bile skoraj v celoti zalite, telefonske zveze so bi- le prekinjene, šolski prostori pa mrzli. Kot v ostalih kolektivih so tudi na srednjih šolah zapo- sleni in učenci poprijeli za delo, počistili prostore, v sla- bem tednu pa so vzpostavili tudi prekinjene telefonske zveze in ogreli šolske prosto- re. A kurilnice, dotrajane in po poplavi močno poškodo- vane^ lahko odpovedo vsak hip. Sole bo potem potrebno zapreti, normalnega učnega procesa pa si brez delavnic in sodobno opremljenih učil- nic tudi ne gre predstavljati. Da o . telovadnicah ne pi- šemo ... Sanacijski program od- pravljanja posledic poplave na celjskih srednjih šolah je republiški Sekretariat za vzgojo in izobraževanje odo- bril, v občino so začela priha- jati tudi republiška solidar- nostna sredstva in po dogo- vorjenem ključu razdeljeva- nja tega denarja so srednje šole do sredine januarja tudi dobile denar - a le 6,7 odstot- ka potrebnega in obljublje- nega denarja. Srednje šole so poskušale uveljavljati tudi sklep, da bi bile oproščene plačevanja obveznosti iz dohodka, ki so ga bile deležne vse delovne organizacije z ocenjeno ško- do nad 1 milijon dinarjev. A za srednje šole to. zato ker niso gospodarske organiza- cije, ni veljalo, čeprav se je pri njih škoda gibala od ne- kaj več kot 2 milijona do 37 milijonov dinarjev. V celjski občini so razde- ljevanje republiških solidar- nostnih sredstev sicer ko- rektno opravili, a kaj več v prid srednjih šol tudi niso storili. Molčali pa so tudi rav- natelji, ki so se zanašali na obljubljeno pomoč. Sredi ja- nuarja, ko so uvideli, da lah- ko skupaj s šolarji izgubijo ne le eno, ampak celo več šolskih let, pa so ravnatelji ubrali drugačne strune. O svojih težavah in pomanj- kanju denarja za saniranje razmer na šolah so obvestili šolskega ministra dr. Petra Venclja in kaže, da je tudi njegovo posredovanje pripo- moglo k temu, da so prejšnji teden na celjskih srednjih šolah le dobili nekaj več de- narja. Gledano v odstotkih bi zadnje nakazilo moralo za- doščati za izpolnitev prve fa- ze sanacije razmer na šolah. Bodočnost ni jasna v razpravah o novi šolski zakonodaji se govori pred- vsem o večjih pristojnostih ustanoviteljev, o imenova- njih ravnateljev ter o tem, da bodo imeli tudi ravnatelji večje pristojnosti kot doslej. Zaposlene v vzgoji in izobra- ževanju, od učiteljev do rav- nateljev, pa bolj kot pristoj- nosti, skrbijo odgovornosti, Bo ta odnos vzajemen? Bodo šolske ustanove Telovadnico Srednje ekonomske šole je poplava za '^dajpasameva in čaka denar za obnovo. ~1 - v tem kontekstu pa tudi srednje šole - res dobile po- ložaj, ko jim ne bo potrebno skrbeti za zagotavljanje de- narja za nemoteno delo! Na- , mesto v profitnih enotah bi šolniki radi delali v ustano- vah, kjer bodo imeli možno- sti za kakovostno strokovno delo. A že za izhodišče v takšno delo bi morali si jim učencem ponuditi vs spodobne učilnice, dela\" ce in nenazadnje telovad: ce. Tega pa v Celju na sre njih šolah še dolgo ne boi imeli. IVANA STAMEJČl Foto: EDO EINSPI£Li Emovci hočejo preživeti Toda - ali bo Emo - Štrajk zaradi prenizkih plač v celjskem Emu so v pe- tek, 18. januarja prejeli osebne dohodke za decem- ber, ki pa so bili tako nizki, da so se zaposleni v proiz- vodnji v ponedeljek zjutraj odločili za prekinitev dela. Postavili so nekaj zahtev, ki jih mora vodstvo uresničiti do konca meseca, sicer bodo 4. februarja ponovno stav- kali. Stavkajoči so se zbrali na izrednem sestanku, ki ga je vodil predsednik predsed- stva Svobodnega sindikata v Emu Milan Ramšak, ude- ležil pa se gaje tudi predsed- nik občinske vlade Mirko Krajnc. Nezadovoljni delav- ci so zahtevali takojšnje iz- plačilo nadomestila za pre- voz na delo in prehrano, ki naj bi ga po zagotovilih di- rektorja Jožeta Gubenška dobili do konca meseca. Za- radi izgube, ki jo imajo iz preteklega leta in zaradi blo- kade žiro računa, so izplačali le zajamčene osebne dohod- ke. Tako so nekateri prejeli manj kol tri tisoč dinarjev, kar gotovo ne zadošča za preživetje. Predlagali so, da naj v težavnih razmerah vsi prejemajo enako plačo, ne pa, da si v administraciji in vodstvu delijo visoke pre- jemke. Nekateri so govorili celo o 40 tisoč dinarjih, ki naj bi jih prejel direktor, kar pa je šam zanikal in pravi, da je dobil 12 tisočakov. Jože Gubenšek je pojasnil, da so sedanje težave samo nadaljevanje desetletne tež- ke finančne situacije Ema. Zaradi zgrešenih investicij, ki ne dajejo rezultatov, so se znašli v izgubi, v zadnjem ča- su pa jih je prizadela še izgu- ba dela jugoslovanskega trga in neplačevanje izdelkov nji- hovih kupcev. Tako ima Emo približno 170 milijonov dinarjev terjatev, od tega več kot 120 milijonov zapadlih, sami pa dolgujejo dobavite- ljem 115 milijonov. Zaradi teh težav tudi izplačani oseb- ni dohodki niso mogli biti višji, pravi Gubenšek, če- prav se strinja, da so plače prenizke. »Vendar sociala in gospodarstvo ne gresta sku- paj,« ugotavlja. Po njegovem ima Emo kljub vsemu mož- nost obstoja in razvoja, ven- dar ne v sedanji obliki in ob- segu. Po sedanjih načrtih naj bi se preoblikoval v deset podjetij s krovno firmo, od katerih imajo nekateri per- spektivne programe, drugi pa bodo verjetno šli v stečaj, kar je po njegovem neizbež- no. Ob tem zaposleni govori- jo o približno 700 do 800 de- lavcih, ki naj bi jih bilo pre- več, Gubenšek pa ugotavlja. da številka ni več realna, saj izhaja iz lanske študije, med- tem pa se je število zaposle- nih že zmanjšalo za 300. O tem, kakšna bo usoda Ema, naj bi se dogovarjah v teh dneh, ko se bo vodstvo Ema sestalo s predstavniki banke in občine in nato predlagane rešitve predsta- vilo delavskemu svetu Ema. In kako bo z zahtevami stavkajočih, ki do 1. februar- ja pričakujejo predlog za iz- plačilo januarskih plač v skladu s kolektivno pogod- bo? Direktor Gubenšek pra- vi, da bodo odgovor dobili, vprašanje pa je, če bodo fi- nančne možnosti za uresniči- tev zahteve. »Vse prevečkrat se je v preteklosti dogajalo, da so zaposleni s stavkami dosegli, kar so želeli. Minulo leto so se osebni dohodki za- poslenih v Emu povečali na republiški nivo, za kar pa v rezultatin ni bilo osnove. To je tisto, kar razlagam de- lavcem in to je verjetno tudi razlog, da nisem priljubljen, ugotavlja Gubenšek. Takšne izjave seveda po- menijo, da bo boj za uresni- čitev zahtev zaposlenih še ostrejši. Ker je iz dosedanje prakse znano, kdo potegne krajši konec, se bojimo, daje v primeru Ema izid že znan. T. CVIRN Odpadki niso nevarni Konec tedna se je v javnosti pojavila vest, da so v koncernu Gorenje ponudi- li bihaški tovarni hladilnih naprav Go- renje-Bira, da so jim pripravljeni odpi- sati 15 milijonov dolga, če v Bihaču sežgejo določeno količino mravljične kisline. V sporočilu Tanjuga je navedeno, da so Velenjčani k ponudbi priložili še ela- borat o domnevni neškodljivosti sežiga- nja mravljične kisline, čeprav je znano, da gre za spojino, ki spada v skupino močnih strupov. Strokovnjaki v bihaški tovarni so ponudbo menda zavrnili z vprašanjem, zakaj sežiga neškodljive mravljične kisline niso ponudiU toplar- nam v Velenju in Šoštanju. V Gorenjevih Gospodinjskih aparatih so razložili, da je pri proizvodnji hladil- nozamrzovalnih naprav nastal odpadek pri razlakiranju obešal, ki sodi po klasi- fikaciji med posebne odpadke. Gre za luskice zapečenega laka, prepojene z metilenkloridom, odpadek je v trdni obliki in skladiščen ni nevaren za okolje. Ker v Sloveniji ni odlagališča poseb- nih odpadkov, kjer bi Gorenje Gospo- dinjski aparati lahko odpadek deponira- lo, so v podjetju iskali in preučevali raz- lične načine odstranjevanja tega poseb- nega odpadka. Ekspertize ustreznih in- stitucij so pokazale, da je sežig tega od- padka pri več kot tisoč sto stopinjah Celzija varen, učinkovit in za okolje sprejemljiv postopek. Predstavniki GA so se z vodstvom Go- renja Bira pogovarjali le o možnostih skupnega razreševanja te problematike. Ob spremenjenem tehnološkem postop; ku razlakiranja obešal od julija lani v Gorenju Gospodinjski aparati odpa- dek v prej omenjeni obliki ne nastaja več. V GA poudarjajo, da imajo vse te od- padke iz preteklih let skrbno skladišče- ne in da niso nevarni okolju. URŠKA KOLENC Javno tajni seznam Le malokateri popoplav- ni seznam je v javnosti, predvsem pa med farani mozirske občine, dvignil to- liko prahu kot »domnevni« seznam odškodnin, izplača- nih obrtnikom mozirske ob- čine. Še naprej se v občini širijo govorice o tem, kdo je, kdo ni, kdo bi moral do- biti odškodnino. Pritožuje- jo se obrtniki in ostali. Drži, da so bili objavljeni kriteriji za dodelitev pomoči (razdelitev v tri skupine), da je bilo predvsem o tistih, ki so dobiU največ odškodnine tudi že dosti napisanega, vendar pa to ni ovrglo neka- terih sumničenj, da se je predvsem pri obrtnikih, ki so bili v nižjih odškodnin- skih razredih, pomoč delila po načelu »koHko je kdo pri- javil«, da so bili v komisijah člani, ki so bih sami poplav- ljeni, da kriteriji niso bih enotni... Gledano širše, se postavlja tudi vprašanje republiških kriterijev za pomoč poplav- ljenim obrtnikom. Na ta ra- čun je slišati precej pripomb iz drugih, predvsem iz žalske občine, kamor denimo po- moč ni prihajala v takšni obliki kot v občino Mozirje. Tako je po mnenju nekaterih prihajalo do tega, da so dobi- li obrtniki v drugih občinah, ki so imeli svoje obratovat ce povsem pod vodo, znat manj kot recimo neka' mozirski obrtniki, ki jim obratovalnice poplavilo do gležnja. Je to res? Seznama vseh, ki so pre. odškodnino, tisk ne dobiti, ker je po mnenju' misije, ki je pomoč del vse skupaj dvignilo že P več prahu. Mi menimo ^ gače. Z javnostjo dela se mreč najlažje ubraniš ric, ki lahko povzročijo več škode, zato poziva' komisijo in ostale pristo) ki so sodelovali pri raj Ijevanju pomoči, da oi vorijo na zastavljena vP sanja in da seznam prej^ nikov odškodnine ^ v prostorih Obrtnega i^ ženja. RADO PANTE^ DOGODKI - FELJTON 24. JANUAR 1991 - STRAN 7 Konec dvomov v sindikat? y Celju so ustanovili območno organizacijo sinUiltatov Svobodni sindikati šestih občin oziroma enajst ob- močnih odborov sindikatov dejavnosti je v torek na Te- harju ustanovilo območno organizacijo sindikatov Ce- lje. Za predsednika so izvo- lili Valterja Jordana iz Šmarja, za sekretarja pa La- dislava Kalužo iz Celja. Na ustanovni seji je sodeloval tudi predsednik sveta Zve- ze svobodnih sindikatov Slovenije Miha Ravnik. Na območju občin Celje, Laško, SJovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec je v svobodne sindikate včla- njeno 65 odstotkov zaposle- nih. Z ustanovitvijo območja bodo v teh občinah pričeli ukinjati občinske sindikalne organizacije. Težišče dela se prenaša na odbore sindika- tov dejavnosti, zaradi lažje dostopnosti članstva pa bo- do v občinah še delali koor- dinatorji. V torek so imeno- vali tri: za Celje Majdo Me- štrov, za Šmarje Darinko Šuc-Lah in za Žalec Forta Turka. Ti trije so tudi sekre- tarji odborov dejavnosti in s tem zaposleni v sindikatih. V ostalih treh občinah zaradi skromnih denarnih možno- sti koordinatorji dela ne bo- do opravljali poklicno. Na območju bo v bodoče v sindikatih zaposlenih 12 delavcev, poleg njih pa še se- kretar Sklada za izobraževa- nje delavcev zaposlenih pri obrtnikih na celjskem ob- močju Emil Jančar. Pred 1. kongresom svobodnih sindi- katov Slovenije je bilo v še- stih občinah redno zaposle- nih 28 delavcev. Med tistimi, kijih sindikati ne morejo več zaposlovati, je še vedno pet delavcev prijavljenih na za- vodih za zaposlovanje. Poleg o potrebni skrbi za te delavce so v razpravi naj- več opozarjali na težave, ki jih čakajo ob povečanem ob- segu dela. Še posebno skrb bo treba nameniti občini Slovenske Konjice, kjer se članstvo zaradi prehajanja v Neodvisne sindikate moč- no zmanjšuje. Fanika Ilijaš iz Laškega je opozorila, da so sindikati v preteklih letih v tej občini veliko zamudili, sedaj pa tudi sindikalisti v strahu pred izgubo delov- nega mesta ne morejo dosti narediti. Tema občinama, pa tudi Šentjurju in delavcem pri obrtnikih, bodo morali pomagati predvsem sindika- ti dejavnosti in območna or- ganizacija. Miha Ravnik se je na tej seji zahvalil vsem, ki so do- slej delovali v sindikatih in še posebej Ivanu Krameiju. Spregovoril je o nalogah sin- dikatov - od pravne pomoči in zaščite članov v vseh oko- ljih ter sindikalnih pisarn v vsaki občini, do kolektiv- nih pogodb in prizadevanjih sindikatov za varovanje pra- vic delavcev v novi ustavi in pri spreminjanju zakono- daje. MILENA B. POKLIC TRAČI nlce ■ Sreča, da je bilo v sobo- to lepo sončno vreme. Če se to ne bi zgodilo, potem se predstavniki republi- škega sekretariata za ljudsko obrambo ne bi udeležili delitve pomoči mozirskim gasilcem. Ne- dolgo tega, malo manj kot tri mesece, helikopter za- radi megle ni mogel po- magati poplavljenim v mozirski občini. Ljubenski turistični delavci ne vedo, od kod bodo dobili denar za sa- nacijo prireditvenega prostora za Flosarski bal v Vrb ju po polavi. Po na- šem mnenju se jim s tem vprašanjem sploh ni tre- ba ukvarjati, saj bodo namesto gostov v Vrbju lahko gledali avtomobi- le, ki bodo vozili po bo- doči obvoznici novim dogodivščinam naproti v zgornji del doline. Da z zgornjesavinjskim turizmoai nekaj ne štima, kaže tudi dejstvo, da so se turistični dši^vci na zad- njem sestanifu uro in pol pogovarjali o tem, ali bo- do na prireditvah točili la- ško ali Union pivo. Za po- govor o razvoju turizma v bodoče pa so porabili uro in četrt. Nova doba naj odslej nateguje le svoje bralce, so se odločili vsi njeni sodelavci iz Novega ted- nika in dokončno preki- nili vsakršno sodelova- nje. Vzrok: doslej jim na- mreč Nova doba ni izpla- čala niti enega honorar- ja. Tudi podjetniki Nove dobe torej skrbijo le za svoj žep. Ekskluzivno! Resnica o tem, kdo je v resnici re- šil slovensko vlado, s tem, ko ni objavil znane- ga dejstva, da v Aeru ti- skajo nov denar! To je bil Novi tednik, kije za tiska- nje (bonov) vedel že me- sec dni pred Novo dobo. Ker seje Novi tednik ho- tel rešiti konkurence na fin način, češ, naj fantje iz Nove dobe to le objavijo in bodo pogoreli, ni šel v objavo. Kot je znano, te- ga niso storili, da bi tako rešili Cetis in slovensko vlado, v resnici pa smo vlado rešili mi, ki prvi ni- smo šli v objavo. Naj živi svoboda tiska! Z novim denarjem v nove zmage naprej! Žalčani so očitno našli bolj učinkovit skupščin- ski sistem. Namesto, da bi sklicali skupščino, so poslancem kar po pošti poslali anketni list, če se strinjajo z višjo prispev- no stopnjo za zdravstvo. Opozicija že napoveduje hudo uro. Kolodvorska restavra- cija v Žalcu je ob nede- ljah po novem zaprta. Te- ga ni sklenilo vodstvo Gostinstva, temveč kar samo vodstvo restavraci- je. S komentarjem, da se za en špricer pač ne spla- ča čakati cel gospodov dan. Vse kaže, da so počitni- ce v modi. Komaj smo se rešili malih zimskih po- čitnic, ki so z vsemi so- botami in nedeljami tra- jale 12 dni, že nam grozi- jo velike zimske počitni- ce, ki bodo z vsemi sobo- tami in nedeljami traja- le 9 dni. Na celjski Gim- naziji pa se šušlja, da se jim obetajo še največje zimske počitnice, ki bo- do z vsemi sobotami in nedeljami vred trajale 3 dni in to ob prvi oblet- nici vrnitve imena Gim- nazija gimnaziji. Kdo ve, morda se obetajo še kakšne gromozanske zimske počitnice, ki bo- do z vsemi sobotami in nedeljami trajale I dan, za kakšno priložnost, se bomo pa že še odločili. Na novinarski konfe- renci o predlogu za nov datum praznovanja celj- skega občinskega prazni- ka je Peter Kavalar (Dnevnik, DVOC) občin- ski komisiji predlagal vr- sto privlačnih spremljajo- čih prazničnih prireditev. A zadovoljstva nad izbra- nim datumom le ni mogel skriti. Rojstni dan mesta Celja 11. april 1451 je na- mreč tudi Perotov rojstni dan, le da je luč sveta ugledal nekaj stoletij kas- neje. Friderik Kolšek, celj- ski opat, Mirku Krajncu, predsedniku celjske vla- de:« Nikar ne renčite! Gospodarstva tudi vi ne morete rešiti! Lahko pa svoje želje zaupate bogu in molite, da bi vas uslišal.« ^LEMBE NA CELJSKEM y LETIH 194S-I948 MILKO mKOLAŠ 18. nadaljevanje 6. Hišo Sumerja jMartina je takoj I po prihodu zavzel štab II. Krajiške udarne brigade. Tudi v hiši Va- land, Druškovič in Merkša so se v tem času zadrževale vojaške edi- 1 niče in objašnjevanje z njimi v po- jgledu zavarovanja narodne imovi- ne je bilo iluzorno. Ako seje zahte- val na kako stvar reverz ali se sicer hotel izvršiti popis premičnin, je bilo veliko razburjanje, navadno smo dobili za odgovor, da posto- pamo z njimi (vojaki) kot s četniki (priče: Kangler. Zemlič, Kline, pa tudi drugi!) in da pač ne bodo ni- česar odnesli, posebno v hiši Su- mer je bil to slučaj. |7. Zadnji komandant mesta Slov. iKonjice tov. kap. Zavašnik je vzel •s seboj pri svojem odhodu krasno pohištvo iz Lavričeve hiše. O tem seje pravočasno obvestilo vse kra- jevne merodajne faktorje, ki so bi- li ob priliki prevoza na licu mesta, toda brezuspešno. 8. Tudi za tukajšnje župnišče, kjer so je dalje časa nahajala vojaška (ilinica, se ne ve, kaj je bilo notri, vendar je bilo po izpraznenju voja- štva vse izpraznjeno, celo električ- ne svetilke in električna instalaci- ' katero je tukajšnji NOO po voboditvi na novo oskrbel, je bi- potrgana in odnesena. Tej edini- so se posodili tudi šivalni stroji, katerih je po odhodu pobrala e čolničke. 9. Tukajšnja uprava državne eko- nomije je dala v mesecu juliju tuk. krajevnemu odboru na razpolago tri prostore v gradu, da se tam naj- varneje shrani preostala narodna imovina. Neke noči je zasedla grad zopet neka vojaška edinica in posamezni vojaki so - v kolikor nam je bilo zjutraj javljeno in smo se tudi sami overili - vlomili v skrbno urejefte in zaklenjene prostore, vse razmetali in pobrali precej perila, oblek, obutev, celo mizo in 4 stole in drugo. S tuk. posredovanjem pri polit, komisar- ju, kije naredil pretres pri vojakih te edinice, je bilo vrnjeno 1 galoši, 1 moška obleka, miza ter 4 stoU, 1 stari komisni čevlji, 1 blazina in 1 kelih iz kristalnega stekla. Ker je imel tukajšnji referent za narodno imovino vsled prezaposlenosti predmete naknadno popisati, se ne ve, kaj vse je izginilo. 10. Tudi v stanovanju Radič, ka- mor je bilo vlomljeno in odneseni različni predmeti (takoj po osvo- boditvi so vojaki zavzeli brez vpra- ^ sanja gornjo veliko sobo) in to' 2 krat: prvič, ko je bilo notri samo še Radičevo pohištvo, drugič pa, ko so bili tam shranjeni še drugi zaplenjeni predmeti.« ' O samovoljnem postopanju voj- ske z narodno imovino priča tudi poročilo, ki ga je dne 9. 7. 1945 upravnik posestva Marijin dvor v Radečah poslal pooblaščencu za narodno imovino pri okrajnem odboruOFLaško. ()ravria^j^u voj- ske z narodno imovino na imeno- vanem posestvu med drugim na- vaja: »Včeraj, 8. t.m. so nam nasil- no vzeli poltovorni avto znamke Ford, ki se je nahajal v garaži v mlinu. Na naše zahteve, da nam prinesejo pismeni nalog, so nam odgovorili, daje to popolnoma ne- potrebno. Ker nismo hoteli brez naloga prostovoljno izročiti avto- mobila, so nas z grožnjami pripe- ljali pred garažo, ki so jo v naši prisotnosti nasilno odprli in nam obenem grozili z vsemi mogočimi stvarmi. Voditelj in glavna oseba vse te stvari je bil komandir voja- škega skladišča na Hotemežu pri Radečah. V hiši imamo že nekaj tednov tehnično četo II. Armije, ki ima v našem parku in prostorih svoja skladišča in stanovanja. Po- leg ostalega se brezobzirno vozijo po naših njivah ter travnikih, obi- rajo sadje, jemljejo brez vsakega vprašanja drva iz drvarnice, klati- jo sadje itd—« Zaključelf Ugotovljena dejstva dokazujejo, da so na območju celjskega okrož- ja v prvih povojnih letih izrekli in izvrših preko 2000 zaplemb pre- moženja. Veliko večino zaplemb so izrekle zaplembne komisije na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. II. 1944, neprimerno manj pa vo- jaška in civilna sodišča. Iz tega lahko sklepamo, da so zaplembe na območju celjskega okrožja za- jele predvsem premoženje oseb nemške narodnosti ter premože- nje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se je nahajalo na tem območju. Med zaplembami so bile poseb- no pomembne zaplembe gospo- darskih podjetij in zemljiških po- sesti. V celotnem celjskem okrož- ju je bilo v letih 1945-1948 zaple- njenih: - okrog 350 gospodarskih podje- tij: tovarn, rudnikov, žag, mlinov, trgovin, obrtnih delavnic, gostin- skih obratov itd.; - bUzu 500 zemljiških posesti v skupni površini prek 8000 hek- tarov. V celotni republiki Sloveniji so z zaplembami v letih 1945-1946 razlastili okrog 70 odstotkov indu- strijskih podjetij. Ta odstotek je bil v celjskem okrožju še višji, saj so tu večino podjetij, ki so bila proglašena za podjetja repubUške- ga in zveznega pomena, razlastili že z zaplembami in ne šele z naci- onalizacijo decembra 1946. Tako so med 12 podjetji v celjskem okrožju, ki so bila julija 1946 raz- glašena za podjetja zveznega po- mena, nacionalizirali samo eno podjetje (Trboveljsko premogo- kopno družbo) deset podjetij je bi- lo zaplenjenih, medtem ko je eno podjetje (Rudnik lignita Velenje) bilo v državni lasti že v stari Jugo- slaviji. Tudi veliko večino podjetij republiškega pomena so v celj- skem okrožju razlastili z zaplem- bami. Zanimivo je, da so v okraju Celje-mesto, ki je bil industrijsko najbolj razvit okraj v celjskem okrožju, decembra 1946 nacionali- ziran samo dve gospodarski po- djetji in sicer Rebekovo tovarno tehtnic in tovarno zlatnine in sre- brnine Knez & Pacchiaffo. Pri drugem podjetju je šlo samo za delno nacionalizacijo in sicer Kne- zovega deleža, medtem ko so Pacchiaffov delež že leta 1945 za- pleniU. V okrajih Mozirje, Sloven- ske Konjice in Šmarje pri Jelšah pa so z zaplembami razlastili de- jansko vsa pomembna gospodar- ska podjetja tako da v navedenih okrajih z nacionalizacijo decem- bra 1946 niso razlastili niti enega gospodarskega podjetja zveznega, oz. republiškega pomena, ker so bila pač že prej vsa zaplenjena. Na osnovi tega smemo trditi, da zasebnemu podjetništvu v celj- skem okrožju odločilnega udarca nista zadali šele nacinalizaciji de- cembra 1946 in aprila 1948, ampak že zaplembe v letih 1945-1946. Poleg zaplemb gospodarskih podjetij pa so bile izrednega po- mena tudi zaplembe zemljiških posesti. V obdobju 1945-1948 je bilo v celjskem okrožju razlašče- nih 935 zemljiških posesti, od tega 498 ali 53% z zaplembami in 437 ali 47% z zakonom o agrarni reformi. Skupna površina vseh razlaščenih zemljiških površin je znašala 41.799 ha, od tega jebilo z zaplem- bami razlaščenih 8633 ha, z zako- nom o agrarni reformi pa 33.115 ha. Iz tega vidimo, daje bilo sicer z zaplembami razlaščenih več zemljiških posesti kot z zako- nom o agrarni reformi, vendar je površina zaplenjenih zemljišč kljub temu znašala samo približno četrtino skupne površine vseh raz- laščenih posesti. To dokazuje, da so med zaplenjenimi zemljiškimi posestvi prevladovala predvsem majhna posestva. Vendar pa so bi- le med zaplenjenimi zemljiškimi posestvi tudi nekatera velepose- stva kot npr.: veleposestvo knezov Windischgratzov na območju Ko- njic, Vitanja in Rogatca; velepose- stvo grofov Attemsov v Podčetrt- ku, Olimju in v Pilštanju; velepo- sestvo družine Woschnagg iz Šo- štanja itd. Konec 8, STRAN - 24. JANUAR 1991^ KULTURI Priznanja za kulturo Znana so imena letoš- njih nagrajencev ob slo- venskem kulturnem prazniku. Izvršnemu svetu skupščine občine Celje, ki je zasedal vče- raj, v sredo, jih je po vse- binsko bogati razpravi predložil v obravnavo in sprejem odbor za kul- turo. Nagrado za življenjsko delo bo dobil Pavle Bu- kovac. Individualne na- grade _ pa: Milko Mikola, Bina Štampe-Žmavc, Ne- nad Firšt, Drago Kastelic in Anka Aškerc. Skupin- sko nagrado prejme Eks- perimentalno gledališče F Gimnazije Celje pod idejnim vodstvom Mihe Alujeviča. Sprejet je bil tudi pred- log programa prireditev ob kulturnem prazniku, 8. februarju, Osrednja pri- reditev s podelitvijo priz- nanj z nagradami bo na praznični dan ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. MP Ceile misli, da Je provinca Dramaturginja Marinka Poširak: za gledališče so dobri pretresi • Pomenek z novo dramatur- ginjo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, Marinko Po- štrak, je dal jasno vedeti, da gledališče ni služba, ampak le način življenja. V tem načinu, ki je seveda zlasti delo, bi se Marinka rada našla v Celju pri postavitvah dobrih predstav. Nekaj izku- šenj si je pridobila v ljubljan- skih gledališčih, kjer je nekaj časa delala kot svobodna umetnica, pa tudi v Mariboru, od koder je doma. - Dobrodošli torej v Celju, Marinka Poštrak. V majhni pisarnici, v okroglem stolpu gledališča kjer boste imeli do- volj priložnosti za spoznava- nje gledališke hiše in ljudi v njej. »Celjsko gledališče sem poz- nala manj kot ostala, zlasti v Ljubljani, kjer sem delala. Moja prva dramaturgija v celj- skem gledališču je bila v mla- dinski predstavi Zmaj. Sicer pa odkar sem tu, spoznavam ljudi v gledlišču in ansambel, za katerega mislim, da je do- ber, da pa je potreben osveži- tev. No, zdaj sta prišli v igral- ske vrste dve mladi igralki, Vesna Jevnikar in Darja Re- ichman. Pogodbeno, za dve le- ti, toda tudi to je nekaj in sploh se mi zdi tak način zaposlova- nja igralcev smiselen.« - Kakšni 50 vaši načrti? Kako boste vi poskusili osve- žiti gledališče? Mislim, da je celjsko gleda- lišče premalo udarno in da Ce- lje samo zase misli, da je pro- vinca. Tega občutka bi se bilo potrebno otresti. Gledlišče je namreč samo stvar ljudi, ki v njem delajo. Ni se potrebno prilagajati občinstvu, naj se ra- je občinstvo prilagodi gledališ- ču. O načrtih je težko govoriti, saj repertoar ni in ne bo odvi- sen samo od mene. To je tim- sko delo, v katerem je treba iti na največ in brez vseh pred- sodkov. Tega, da je kaj nemo- goče narediti, ne bi smeli niko- li reči. Vse se da in vse je mo- goče, če je le ozračje za delo pravo. Končni cilj mora biti vedno znan: narediti dobro, drzno in udarno predstavo.« - Včasih kaj tudi ne uspe. »Nič zato. Tudi v tem prime- ru se bo govorilo o gledališču.« - Kakšen se vam zdi letoš- nji repertoar? »Še premalo drzen. Bistvo je v tveganju.« - Kaj menite o režiserjih, ki delajo s celjskim ansam- blom? »To, da ima gledališče stalno garnituro režiserjev, je po eni strani dobro, po drugi ne. Vča- sih je boljše, če pride kdo drug in postavi stvari na glavo. Zdaj se mi zdi, da je vse nekam pre- več predvidljivo. Za teater pa so dobri in zdravi pretresi.« - Katere režiserje bi vi po- vabili k sodelovanju? »Edvarda Milerja iz Nemčije, na primer, ki občasno dela tudi v Sloveniji. V Mariboru sem z njim delala predstavo Lulu, in Martina Kušeja z Dunaja, od domačih tudi Vita Tauferja. Estetika teh treh režiserjev je meni najbližja.« - Imate še kakšno željo, po- vezano z delom v gledališču? »Da bi bil celjski teater pro- vokativen, nekonvencionalen. Zanima me klasika, a želela bi odkriti tudi tekste sodobnih avtorjev, ki so bili do sedaj za- postavljeni. In - dati teatru image. Upam, da si ne želim preveč.« MATEJA PODJED Nagrada Vinku Skeletu Na drugi jugoslovanski razstavi umetniških fotogra- fij in barvnih diapozitivov v Leskovcu je med 471 ljubi- telji fotografiranja sodelova- lo tudi nekaj avtorjev s Celj- skega. Za barvni diapozitiv je prejel Vinko Skala iz Celja tretjo nagrado, Gojmir Mla- kar iz celjskega Foto kino društva pa pohvalo. Prvo na- grado za fotografijo in drugo nagrado za barvni diapozitiv sta prejela slovenska avtorja Branimir Ritonja ter Nande Bobič iz Maribora. BJ IViali Picasso na vasi Galerija Dober dan v Šem- petru bo jutri, v petek, odprla vrata slikarju Emilu Thoma- su-Tomažu. Avtor se bo pred- stavil z dvajsetimi slikami večjega formata. Kot pravi slikar sam, je zna- čilnost njegovih slik v tem, da v trenutku povedo smisel in vseeno za njimi ostaja del po- ezije. Emil Thomas-Tomaž se je uveljavil v Nemčiji, kamor je šel za kruhom. V tehničnem poklicu je bil sprva nesrečen, nato pa se je zatekel k zgodovi- ni umetnosti, k pesništvu in fi- lozofiji in končno našel smisel v dekorativnem slikarstvu. Številne razstave v Nemčiji so bile priložnost za skok v sre- dišče svetovne umetnosti - v Pariz. Kritiki in profesorji Unesca so takrat njegova dela primerjali z vidika kompozici- je in barve z Van Goghom in Picassom. Lastniki njegovih del so številne ugledne oseb- nosti v svetu, državniki in poli- tiki. Zadnji čas se Emil Thomas- Tomaž vse bolj ogreva za do- mače ognjišče in razstava v Šempetru bo priložnost, da njegova dela in razmišljanja spoznamo tudi pri nas. Na ogled bodo do 15. februarja. Indijska misel v Narodnem domul v Narodnem domu v Celju se danes, v četrtek, ob 19. uri obeta izjemni dogodek du- hovne kulture. V Celje priha- ja namreč ustanovitelj centra za vedske študije v Heidelber- gu v Nemčiji, Sacinandana Svvami, ki je po celem svetu znan kot eden največjih poz- navalcev indijske misli. Gost bo v svojem predava- nju odkril skrivnosti starodav- nih ved. v glasbenem koncertu s skupino Nityananda pa bo Celjanom pričaral duh tradici- onalne indijske spiritualne glasbe. ■ Ta spiritualni večer bo ponu- dil tudi degustacijo vegetari- janskih specialitet. Koncert in predavanja prire- ja hinduistična skupnost iz Ljubljane, katere člani so zna- ni kot gibanje Hare Krišna. Predstavniki tega gibanja goji- jo življenjsko filozofijo ved. poleg publiciranja stare ved- ske kulture, oziroma književ- nosti, pa člani gibanja prirejajo predavanja in koncerte tradici- onalne indijske duhovne glas- be sirom po svetu. MP Bakrorez v muzeju v kulturno razgibani Roga- ški Slatini, v tamkajšnjem Grafičnem muzeju, bodo v ne- deljo, 28. januarja odprli raz- stavo bakrorezov. Gre za ba- kroreze od 16. do 19. stoletja z različno tematiko. Kot grafična tehnika se je bakrorez pojavil v prvi polovi- ci 15. stoletja. Razvil se je iz zlatarskega poklica. Tehniko so pričeli uporabljati mnogi ^ neznani mojstri. Od sredine 15.' stoletja naprej pa so grafične odtise ustvarjali znameniti ba- krorezci. Med njimi je bil goto- vo najznamenitejši Albrecht Diirer. Razstava bakrorezov bo pe- stra in zanimiva zlasti po svoji tematiki: to so rože. metulji,- ptice, vedute, človeške figure in posamezni prizori iz življe- nja. Nekateri bakrorezi so tudi ročno obarvani. Na otvoritvi, ki se bo pričela ob 20. uri. bo "nastopil kvartet Ingrad iz Rogaške Slatine. MP Olje lastnih senc Likovni samorastnik Naglic razstavlja na Dobrni Med študijem v Ljubljani je Dušanu Na- gliču dekle za darilo kupilo dve neposlika- ni platni, barve in Menašejevo knjigo o av- toportretu. Takrat je prvič poizkusil ustvarjati v oljni tehniki. S Hedviko, umetnostno zgodovinarko, ki je postala njegova žena, ga je povezalo tudi skupno zanimanje za čarobni likovni svet. Njegovo prvo olje je leta 1982 nastali avto- portret. Na platno je prenesel le svoje sence, saj ni hotel slikati realistično. Temu olju so sledila številna druga in nekatera od njih so v teh dneh na ogled širši javnosti v razsta- višču zdravilišča Dobrna. Večinoma gre za tihožitja: Ribič, Poleg zaves in stekla, Moje rože. Okrasni šopek, Rože z žlico, V deželi cvetja, Jezus pred odločitvijo, Poet, Peter in Pavel, Vem za pot, serija tihožitij s stekleni- mi predmeti v modri barvi... Nekatera od njih so v barvnem katalogu, kije izšel ob tej priložnosti. Dušana Naglica povsod obkroža naklo- njenost do likovnega sveta. Devetindvajset- letni inženir je zaposlen na celjski občini, kjer so v istem oddelku kar trije sodelavci, ki ljubiteljsko slikajo. Pred dvema letoma, so se s skupinsko razstavo prvič predstavili sodelavcem, vsak s po 8 sUkami. Naglic seje nato predstavil še na samostojni razstavi. »Ko slikam, sem srečen in sliko ljudem po- kažem z veseljem. Tisto, ki mi dela težave, najraje obdržim zase. Velikokrat me prese- netijo drugačna mnenja ljudi, ki si moje slike ogledujejo.« Včasih je navdiha dovolj, a ni prostega časa, drugič mine mesec, ko bi bilo prostega časa dovolj, pa zmanjka nav- diha. Doma v Gotovljah pri Žalcu, ima veliko razumevanja, zaradi lažje koncentracije sije tudi uredil atelje. Veseli ga tudi kaligrafija, pisave, s strojčkom za graviranje uporablja motive tudi na steklene plošče. Za slikanje ga izredno motivira glasba še posebej soul, blues, črnska duhovna in klasična. »Tudi slika te spravi v razpoloženje, tako kot glas- ba. Povezava je tesna, kajti čustva, ki si jih prenesel na sliko, se nato prenašajo na druge.« BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER POSEBNA PONUDBA: cena malega oglasa v Novem tedniku je 100.00, vsaka nadaljna beseda pa 15.00, zB zahvale in osmrtnice je cm v koloni 100.00. Čestitke poslušalcev na Radiu Celje stanejo - 200.00, osmrtnice - 300.00 ter zahvale do 30 besed - 500.00, vsaka nadaljnja beseda -15.O0 ZAPISOVANJA Vse, kar ste želeli vedeti Tokrat naj bi šlo bolj za informacije, ki pa ne bodo zgolj informacije, ampak kar sprotna predstavitev teh dogodkov, ki so na tak ali drugačen način krepko posegli v sprotno kulturno dogajanje. Najprej nedavni gala dogodek v elitnem ljubljanskem klubu K 4, dogodek, kije klubu prine- sel dokončno premaknitev s pozicije subkulture na vi- soko pop kulturo, kar je že stalna praksa v svetu in kar pomeni, da je Evropa ven- darle posegla tudi v sloven- sko kulturno dogajanje. To pa nadalje ne pomeni nič drugega kot to, da je kultu- ra in s tem, jasno, tudi nje- na politika, vedno bolj stvar modnih trendov in sprotnih tokov, skratka. Žalostno pri vsem tem je le, da se je to (vsaj pri nas!) začelo šele z začetkom de- vetdesetih ali v najboljšem primeru, s koncem osem- desetih. Ves svet, ah bolje rečeno, tisti zahodni svet, pa je to pomembno dejstvo ugotovil že v začetku osem- desetih, bolj točno leta 1980, ko so se pojavile tri kultne trendi - revije: The Face, i-D in Blitz. Zanima nas i-D, revija, ki seje v začetku proklamira- la kot četrtletnik, nato pa postala mesečnik za sprot- no londonsko modo in glasbeno sceno. In na svoji The i-D World Tour so obi- skali tudi Ljubljano, klub K4, in tam svojo dejavnost na najboljši možen način tudi demonstrirali. DJ-ji Graeme Park, Nancy Noise in Danny Rampling so po- kazali, da svoje obrti ne ob- vladajo nič boljše, prej slabše, kot npr. Aldo Ivan- čič (Borghesia, kajpada) ali morda celo Igor Ivanič. O tem pa na tem mestu ni- ma smisla izgubljati besed. Bilo je skratka vse »in« in cool, straightand fancy. To pa jasno tudi nekaj stane. Stane pa tudi vse, kar je še drugi dogodek tegale pi- sanja, kar je povezano z imenom francoskega modnega oblikovalca Je- ana Gaultiera. Če bi želeli imeti njegov portret, npr. na majici, bi za to morali t odšteti 165 frankov, kar je vse prej kot poceni. Če pa ste še bolj ambiciozni in bi želeli imeti njegovo knjigo oziroma knjigo o njem, fo- to-roman, ki ga je uredila Monigue Pivot, ki je sicer urednica revije Noux De- ux, bi za to morali odšteti najmanj dvakrat več kot za portret na majici. Če bi knjigo sploh dobili, saj jo je pariška založba Flamma- rion natisnila v borih tristo- tih izvodih. Gre za vpraša- nje prestiža, jasno. Dobite pa jo v moderni pariški ve- leblagovnici Galeries Lafa- yete, na oddelku, če verja- mete ali ne, Gaultier. Na naslovnici je Gaultierov portret izpod fotoaparata in čopiča francoskega tande- ma Pierre et Gilles, kar že ima neko ceno. Monigue Pivot pa je Gaultierovo živ- ljenje in delo predstavila na precej sentimentalen na- čin. Potmodernistično, jas- no. Namreč že takoj na za- četku knjige izvemo, da se je mali Jean Paul navduše- val nad cabaretom Folies Bergeres, daje že kot otrok rad oblačil svojo mamo in se skrival pod mizo pri Pj- erru Cardinu in da je za svojo prvo modno revijo, ki jo je obiskalo vsega šest- najst igralcev (kar pa je že tudi nekaj, mar ne?), denar ukradel svojemu očetu, ki se je bolj kot nad modo navduševal nad profesor- sko službo in za njo navdu- ševal tudi svojega odrašča- jočega sina. In vse tako na- prej, vse dotlej, dokler ga ni začel slaviti ves Pariz in kar je še važnejše, dokler ga ni začela slaviti tudi Amerika. Vse do zadnje Madonnine turneje, Blond Ambition Tour. Skratka, vse do tre- nutka, ko gaje začel slaviti ves zahodnjaški show bus- sines. Kaj več se pa že ne da doživeti. Tretji dogodek pa je po- vsem domače, to je sloven- ske narave. Gre za knjigo, ki jo vsekakor morate imeti (če ste jo zgolj prebrali, po- tem to ni nič), če daste koli- kor tolikor nase. Začasno bivališče ali portreti mlade književne generacije. Vse do Jureta Potokarja kot najstarejšega in preko An- dreja Moroviča, ki vam bo povedal, kako je v avstral- skih zaporih, kaj pomeni danes živeti v New Yorku in Berlinu hkrati, pa vse do Esada Babačiča, ki pred- stavlja svoje pogovore z vlakov na relaciji Ljublja- na-Sarajevo. Knjiga, ki združuje osemdeseta in de- vetdeseta na nek specifi- čen, paraliteraren način. Brez Borghesa ah z njim, kar navsezadnje ne igra no- bene vloge. Začasno biva- lišče je knjiga, ki razkriva dejanski začetek slovenske pomladi, ki se nikakor ni začela leta 1988 na Roški, temveč že deset let prej, na moščanski gimnaziji s kon- certom Pankrtov, nadalje- vala preko Medexa in Uni- ona z afero Četrti Reich in^ končno končala sredi osemdesetih z dokončno umaknitvijo punka in jav- nega življenja. Knjiga Za- časno bivališče je prikaz slovenske pomladi, je obra- čun s slovensko književno tradicijo, s sentimentom in svetoboljem, prelom s takš- nimi ah drugačnimi poeti- kami, je afirmacija neke nove generacije, ki pa sploh ni tako nova zgolj v tem, kolikor je prejšnja stara in že domala nezani- miva. Začasno bivališče so portreti in zato modna knji- ga, skorajda narcisoidna. s čimer ne mislim nič sla- bega. Tudi Jean Paul Gaul- tier je pristal na portret, pa zato še ni narcisoiden. Ta- ko kot je knjiga o Gaultieru knjiga o modnem oblikova- nju, tako je knjiga Začasno bivališče, knjiga o literaturi in Sloveniji v prejšnjem de- setletju. Ah drugače, vse kar ste želeli vedeti o litera- turi, pa si tega niste upali vprašati. NAŠI KRAJI IN LJUDJE 24. JANUAR 1991 - STRAN 9 Gozdarji umirajo na obroke Milan Cajner V demokraciH oUsiaiaJo priporočila nevarnejša od zakona o trnovi poti Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki se je začela s sprejetjem Zako- na o začasni prepovedi seč- nje lesa v družbeni lasti, smo že nekajkrat poročali, nazadnje ob uvedbi likvida- cijskega postopka obeh te- meljnih organizacij koope- rantov. Zaradi blokade žiro računa je Služba družbene- ga knjigovodstva sodišču predlagala stečajni posto- pek za temeljno organizaci- jo gozdarstva v Lučah in de- lovno skupnost v Nazarjah. Direktor GG Nazarje, Milan Cajner, nam je pojasnil, kaj se dogaja v delovni organi- zaciji. »Za delovno skupnost je sodišče zavrnilo predlog ste- čajnega postopka, saj ima posebno statusno obliko. Za temeljno organizacijo goz- darstva v Lučah pa je v po- nedeljek sprejelo predlog stečajnega postopka. Ker pač ni bilo organizirane red- ne javne gozdarske službe, nas je republiški sekretariat za kmetijstvo zadolžil, da po- novno organiziramo to služ- bo in nadaljujemo z odku- pom lesa. Tako bomo sklad- no s to odločbo in pogodbo 1. februarja ustanovili Enot- no območno gozdno upravo, ki bo prilagojena bodoči or- ganiziranosti gozdarske stro- ke glede na pričakovane spremembe Zakona o goz- dovih.« Kaj pomeni to za de- lavca? »Z Enotno območno gozd- no upravo se v bistvu razre- šuje nemogoč položaj stro- kovnega dela podjetja in za- gotovljajo pogoji za odprav- ljanje ter preprečevanje anarhije, ki se je izrazito po- večala v zadnjem času. Ob tej rešitvi pa ostaja še vedno vprašanje, kaj bo z ostalim delom podjetja. Zakon o mo- ratoriju z novim letom res ne velja več, toda v novi dobi demokracije obstajajo pripo- ročila in navodila, ki so očit- no, močnejša in nevarnejša od'samega zakona. GG Na- zarje v letošnjem letu ostaja na področju izvajalskega de- la le polovica povprečnega obsega del. ki smo jih oprav- jali v preteklih letih, zato se bo umiranje na obroke nada- ljevalo. Toda prepričani smo, da bomo z božjo po- močjo zmagali, to pa pome- ni, da nas čaka prilagoditev števila zaposlenih razpolož- ljivim možnostim. Konkret- no - v izvajalskem delu bo v letošnjem letu mogoče za- gotoviti zaposlitev le 120-150 delavcem, odvisno od tega, ali bo država uresničila ob- ljube o financiranju gozdar- skih del posebnega družbe- nega pomena. Izkušnje iz lanskega leta niso najbolj obetavne, saj nam iz republi- škega proračuna še vedno dolgujejo 700 tisoč dinarjev za dela, ki smo jih opravili skladno z zakonom o mora- toriju oktobra lani.« V sanaciji poplave ste so- delovali tudi delavci GG Nazarje. Slišati pa je bilo tudi mnogo očitkov, ki so leteli na način dela in vaše krivde pri poplavi? »Marsikaj je naperjenega zoper gozdarje, vendar za anarhijo v gozdovih mi ni- smo krivi. Zakon o moratori- ju se je vlekel pol leta, sedaj pa iz pristojnega republiške- ga ministrstva dobivamo še vedno razna priporočila, ki jih pošiljajo tudi pravobra- nilcem in na sodišča. Štiri- najst dni pred poplavo smo opozarjali na nevarnost nevzdrževanja cest in da lah- ko zaradi neurja pride do ka- tastrofe. To seje na žalost res zgodilo, in prepričan sem, da bo do lokalnih katastrof še vedno prihajalo, saj teh gozdnih cest sedaj nihče ne vzdržuje.« V Sloveniji bodo veliko gozdov vrnili zasebnim lastnikom. Kje bo mesto gozdnih gospodarstev v pri- hodnje? »Mi nismo lastniki gozdov, mi v njih le gospodarimo. Menim pa, da je gozd dobri- na posebnega družbenega pomena, in da bi morala ime- ti država čimveč teh narav- nih bogastev. Toda ne - pri nas se dogaja ravno nasprot- no. Ne nasprotujem vrnitvi gozdov lastnikom, država naj bi jih primerno izplačala. Ogromno je bilo primerov, da je bil odvzet slab gozd. Sedaj pa na tem zemljišču raste dober gozd, v katerega smo veliko vlagali, da o ce- stah niti ne govorim. Ob vseh zadnjih dogodkih pa se mi zdi, da ima država več po- sluha za dogodke v prejš- njem stoletju kot pa za tego- be današnjih delavcev. Bo- jim se, da bo delavcem zara- di vseh teh spletk dokončno prekipelo URŠKA KOLENC Začaran krog mozirskega turizma v občini Mozirje so se po- novno začeli pogovarjati o turizmu. Pa vendar tudi zadnji sestanek ni prinesel nič pretresljivo novega, še vedno ostaja cel kup vpra- šanj odprtih in nedoreče- nih. Še vedno ni jasno, ali bodo Zgornjesavinjčani v svojo dolino privabljali množice ali pa se bodo usmerili na bolj zahtevne goste. V tem pa se najbrž skriva bistvo problema, da še vedno ni točno določeno, kakšna bo turistična po- nudba Zgornje Savinjske in Logarske doline. Raznorazne študije, ki so pobrale kar lep kupček de- narja obstajajo, med njimi je več ali manj razlik, nihče pa ni z nobeno popolnoma za- dovoljen. Turistični delavci odkrivajo še eno bistveno značilnost mozirske občine: nezainteresiranost ljudi. Jas- no je, da večina turistčnih prireditev, ki naj bi popestri- le turistično ponudbo, sloni na prizadevanjih nekaj ljudi. Večina domačinov pač ne vi- di svojih interesov v turiz- mu, SžO mnogi zagovarjalo dejstvo, da je Zgornjesavinj- ska siromašna dolina z boga- timi posamezniki. Turistični delavci predpostavljajo, da se bodo časi obrniU, in da bo tudi ukvarjanje z gosti posta- la možnost za preživetje. Vsekakor bo potrebno tudi v zakonodaji masikaj spre- meniti, da bo število gostov vsaj približno sovpadalo s prijavljenimi nočitvami. Zgornjesavinjski turizem se že leta vrti v nekem zača- ranem krogu, ki ga nihče ne zna odločno presekati in nekje začeti. Idealne možno- sti, polno neizkoriščenih točk, prelepa narava se ne- nehno povezujejo s slabo in- frastrukturo, pomanjkanjem propagande in neučinkovi- tim nastopom na tržišču. V občini Mozirje bi mogoče lahko začeli na točki, da dajo turizem v roke tistih ljudi, ki bodo od njega tudi živeli. Gostu je, po prepričanju mnogih, vseeno ali pije do- mače ali sosedovo mleko - pomembno je, da je iz kan- glice in ne iz tetrapaka. URŠKA KOLENC Topoli so padii Delavci Nivoja so v športnem parku v Žalcu podrli vse topole, s tem pa med krajani povzročili veliko hude krvi. Predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Kroflič trdi, da so bila drevesa stara, lani se je podrlo eno drevo in zaradi tega so se zdaj odločili, da bodo požagali vsa dre- vesa. V športnem centru je topole pred dobrimi desetimi leti zasadil celjski Nivo. Med ljudmi je bilo v prvih dneh veliko razburjenja tudi zaradi tega, ker so nekateri menili, da so padla tudi drevesa v bližnjem Titovem parku. Ta park ostaja, res pa je, da drevesa v parku ne dajejo niti približno takšne sence, kot so jo dajali topoli. Zato so se v športnem parku, kjer je tudi otroško igrišče, radi zbirali poleti stari in mladi. V krajevni skupnosti zdaj obljubljajo, da bodo v parku zasadili nova drevesa, verjetno iglavce. Da je podiranju dreves botrovala starost, trdijo uradni viri, na ulici pa je slišati govorice, da so bili topoli v napoto predvsem igralcem tenisa. V tem športnem parku so namreč tudi teniška igrišča, listje, ki se je nabiralo na igriščih, pa je bilo seveda v napoto žalskim tenisačem. Očitno je bolje podirati drevesa kot pa prijeti v roke metlo ali grablje in sproti očistiti igrišča. Tisti, ki so v vročih dneh iskali senco pod topoli, pa tako in tako niso pomembni, mar ne? IRENA BAŠA Zaščitni znaic doline Da naj bi bil turizem ena izmed gonilnih dejavnosti v mozirski občini, je znano dejstvo. Prav tako je znano tudi to, da se mozirski turi- stični delavci zavedajo, da bo treba na področju turiz- ma nekaj storiti, da bi pri- vabili čimveč gostov v Zgornjo Savinjsko dolino. Smernice delovanja na po- dročju turizma so poskušali določiti tudi prejšnji teden na sestanku izvršilnega od- bora Zgornjesavinjske turi- stične zveze na katerem so poleg članov izvršilnega od- bora sodelovali predstavni- ki posamezaib^ turističnih agencij, turističnih društev po posameznih krajih, mo- zirskih Pustov in občinske vlade. Turistični delavci so se do- govorili, da vse tradicionalne turistične prireditve tudi le- tos bodo, vendar pa naj bi pri organizaciji pomagala občin- ska vlada. Temeljni pro- blem, ki se je izpostavil v vseh razpravah pa je, kako motivirati ljudi, domačine, za uspešnejše in prizadev- nejše delo v turizmu. To ve- lja tako za delo v posamez- nih turističnih društvih kot tudi za vedenje do gostov nasploh. Prav tako je še ved- no čutiti pomanjkanje teme- ljite dolgoročne odločitve o tem, kako se bo v Zgornji Savinjski dolini razvijal turi- zem v prihodnjih letih, in še vedno so turistični delavci mnenja, da so med seboj pre- malo povezani. Doslej so na občinskem ni- voju pripravili prostorske načrte, kako naj bi bil v pri- hodnje videti zgornji del do- line, od Logarske doline do Luč. Očitno je prodrla ideja, da bodo Logarsko dolino za- prli za promet, da ne bo na tem pdročju nekih novih ve- likih gradenj, Luče in Solča- va pa naj bi postala Vas-ho- tel. Glede turističnega po- djetja na občini še ni nič do- končno dorečenega, prav ta- ko tudi ne glede golfa v Lo- garski dolini. Vsekakor bodo imeli pri končni odločitvi be- sedo domačini, veliko vlogo pri razvoju turizma v mozir- ski občini bodo imeli tudi ti- sti, ki bodo pripravljeni vla- gati svoj kapital v turistične objekte. V tem mesecu naj bi Zgor- nja Savinjska dolina dobila svoj zaščitni znak, ki ga bo na podlagi opravljenega raz- pisa izbrala posebna komisi- ja. Naslednji mesec bo zase- dala tudi, Skupščina Zgor- njesavinjske turistične zve- ze, na kateri naj bi se do- končno določili vsaj nekateri razvojni načrti v turizmu. Na zasedanju izvršilnega odbo- ra zveze so predlagaU tudi novo vodstvo Skupščine, predsednik naj bi postal Ro- bert Klemenak, minister za turizem v občini Mozirje. URŠKAJLOLENC. Celjsifi pištolarji Celje ima društvo ljubiteljev revolverjev Povezati ljubitelje in zbi- ralce kratkocevnega orožja je bil glavni motiv za usta- novitev Društva civilno- orožne kulture v Celju, ki ima po dobrem letu dni zdaj dvaintrideset članov. Orožje kot sredstvo za uni- čevanje jih ne zanima. Nav- dušujejo jih razvoj pištol, mehanizmi delovanja, razvoj v estetskem smislu ter prak- tičnost in varnost uporabe kot tehnološki dosežki na tem področju. V društvo se lahko vključi vsak moralno neoporečni občan, ne glede na to, ali ima sam orožje ali ne. Na rednih sestankih poslu- šajo predavanja o kratko- strelnem orožju, izmenjujejo izkušnje, predstavljajo zani- mive in nove eksponate iz lastnih zbirk. Marsikateri ob- čan ima doma pištolo z dovo- ljenjem za posedovanje, a je njegovo znanje o hrambi, čiščenju in vzdrževanju do- kaj šibko, zato v društvu po- svečajo pozornost tudi temu. Predavanja pripravljajo strokovnjaki za posamezna področja, kot so razvoj orož- ja, balistika, uporaba orožja. Praktično se z ravnanjem s pištolami seznanjajo na streliščih, v prihodnosti pa naj bi, skupno s celjsko strel- sko družino, uredili strelišče na Gričku. Načrtujejo tudi oglede tovarn orožja doma in v tujini in ureditev lastnega muzeja kratkostrelnega orožja. Seveda pa mora biti zbiralsko orožje neokrnjeno, popolno, tako kot znamke pri filatelistih^, ,________ _ Predsednik društva dr. Daniel Žerdoner opozarja še na en vidik posedovanja orožja, varnosti. Pri izdaji varnostnega civilnega orožja se posveča pozornost pred- vsem kalibru, čeprav je v končni fazi nepomemben. Pomembno je predvsem pravilno ravnanje z orožjem in to praznino zapolnjuje tu- di del -programa celjskega društva civilne orožne kultu- re. Navduševati se je torej mogoče nad marsičem, torej tudi nad pištolo kot predme- tom, kije lahko lep. Estetski, redek in s tem še bolj drago- cen ter hitro se spreminjajoč v tehnološkem in oblikov- nem razvoju. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Pot k svetlobi Naslednji petek, 1. februarja, bo v celjskem Narodnem domu glasbeno recitacijski nastop z naslovom Trenutek svetlobe, ki ga v sodelovanju z učenci Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke pripravlja Aktiv mladih pri Medobčinski zvezi slepih in slabovidnih v Celju. Nastopajoči Suzana Dajčman, Jana Povalej in Sonja Puš- nik se bodo ob pomoči asistentke Bernarde Toplak predsta- vih s petjem, igranjem na harmoniko, piščali, ustno melo- diko in synthesizer. Mladi so nastop pripravili na urah pro- stočasne dejavnosti, ki jo imenujejo »Življenja široka cesta...«, pod vodstvom mentorja Jureta Svoljšaka. Na prireditvi vstopnine ne bo. Z nastopom želijo vsem, ki jih bodo prišli poslušat, predvsem iskreno in trdno stisniti roko in vanjo položiti pot k svetlobi, kot so zapisaU v vabilu. ^Markacisti na gori Oljki Prihodnjo nedeljo 27. januarja ob 10. uri bo na gori Oljki 17. zbor markacistov Savinjskega MDO. Govorili bodo o lani Popravljenem delu, med katerim je obnova poti na Skuto, pripravili načrt za letos, izbrali pa bodo tudi novega vodjo območne skupine. Pregledali in ugotavljali bodo še nedo- končano delo pri kategorizaciji in katalogizaciji poti, kar bi morali opraviti že lani. Zbor bo vodil Florjan Nunčič, na njem pa bodo prisotnim markacistom tudi potrdili izkaz- nice. B. J. STRAN -24. JANUAR 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDj ovi domovi za jubilej Na Svetini bodo spomladi začeli graditi nov gasilski dom, dogradili ali na novo zgradili bodo dom v Zagra- du, dom na Babnem bodo razširili z ustrezno orodjar- no, posodobitve pa načrtu- jejo tudi teharski gasilci. Z novimi domovi bodo zaz- namovali več pomembnih jubilejev, ki jih bodo letos slavila gasilska društva na celjskem območju. V Celju bo letos namreč 120. obletnica organizirane- ga gasilstva. Gasilsko dru- štvo Celje mesto je bilo z ustanovitvijo paklicnih ga- silcev sicer ukinjeno, njego- vo dejavnost pa so prenesli na GD Gaberje, ki bo letos slavilo 80-letnico in bo tudi organiziralo prireditev v po- častitev celjskega jubileja. Med jubilanti v celjski ob- čini bodo letos tudi člani GD Teharje, ki bodo zabeležili 70-letnico. Ob tem prazniku želijo predvsem posodobiti svoj gasilski dom, v katerem bi radi uredili večji prostor za sestanke. Zdaj morajo na- mreč gostovati v drugih ustreznih prostorih. Ob jubi- leju bodo pripravili tudi že tradicionalno 4. srečanje slo- venskih gasilskih veteranov. . Dom bodo obnovili in po- sodobih tudi v Zagradu, kjer jim ga je_ močno prizadela poplava. Če bodo zbrali do- vol denarja, pa bodo zgradili kar novega. Del sredstev bo- do dobili s pomočjo gasilske zabavne prireditve, ki jo na- slednjo soboto prireja občin- ska gasilska zveza Celje. Po- sodobitev oziroma razširitev Naslednjo soboto, 26. ja- nuarja, bo občinska gasil- ska zveza Celje pripravila v dvorani Golovec večjo prireditev, na kateri bodo čestitali in se zahvalili več kot 1300 gasilcem, ki so več dni aktivno sodelovali pri reševanju in odstranjeva- nju posledic lanske poplave v Celju. Po podelitvi zahval bo zabava, na katero so vab- ljeni vsi, ki se želijo povese- liti. Denar, zbran na prire- ditvi, bodo namenili za ob- novo gasilskega doma v Za- gradu. se obeta tudi gasilcem na Babnem. Njihov dom je pre- majhen za tako obširen te- ren, kot ga pokrivajo. Kaže pa, da so najdlje od načrtov prišli na Svetini. Tam bodo namreč spomladi začeli graditi nov dom, za ka- terega parcelo že imajo, za- količenje pa bodo opravili v naslednjih dneh. Nabavih so tudi že večino gradbenega materiala. TONE VRABL Prenovljen gasilski dom v Velenju | Prostovoljno gasilsko društvo Velenje je pripravilo manjšo slovesnost ob zaključi obnovitvenih del v svojem domu. Popolnoma so obnoviU dvorano in klubsko sejno sol Vsa dela so v prostem času opravili gasilci zastonj. Akcija je trajala 69 dni, opravljenih pa bilo 936 udarniških ur. Tako so gasilci različnih poklicev - od zidarjev, pleskarjev, elekt carjev in vodovodnih instalaterjev do rhizarjev, tesarjev in drugih - društvu prihranili v tisoč Markovičevih dinarjev. Na sliki eden najstarejših aktivnih gasilcev Jakob Meh izroča namenu obnovljene pr store v velenjskem gasilskem domu. Foto: LOJZE OJSTERŠI Poštar Franček v pokoj Trosil Je smeh in prodajal slepe koze »Le kje je Franček?« se v teh dneh vprašujejo mnogi, ki jim je poštar Franc Cerenjak iz Šmarjete zadnjih 33 let prinašal pošto. Mnogi namreč še ne vedo, da je njihov Franček 10. januarja letos stopil v zaslužen pokoj. Več kot 37 let in pol šteje njegov delovni staž. Nekaj manj kot pet let v Cinkarni in nekaj več kot 33 let na škofjevaški pošti. Sam pravi, da bi še vzdržal, če ga ne bi začele boleti noge. Včasih je že kar težko prenašal težko poštno torbo vse tja do zadnje hiše na Lipovcu, ki je od pošte v Škofji vasi oddaljena skoraj deset kilometrov. Naj je bil dež ali sneg, Franček je vedno prinesel novice. Najprej peš, potem s kolesom in zadnja leta z mopedom je obvladoval svoj okohš: krajevne skup- nosti Škofja vas, Vojnik, ljubečna in Trnovlje. Ure si po njem sicer nisi mo- gel naravnati, vedel pa si, da bo prišel. Tudi sam je večkrat rekel: »Pridem, ko pridem. Pridem pa sigurno!« Ljudje ga poznajo tudi po humorju. Mnogokrat se bodo še nasmejah, ko se bodo spominjali, kako je poleg razna- šanja pošte opravil ali posredoval kak- šen nakup goveda ali celo koze. Tudi take, ki mu jo je kupec v nekaj dneh vrnil in privezal kar pod okno njegove pošte v Škofji vasi, češ da je slepa. Franček je vse jemal kot lepe dogo- divščine, ki so mu delale poštarsko življenje pač prijetnejše in mnogokrat tudi znosnejše. V krajih, kjer je redno nosil pošto, ga bomo zagotovo pogrešali. Pogrešah bomo njegov smeh, mnogokrat preše- ren vrisk ali petje, pozdrav z visoko dvignjeno poštarsko kapo pa je bil že kar njegov »zaščitni znak«. Vsi, ki nam je kdaj prinesel pošto v dolgih 33 letih, mu želimo vehko lepega v tretjem življenjskem obdob- ju. Uredništvo Novega tednika, ki ga je v tisoč in tisoč izvodih ponesel v mnoge družine, se tem željam pri- družuje in želi poštarju Frančku debe- lo pokojnino in dolgo uživanje. M.BRECL Franc Čerenjak, poštar iz Škofje So Terme upravičene? v Atomskih toplicah so z zasedenostjo svojih zmog- ljivosti izredno zadovoljni. Povpraševanje ne upada, kot bi bilo pričakovati zaradi splošnih razmer, temveč je celo naraslo. Tako pravijo v njihovem marketingu, kjer opažajo, da se naložba v novo kopališko zgradbo Terme že obrestuje. Povečalo se je število gostinskih storitev in zanimanje za posteljne zmogljivosti zdravilišča. Hotel je že več let v povprečju 90-odstotno zaseden, zato prodajo več zmogljivosti tudi v apartmajskem naselju Atomska vas. Poraslo je zanimanje na avstrijskem in italijanskem trgu. V novem kopališču Terme, ki lahko sprejme naenkrat do tisoč kopalcev, je ob delavnikih od 400 do 600 gostov, konec tedna pa tudi do 1300 dnevno. Za vstopnico odštejejo odrasli 100 dinarjev, otroci od 5. do 12. leta pa 60 dinarjev (po 17. uri stane vstopnica 70 oziroma 45 dinarjev). Med kopalci prevla- dujejo seveda izletniki, ki prihajajo predvsem s celj- skega, mariborskega in zagrebškega območja, pride pa tudi vehko zdravihških gostov iz Rogaške Slatine. BJ V Stepu tUdI športni plesi Jutri, v petek, ob 20,30 uri bo v celjski dvorani Golo- vec otvoritev nove plesne šole Step, ki se bo ukvarjala poleg že običajnih plesnih tečajev, še s poučevanjem tekmovalnega športnega plesa. Plesno šolo vodi bivši tek- movalec športnega plesa Alojz Fidej, dejavnost šole pa zajema celoletno plesno šolo za otroke od 5. do 15. leta starosti, mladinsko ples- no šolo, družabne plesne te- čaje za odrasle, vodenje in izvedbo družabnih plesnih večerov in razne oblike tek- movanj. Ker je zanimanje za šport- ni ples tudi v Celju vse večje, bodo mladi v celoletni plesni šoli postopoma spoznavali prvine tekmovalnih plesov. Razdeljeni bodo v starostne skupine od 5 do 7 let, od 1. do 4. razreda osnovne šole ter od 5. do 8. razreda. Poseb- na skupina pa bo tudi za srednješolce. Sicer pa bodo z delom za- čeli že naslednji teden. Pri- pravljajo namreč počitniško plesno šolo za osnovno in srednješolce. DARJA JONTES Obdaritev otrok iz poplavljenih družin Eno izmed mnogih humanitarnih pomoči poplavljencem v nedavnih poplavah na Celj- skem so pred dnevi pripravili žalski liberalni demokrati skupaj s trgovino za otroke Alf iz Žalca. 10 tisoč dinarjev, ki so jih zaslužili z organizacijo koncerta alternativne glasbe, so .namenili 20 otrokom iz poplavljenih družin v Vrbju pri Žalcu, ki pa so s tem denarjem morali kupovati v trgovini Alf, ki je na ta dan nudila še poseben popust in tako prispevala k uspehu akcije. Vse skupaj so organizatorji popestrili še z majhnimi prigrizki in nekaj litri Coca cole. Na koncu so bih zadovoljni vsi. kar tudi dokazujejo nasmehi na fotografiji Edija Masneca. G. V. Potujoči upokojenci Šentjurčani, ki se združu- jejo v Društvu upokojen- cev, se radi družijo na šte- vilnih izletih. Na letošnjih izletih od ma- ja do novembra bodo obiska- li Vipavsko dolino. Sveto go- ro in Sežano na Primorskem, slovenske kraje v Rožu na avstrijskem Koroškem, se udeležili srečanja upokojen- cev Slovenije, si ogledali Re- zijo, Kanalsko dolino z Vi- šarjami in Bovcem, vinsko cesto med Mariborom in av- strijsko Lipnico z Ivnikom, Sopotom in Golico-Koralpe ter Slovenske gorice ob Muri in Ščavnici. Izlete bo vodil priljubljeni vodič, inž. Ivan Veber iz Šentjurja, mesečno pa bodo odhajali še na nakupovalne izlete v Phberk. Marca bo v motelu Merx prireditev za žene in m.atere. BJ LISTAMO PORUMENEU SfRANI Zbirfl Miloš liku Ljudska pravica, 19. januar 1946 Nikdar ne bodo pozabili savinjski hmeljarji, kako s« jih pred to vojno izkoriščali razni oderuhi, prekupče valci na veliko ter špekulanti z njihovimi agenti vred V rokah par hmeljarskih veletrgovcev je bila usod« tisočev družin, od njihove volje in manipulacij je bilo odvisno, kako je živel hmeljar in njegova družina. F^f biti je treba, da niso bili domači špekulanti nič bolp' od tujcev, vsi ti so bili edini v tem. da je treba ljudstvi čim bolj odirati in živeti od njegovih žuljev. Ti mogotC' so znali vedno preprečiti, da bi se producenti organip rali na zadružni podlagi in kot taki nastopili s svojif^' blagom na svetovnem trgu. Tako je šlo kot vse ostala gospodarstvo, tudi hmeljarstvo svojo rakovo pot p" gube. , V spoznanju, da se prejšnje ne sme več povrniti in * je treba postaviti naše hmeljarstvo na sohdno podlagi^ so se savinjski hmeljarji povezali v hmeljarsk^^ zadrugo (Hmezad), ki ima svoj sedež v Žalcu. ZadruSj^ šteje danes 2400 članov. Ko je nova zadruga začeli s poslovanjem, je bila njena prva skrb. najti kupec hmelj iz leta 1944. kije bil še neprodan pri produce'^' tih. Konec oktobra lani je bila pri upravi zunanje trg^. vine v Beogradu konferenca, kamor je poslal tu"' Hmezad svojo delegacijo. Sklenjeno je bilo. da se izvažal hmelj kot kompenzacija za one predmete, kiP'' uvažamo in to zlasti iz SZ. Sklenjeno je bilo, da se največji kontingent odmeril za SZ, ker je tam okupat<^' uničil skoraj vse hmeljske nasade. NAŠI KRAJI IN LJUDJE 24. JANUAR 1991 - STRAN 11 Kdo zbira življenlepise Slovencev? v mamljivo vabo dela na domu so ugriznili že tisoči - v ozadju vlomilci ali vohuni? »Delo na vašem domu. De- lovne izkušnje niso potreb- ne. Pošljite kratek življe- njepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navo- dila.« Oglasov s takšno vsebino je v našem časopisju iz dne- va v dan, iz tedna v teden več. Kaj se bo zgodilo, če se boste oglasili na enega iz- med njih? Dobili boste na- daljnja navodila, kot oglas obljublja. Če boste imeli srečo, jih boste dobili za- stonj, z malo manj sreče bo- ste morali plačati od 100 do 500 dinarjev, če pa sploh ni- mate sreče, boste za denar dobili odgovor v stilu »Znajdi se, kot sem se jaz.« Prvih primerov je po podat- kih, ki smo jih sami zbrali, največ. Zares zanimiva pa so navo- dila. V njih piše. da boste de- lali za britansko firmo Inter- mail-Trading. Polniti boste morali kuverte, ki jih boste dobili iz Velike Britanije. Kuverte so že naslovljene in opremljene z znamkami, va- nje le vlagate ponudbe oziro- ma reklamne materiale raz- ličnih firm. Ko delo zaključi- te, zapakirane kuverte po- šljete firmi Intermail-Tra- ding. Ta vam v petih dneh plača za vsako zapakirano kuverto 1 nemško marko. Kolikor kuvert zapakirate, toliko mark dobite. Odlično delo, kajne? Toda... Pogoj, da dobite to odlično I plačano in preprosto delo, je en sam. Objaviti morate oglas, na kakršnega ste se ja- vili. Ko boste dobili pisma z življenjepisi 500 posamez- nikov, jih morate poslati v Veliko Britanijo. Biti jih mora res 500 in biti morajo pravi - veljavna so le pisma s poštno štampiljko oziroma pečatom za uničenje znamk. S tem, da ste zbrali 500 živ- ljenjepisov, ste dokazali svo- jo vztrajnost in resnost. Ko to dokažete, takoj dobite 500 nemških mark in v 48 urah , vam firma pošlje materiale = za nadaljnje delo. Osnovni pogoj za pridobi- tev (nesmiselnega) dela je to- rej zbiranje življenjepisov. To so posebej poudarili tudi ljudje, s katerimi smo se o njihovih izkušnjah po pri- javi na oglas pogovarjali. Imen na njihovo željo ne bo- mo objavili. Njihovi pogledi na mamljivo ponudbo pa so različni. Ena izmed njih jo jemlje kot igro v stilu Jack pota. »Tisti, ki bodo imeli srečo, bodo delo dobili, dru- gi ne.« Večina jemlje obljube hudo resno. Eden izmed teh zbiralcev življenjepisov je malo pobrskal med stotina- mi poslanih pisem in ugoto- vil, da so se na oglas prijavile pretežno ženske v takšnih aU drugačnih denarnih stiskah - od mladih deklet, ki potre- bujejo denar za pričetek živ- ljenjske poti v dvoje, do ma- ter samohranilk in upoko- jenk. Seveda se prijavljajo tudi moški - prav tako kot ženske vseh starostnih sku- pin in vseh stopenj izobraz- be, od osnovne šole do fakul- tete. Vsi ti ljudje so, v glav- nem brez pomislekov, za- upali svoje življenjepise in naslove neznanim zbirate- ljem. Večina je celo vložila precej svojega denarja, saj je plačala oglas in fotokopije navodil. Stroškov s tem je najmanj za 1500 dinarjev. Ti- sti, ki so navodila zaračunali, so bili seveda na boljšem. Še celo malo zaslužili so. Morda bo to tudi njihova edina ko- rist. Ne mi ne Uprava za no- tranje zadeve v Celju namreč se nismo odkrili nikogar, ki bi obetano delo tudi dobil. Po govoricah sodeč v Slove- niji trije že delajo za firmo Intermail-Trading, samo nihče jih ne pozna. Škoda, saj bi ravno ti ljudje lahko potrdili resničnost obljub. Tako pa ostajajo samo dvomi in zgroženost nad množično naivnostjo Slo- vencev. Željo po zaslužku, po delu na domu, je seveda v teh časih zelo lahko razu- meti. Težko pa je razumeti, da kdo verjame, da bo na ta- ko čuden način prišel do še bolj čudnega dela. »Ne mo- rem verjeti, da bi kdorkoli za polnjenje kuvert toliko pla- čal, niti, da bi material poši- ljal k nam iz Anglije, saj ima- jo tudi tam dovolj ljudi, ki bi najbrž za tak denar radi lepili kuverte,« nam je pisala bral- ka Martina Maček. Ena red- kih je, ki so prepričani, da gre za podobno zavajanje lju- di kot pri igrah na srečo. »Veliko teh iger je krožilo in še kroži med ljudmi. V njih te zavajajo z denarjem, tukaj z delom,« piše. Kadar je v igri denar, je vsaj lahko razumeti nagibe. V tem primeru pa so v igri življenjepisi ljudi. Kakšna firma je Intermail-Trading, niti uprava za notranje zade- ve še ni ugotovila, zato so možna vsakršna ugibanja. Zbirajo življenjepise možni vlomilci? Jih zbirajo ljudje, ki iščejo primerne sodelavce za, na primer, špijonažo? So zbiratelji ljudje, ki potrebu- jejo številne življenjepise za svoje znanstveno delo (na primer za grafološke raziska- ve ali kakšne druge mejne znanosti)? Morda, tudi to je mogoče, pa je vse skupaj sprožila pošta, če ne celo ča- sopisne hiše, saj se vsem po- večuje promet? Ne, to zadnje je ravno zaradi zahtevanih življenj spisov malo verjetno. Ostanejo torej ugibanja in domišljija. Ampak kako to, da ugibajo samo nekateri, večina pa sveto verjame na- pisanim obljubam? Verja- me, in zaupa neznancem vse svoje težave, vse svoje življe- nje, strnjeno v življenjepis. Ne sprašujejo se, kdo bo z njim razpolagal in v kakšne namene. Ob tem pa so ljudje na splošno vedno glasnejši v zahtevah po čuvanju oseb- nih podatkov. Ko bo spet po- pis prebivalstva, smo lahko že vnaprej prepričani, da se bo marsikdo spraševal, ko- mu bodo služili podatki in ali jih sploh ima kdo pravico terjati od njega. Ob obeta- nem denarju ali delu pa kot bi vsem pregorele varovalke v glavah. Prav primerno za v rubriko »Saj ni res pa je«. MILENA B. POKLIC Alarm razbil iluzije če smo se Celjani letošnjo zimo veselili, da je celjski zrak razmeroma čist, pa nas je sobotni alarm spet postavil na realna tla. Izkazalo se je, tako kot že v preteklih zimah, da pomenijo nizke temperatu- re in stabilno vreme brez ve- tra za Celje vselej tudi preko- merno onesnažen zrak. V začetku kurilne sezone so mnogi napovedovali vsakod- nevne alarme, ki naj bi bili po- sledica zaostrenega odloka o varstvu zraka v Celju. Tak- šen odlok so poslanci skupšči- ne sprejeli šele ob koncu prete- klega leta, zaradi česar pa ni bilo posebne škode. Koncen- tracije žveplovega dioksida v zraku so bile tudi brez strož- jega odloka izredno nizke, tako da so se mnogi že veselili, daje Celje dokončno opravilo z onesnaženostjo. Tisti, ki so natančneje poznali razmere, so vedeli, kje tiči bistvo. Celjska Cinkarna je namreč delala s polovično zmogljivostjo, temperature pa tudi niso bile pretirano nizke, da bi zahteva- le močnejše kurjenje. V soboto seje izkazalo, daje upravičena trditev celjskih strokovnjakov za varstvo zraka, da so glavni krivec umazanega celjskega zraka še vedno številna kuriš- ča. Ta so v zadnjih dneh poka- zala svoje zobe, saj so jih k te- mu prisilile nizke temperature. Zato lahko ob vremenu, kakrš- no je bilo ob koncu tedna, po- novno pričakujemo alarme ali pa vsaj opozorila, da onesnaže- nost že ogroža naše zdravje. Ob tem pa je zaostren odlok o var- stvu zraka vsekakor dobrodo- šel, saj bi še lani ob koncentra- cijah, kakršne so bile v soboto, občanom le priporočali, da naj ne zračijo stanovanj in naj ostajajo doma. Res. da tudi ukrepi prve stopnje niso pose- bej strogi, kljub temu, da dolo- čajo zmanjšanje porabe trdih in tekočih goriv in omejitev prometa v mestu. Problema- tična pa je njihova izvedba in nadzor nad izvajanjem ukre- pov, kjer mnogi še vedno vidi- jo šibko točko odloka. Inšjpek-. cijski organi imajo pri tem ve- liko vlogo, še pomembnejša pri vsej zadevi pa bo občinska vlada, ki bo morala v najkraj- šem času predlagati rešitev za zmanjšanje onesnaženosti iz številnih kurišč. Sanacijski program že ima, gre predvsem za vprašanje, kako ga udeja- niti. ___________ T.CVIBN Iz pričujočih podatkov je razvidno, da so bili v dne 17. januarja izpolnjeni pogoji za pričetek obveščanja rizičnih kategorij prebi- valstva o povečani onesnaženosti zraka, dne 18. 1. pa že pogoji za uvedbo alarma 1. stopnje, vendar zaradi okvar na obeh osnovnih postajah v Celju nismo imeli podatkov o dejanskem stanju onesnaženosti. Dne 19. 1. 1991, ko je postaja AN AS že normalno obratovala smo na podlagi podatkov s te postaje predlagali uvedbo alarma 1. stopnje. Alarm je bil objavljen preko radia Celje kmalu po deseti uri dopoldan. Zdravila iz velenjske občine! Velenjski izvršni svet ni bil zadovoljen s pojasnili republiške sanitarne inšpekcije, termoelektrarne Šoštanj in celjske bolnišnice. V zaskrbljenosti, da gre pri poplavljenih zdravilih iz bolnišnice, ki bi jih naj v termoelektrarni sežgali, za posebne odpadke, so sežig prepovedali. Še več. Sprejeli so sklep, da mora termoelektrarna nesrečna zdravila do 4. februarja odpeljati iz velenjske občine. Kam bodo tokrat odpotovala, še nismo uspeli zve- deti. Ves zaplet bo še enkrat proučila republiška sani- tarna inšpekcija, ki je tudi odredila sežig poplavljenih zdravil v termoelektrarni Šoštanj na osnovi strokov- nega mnenja Centra za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. MBP Počitnice po novem krajše šolski koledar je letos prinesel učencem kar nekaj novo- sti. Dotaknimo se le zimskih počitnic, ki so glede na prejšnja leta, krajše. A še vedno za preštevanje prostih dni potrebu- jemo prste dveh rok, saj vključno z dvema sobotama in nedeljama, zaokrožujejo zimske počitnice devet prostih dni. Po občinah celjskega območja so se na zimske počitnice pripravili podobno kot prejšnja leta. Počitniški programi, ki so jih v glavnem sestavljali na občinskih zvezah društev prijateljev mladine, ponujajo ponekod bogatejše, drugod spet skromnejše programe prostočasnih dejavnostih. Vsega je po malem. Malce kulture, razvijanja ustvarjalnih sposob- nosti in seveda športa. Če bo sneg - in verjemite, da nanj vaši šolarji najbolj računajo - bo dovolj zabave za večino radoživih počitničarjev. Z denarjem je tudi letos podobno kot prejšnja leta. Nekaj počitniških dejavnosti ponujajo v občinah zastonj, pri večini pa bodo starši le morali primakniti nekaj dinarjev in sofi- nancirati dejavnost. Nič novega torej - morda le za kanček manjša skrb staršev prvo in drugošolčkov, saj morajo letos priskrbeti varstvo svojim otrokom le za pet počitniških dni od ponedeljka, 28. januarja do petka, 1. februarja. IS Humanitarna akcija gasilcev Občinska gasilska zveza Celje bo v petek, 25. januarja^ pripravila v hali Golovec »Gasilski večer«, ki ima izključno j humanitarni namen. V prvem delu bo poveljnik republi-; škega štaba GZS Tone Sentočnik podelil pisna priznanja] več kot 1300 gasilcem, ki so več dni požrtvovalno sodelovali' Y lanski poplavi. Priznanja bodo dobili gasilci iz občin Celje,: Šmarje, Šentjur, Slov. Konjice, Ptuj, Ormož, Varaždin in; Nova Gorica. -p VRABL Do 15.30 ure je bila na merilnem mestu v Cinkarni najvišja enourna povprečna koncentracija SO2 v zraku izmerjena med 11.00 in 12.00 uro in je znašala 0.505 mgSOz/m^ zraka. Po 15.30 uri v Cinkarni nismo več spremljali onesnaženost, ker so kon- centracije v mestu že padle pod najvišjo dovoljeno vrednost. Dne 20. 1. v dopoldanskih urah onesnaženost zraka ni bila tolikšna da bi zahtevala kakeršnokoli obveščanje prebivalstva o prekomerni onesnaženosti zraka. V opoldanskih urah seje ob porušitvi inverzije onesnaženost zraka močno povečala, zato smo radio Celje zaprosili za objavo obvestila, daje onesnaženost zraka tolikšna, da že lahko vpliva na zdravstveno stanje rizičnih kategorij prebivalstva. Enourne povprečne koncentracije SO2 v zraku, izmerjene na postaji ANAS dne 20. 1. 1991 v opoldanskem času: ura enota enourna povprečna kon- centracija 12.30-13.30 mgSOj/m^ 0.33 13.00-14.00 mgSOz/m^ 0.45 13.30-14.30 mgSOa/m^ Enourna povprečna koncentracija SO2 v zraku med 13.00 in 14.00 je bila hkrati tudi najvišja izmerjena enourna povprečna koncentracija tega dne. V ponedeljek 21.1. 1991 seje onesnaženost zraka s SO2 v jutra- njih urah močno povečala, zato smo pričeli preko radia Celje obveščati rizične kategorije prebivalstva o povečani onesnaže- nosti zraka. Kljub temu, da se je onesnaženost do 9.30 ure že močno znižala, smo obvestila o povečani onesnaženosti nismo preklicali, ker smo zaradi vremenske situacije pričakovali ponovno povišanje onesnaženosti v opoldanskih in večernih urah. Enourne povprečne koncentracije SO2 v zraku, izmerjene na postaji ANAS dne 21. 1. 1991, razporejene po času obiskov na postaji: ura enota enourna povprečna kon- centracija 6.00-7.00 mgS02/m^ 0.426 7.00-8.00 mgSOz/m^ 0.541 8.30-9.30 mgSOa/m^ 0.295 15.30-16.30 mgS02/m^ 0.241 Instrument v Miklošičevi ulici je bil ponovno usposobljen ob 13.30 uri in po tem času koncentracije SO2 v zraku niso presegle najvišjih dovoljenih vrednosti. Ce se bo nadaljevalo hladno in stabilno vreme predvidevamo, da bo zrak še naprej onesnažen preko dovoljenih vrednosti. 12. STRAN - 24. JANUAR 1991 RADm RADIJSKE Piše Nada Kumer Kako ie slabo postalo dobro Vsako zlo prinese tudi kaj dobrega. Zgode in nezgode, ki so v lanskem letu delo v naši radijski hiši prignale takorekoč na rob izrednih razmer, so nas prisilile, da smo se prilagodili dru- gačnim pogojem dela. Najprej pam je podaljšanje programa bistveno omejilo možnosti za snemanje in montiranje oddaj. Ko smo nekaj časa (med remontom glavnega studia) odda- jali iz Studia 2, je bila ta možnost skrče- na na najnujnejše. V času oddajanja pro- grama namreč montaža ni mogoča. Ko smo pogoreli, so v začasnem studiu naše tehnične možnosti postale še skromnej- še. Tudi aparature so namreč pri požaru odnesle svoje pa seje na koncu dogajalo celo to, da so morali tehniki en sam uporaben snemalni magnetofon seliti iz enega v drug studio, taj pač, kjer smo ga potrebovali. Vse to nas je prisililo v to, da je večji del našega programa postal živ in nepo- sreden. To pa je za radijski program do- bro. Delo je sicer bolj zahtevno, a je tudi bolj učinkovito. Posnetki s kasete mo- rajo nemalokrat kar neposredno v eter - brez poprejšnje montaže in »čiščenja«. To terja od avtorja več zbranosti pri sne- manju in nenehno misel na to, da bo tisto, kar delaš, tudi takoj uporabno. Ne- kaj novih možnosti se nam je odprlo z nabavo terenskega vozila, in tehnike, s katero lahko naši radijski mojstri sle- herni bližnji prostor v hipu preuredijo v improvizirani studio. V živem, kon- taktnem programu smo se bolj oprijeli tudi telefona, ne le za klepet s poslušal- ci, tudi za posredovanje informacij z naj- različnejših področij. Tu smo pravzaprav naleteli še na naj- več težav. Informacija, ki jo želimo po- sredovati v eter največkrat namreč ni odvisna od nas pač pa od »odgovornih« na oni strani žice. Ti pa se svoje odgo- vornosti do informiranja javnosti prese- netljivo pogosto ne zavedajo. Tako se dogaja, da si želijo nekateri tudi za odgo- vore na najpreprostejša vprašanja, ki za- devajo njihovo delo vzeti dan ali še celo več časa, da bi si »pripravili primeren odgovor«. Prav nič zlobe ni vmes, če človek pri tem pomisli, da pač ne more iti za kaj drugega, kot za željo po frizira- nju določenih podatkov za javnost. Da niti ne omenjamo tega, koliko vrat je treba odpreti ali koliko telefonov vča- sih zavrteti, preden se novinar sploh prebije do »pristojnega« za informacije. Sicer pa smo že bih poučeni, da »jav- nost ni vse«. Novinarji temu preprosto ne moremo pritrditi. POZNATE GLAS - SPOZNAJTE OBRAZ Tudi pela bo še Maja Šumej je ena naših najmlajših napovedovalk.' Pred dobrim letom je uspeš- no opravila avdicijo za ra- dijske napovedovalce in po krajšem tečaju je začela na- povedovati. »Za avdicijo sem se odloči- la čisto po naključju. V sred- nji šoli se namreč nisem pre- več ukvarjala z mislijo na to, da bi bila napovedovalka, če- prav vsem v osnovni šoli večkrat povezovala razne prireditve. Ampak, ko je bila objavljena avdicija, sem si rekla, zakaj pa ne bi vseeno poskusila.« Maja se je sicer takrat bolj ukvarjala s petjem. Pela je v zboru in nastopala tudi kot solistka. Odkar napoveduje, pa za petje ni več časa. Se posebej, ker je lansko jesen postala tudi študentka an- gleščine in zgodovine na Fi- lozofski fakulteti v Ljublja- ni. Ker pa se prepevanju ne bi rada povsem odpovedala, razmišlja, če bi se v Ljubljani vključila v kakšno pevsko skupino. »Zdaj se še odločam med petjem in napovedovanjem. Oboje me veseli, zato bi naj- raje našla kakšno srednjo pot,« pravi Maja, ki jo zaradi študijskih obveznosti na na- ših radijskih valovih slišite predvsem ob koncu tedna. Po novem letu je Maja na Radiu Celje prevzela še eno nalogo. Postala je sodelavka LZM, lestvic zabavne glasbe. Že po prvi oddaji je bila nav- dušena: »To delo je res super, ved- no sem si želela delati kaj takšnega, da bi tudi sama s svojimi idejami lahko daja- la ton kakšni oddaji.« Če je v uvodu rekla, da še tehta svojo naklonjenost do napovedovanja in do glasbe, pa na koncu vendarle prizna, da se napovedovanju ne bo zlepa odpovedala. »Delo za mikrofonom me zelo zanima in rada bi napre- dovala. Predvsem pa se že- lim izpopolniti tudi v vo- denju.« NADA KUMER ŠKRATKI Posebna komisija radijskih tehnikov je ugotovila, da ima pripravnik Benjamin Rakun le malo možnosti, da uspešno opravi pripravništvo. Doslej še namreč ni sesul nobenega tra- ku. V dobro mu šteje le to, da je enega po pomoti zbrisal, -ii iz • Radio Celje dobiva novo zve- zo s svetom. Hišni televizor priključijemo na satelitsko an- teno. iT i: iz »Nemogoče je mogoče!« V tem primeru to ni slogan Ko- vinotehne, ampak vzklik naše- ga radijskega tehnika Janeza Klanska, ko je odkril, da na CD plošči Plattersov nizozemske produkcije ni posnet niti en sam samcat ton. iz i! i! Nataša Gerkeš. katere naj- močnejše orožje je jezik brez dlake na njem, ni upoštevala ukaza o obvezni oddaji orožja. iz iz i! Ob pomanjkanju pisalnih miz v radijskem nadstropju se številni zunanji sodelavci vese- lijo začasnega odhoda radijske rcdaktorice. Ni pa še povsem gotovo ali je povpraševanje po njenem stolčku tako veliko za- radi stola samega, ali zato, ker je z njega najlepši razgled na nasproti sedečega Francka Pungerčiča. iz iz iz Prejšnji teden je hiša NT-RC pripravila ponovoletno sreča- nje za svoje zunanje sodelavce. Prišlo je neugotovljivo veliko sodelavcev, dve sodelavki in ena dama. iz iz iz Jozafat je ob zakasnitvi ho- norarjev za november zagrozil, da ne bo več kuhal na našem Radiu. Na sprejem v Gotovlje pa je le prišel in obljubil sode- lovanje tudi v bodoče. Vseka- kor pa se ni mogel upreti do- brotam kuhinje gostilne Novak. iz iz iz Na srečanju je padel tudi predlog, da bi RC pripravil od- dajo iz Snežne jame ah iz kakš- ne druge podzemne votline. Samo zlobneži so to razumeli kot namig, naj bi se Radio Ce- lje umaknil v ilegalo. iz iz iz Theo Bostičje sicer uporabil ves svoj šarm, a mu kljub temu ni uspelo Ernestine Džordže- vič prepričati, da ne bi že po treh urah in pol zabave odhite- la domov. Povedati moramo, da se je Ernestina pred krat- kim poročila. Sicer pa se je urednik Mitja Umnik nostalgično spomnil nekdanje himne Radia Celje, kije šla takole: »Moj radio ima tri luknje, tri luknje ima moj radio...« Izkušenj z luknjami nam torej ne manjka. iz iz iz Norma Mitje Tatareviča - Mičota je še vedno dve ne- prespani noči na teden. Fant ima kondicijo! iz .iz iz Ob Jozafatovi grožnji, da na našem radiu ne bo več kuhal, je neki duhovitež takoj pri- pomnil: »Saj - odkar je Ladi- nek priprt - za kaj takšnega tudi ni več prave tempera- ture. « Srečanje prijateljev in sodelavcev Brez zvestih sodelavcev in dopisnikov ni dobrega radijskega sporeda in branega časopisa - smo posebej poudarili na sedaj že tradicionalnemu srečanju v gostišču Novak v Gotov- ljah, ko smo skupaj z dopisniki izmeriU opravljeno delo in poslovna preizkušanja hiše NT in RC v letu 1990. Zvestobo in sodelovanje smo si drug drugemu obljubili tudi za naprej. ' UM, FOTO: T. TAVCAL Prvi kosi nove opreme že v studiu Prejšnji teden so v našo hišo začeli pri- hajati prvi kosi nove studijske opreme. Dva nova magnetofona sta šla takoj v po- gon, saj se s starimi skoraj ni več dalo delati. Sicer pa je skupna vrednost nove in že vplačane opreme dva miliona dinarjev. Ve- čina pa bo v škatlah počakala do takrat, ko bomo opremljali nove študije. Ti bodo v ob- novljenih prostorih spodnjega trakta hiše NT-RC. Gradbena dela, kijih izvaja Ingrad, naj bi bila končana v tridesetih dneh, še dva nadaljnja meseca pa bo trajalo, da bomo pognali tudi nove študije. Urediti je namreč treba še izolacijo in klima naprave ter mon- tirati studijsko tehniko. Po načrtih bo imel novi Radio Celje kar tri študije in montirnico, v spodnje nadstropje pa se bosta preselili tudi kompletna radij- ska redakcija in fonoteka. Na pomlad naj bi torej Radio Celje začel delati v dobrih raz- merah. Res pa je, da do zagotovitve teh pogojev manjka še kakšen poldrugi milion dinarjev, ki jih bo ta čas še treba zbrati. Počitnice na Radiu Celje Naj vas naslov ne zavede. Ne bomo si privoščili počitnic mi na Radiu Celje pat pa bomo naš radijski program nekoliko prilagodili dejstvu, da bodo otroci in mla dina prihodnji teden na počitnicah. Poleg rednih oddaj za najmlajše, ki soiB sporedu vsak dan ob pol dveh, bomo vsako jutro, med 8.15 in 8.30 objavljali informacije o tem, kako'bi počitnikarji lahko preživeli dan. Postregli vam bomo s podatki o vsem, kar se za otroke in mladino tisti dan dogaja. Razen tega bo počitniško obarvanih tudi nekaj naših opoldanskih mavric. V njih bo- mo obiskali takšne kraje, kjer se med počit- nicami zbirajo in zabavajo otroci, pripravili pa bomo tudi nekaj klepetov in zabavnih iger iz našega studia. Če vam bo torej med počitnicami dolgčas naravnajte radijski spejemnik na našo va lovno dolžino in skupaj z nami preživitf prijetne počitniške dni. REVIZIJA RUMENEGA CE Srečno, Kekec! Naslov petkove oddaje: Zbogom orožje oz. Good morning, Vietnam. Torej, te- ma primerna času in čas raz- cepljen med dva nasprotujo- ča si pojma: demilitarizacija in militarizacija. Njega dni sta D. Plut in J. Janša za 500 DEM stavila v svoj prav kar se tiče (ne)oboroževanja na svoji strani Alp. In tudi ve se, kdo je čemu naklonjen. Manj jasno pa je, kaj je v tem tre- nutku pametneje. Ah je Teri- torialna obramba po trenut- ni logiki V. Kadijeviča para- vojaška sila. ali je mogoče to prav novokomponirana TO, ki ji najbolj zgledni patrioti pravijo Slovenska vojska. Famozni sklep B. Joviča in njemu podobnih marionet je sicer obrodil sadove: vnesel je strah pred morebitnim po- sredovanjem JLA. le-ta pa se je na račun spolitizirane pa- ranoje obogatila za nekaj tro- fejnega orožja, tri frače in ducat pipcev. Kdo je v tem primeru zopet pokazal svojo nemoč, je jasno, bolj kot to, ko mu je bila ta grožnja na- menjena. Če bo ostalo pri tem, kar pa zanesljivo ne bo, bom še naprej strašil s svojo pištolo, ki jo od poplave na- prej polnim z vodo. Kninski gverilci in Draškovičev eska- dron bodo še naprej prebira- li revijo Metak in ob prvi pri- ložnosti izropali kakšen vlak z orožjem oz. vdrli v določe- no kasarno v Srbiji, kjer so že itak pobrali vse verzije SDO-jev (predvsem tistih, v katerih je Cedevita). Po drugi strani pa ne bo mirova- la zahodna polobla. TuČma- novi specialci so si že pred časom priskrbeli ustrezen pribor, medtem ko se vojska nesojenega generala I. Boršt- nerja po zaslugi portparola I. Bavčarja ukvarja s propa- gandno filmsko dejavnostjo. Zli deček novega režima J. Janša pa bo mimogrede opravil s stanovskim kole- gom P. Kališnikom, ki ga je obtožil bratovščine z Grube- ličem. Sicer pa je po najno- vejših podatkih sodstvo še vedno neodvisno. Balkan, tretje krizno sve- tišče na svetu, je upravičeno v senci Baltika in Zaliva. Na slednjih dveh bojiščih je po- kanje prišlo v navado, vizija prihodnosti pa že prav tako poka. Jugoslaviji so zaenkrat popokali le šivi, kijih posku- ša zavozlati A. Markovič, brez nasmeha. B. Lončar si pospešeno nabira dnevnice in obenem išče primeren aranžman v tujini, kamor bo odletel takoj, ko se bo jugo- svetišče spremenilo v žarišče in bo v J. Ameriki prepriče- val Castra, daje komunizem le za izbrance. Tudi J. Dr- novšek, veliki diplomat, je postal taktik celo v emoci- onalnih pogledih. Njegovo bivšo Piročanko je vzela noč pravne države, Janez pa sije Piše Bojan Krajnc' pridobil naklonjenost danv ki naj bi bila iz Celja. Zaei krat se kregata le pri oblači nju, saj Drnovšek prisega deset let stare modele. S tem sem nekako trči v jedro jutrišnje oddaje, k bo govorila o uporabnosl slovenskih političnih jai^ carjev v plebiscitno odcei Ijeni Sloveniji. J. Drnovše je od vseh njih še najmai kompromitiran. I. Vajgl sej tudi prebudil... Š. Koroši seje skril nekje na Portugs skem, uradno pa je celo ati basador. In tako po vrsi Glede na vsesplošno govol čenje o nekaterih zamenj' vah v slovenski vladi se bj mo tudi odločili, koga bi b& treba zamenjati. Skratk čvekali bomo o politikil Rumena strela pa bo zop* treščila v imenu ljudstv Vmes pa se bo odvijalo I kalno prvenstvo v pljuvan v daljavo. In najboljši boi deležni nagrad v obliki pot vanj. Prva tri mesta vodi v prva tri svetovna žarišč Brez zaščitnih mask in si venskega potnega h s ta. C tod do večnosti. M DOGODKI - INTERVJU 24. JANUAR 1991 - STRAN 13 Pomoč gasilcem Pri delitvi pomoči po- plavljenim v občini Mozirje so bili prejšnjo soboto na vrsti gasilci. Po zbranih po- datkih so slovenski gasilci v času ujme in pri odprav- ljanju posledic opravili več kot 174 tisoč ur dela, v akci- jah pa je sodelovalo približ- no deset tisoč gasilcev. Med temi akcijami se je poškodovalo in tudi uničilo precej gasilske opreme. Ce- lotna škoda na gasilskih ob- jektih in opremi znaša samo v mozirski občini pribhžno 3,6 milijona dinarjev. Del te škode so v soboto poskušali povrniti predstavniki Repu- bliškega sekretariata za ljud- sko obrambo, ki so predali mozirskim gasilcem 150 de- lovnih oblek, 180 tlačnih ga- silskih cevi, 20 mobilnih ra- dijskih postaj in 17 komplet- nih radijskih ročnih postaj, gasilskima društvoma na Ljubnem in v Lučah pa novi terenski vozili. Pri zbiranju pomoči so republiškemu se- kretariatu pomagali tudi v Gasilski opremi iz Ljublja- ne, občina Maribor pa je pri- spevala sredstva za nakup terenskega vozila za Veteri- narsko postajo Mozirje. Vso zbrano pomoč so ocenili na dva milijona dinarjev. Ob predaji pomoči mozir- skim gasilcem so pripravili tiskovno konferenco, na ka- teri je Jelko Kacin, namest- nik sekretarja za ljudsko obrambo, povedal, da slo- venska vlada ne bo pozabila na poplavljena področja, v prihodnje pa bodo v repu- bliki še bolj krepili sistem zaščite in reševanja. U.K. Milan Bogataj, poveljnik štaba civilne zaščite Slovenije,^ izroča ključe terenskega gasilskega vozila poveljniku Gasilskega društva Ljubno Pavlu Orešniku. Foto: T.TAVČAR- Utruieno Velenje praznuje Jutri praznujejo krajani Starega Velenja svoj krajevni praznik. Na ta dan leta 1944 so namreč Nemci na Sejmišču v Starem trgu ustrelili petnajst sodelavcev narodnoosvo- bodilnega gibanja. Staro Velenje je dolgo živelo svoje odmaknjeno in samo- stojno življenje, ne da bi ga vznemirjali pomembnejši dogodki, dokler se ni po vojni začelo hitro širiti. Nastalo je sodobno Velenje, ki je sedaj videti nekoliko utrujeno. Lju- dje se sprašujejo, ah se bo našlo toliko poguma, da bi obno- vili staro trško jedro pod mestnim gradom, ali pa bo vse razjedel zob časa. O vsem tem se bodo skušali krajani verjetno pogovoriti i tudi jutri na praznovanju, ki se bo začelo ob 17. uri v prenov- ljeni dvorani gasilskega doma v Velenju. Kulturni program bodo pripravili člani Šaleškega okteta ter učenci osnovne šole Anton Aškerc. L. OJSTERšEKi Za Černobilske otroice j Zeleni Slovenije so dali pobudo za akcijo, s katero,bi sto šestdesetim otrokom, prizadetim zaradi nesreče v Černo- bilu, omogočili enomesečno letovanje v Sloveniji. Sredstva - v ta namen bi jih potrebovali v vrednosti 99 tisoč nemških mark - zbirajo na različne načine, med drugim tudi s huma- nitarnimi koncerti. V njihovo organizacijo se je vključil tudi Rdeči križ Slovenije. Eden takšnih koncertov bo v soboto, 26. januarja, ob 18. uri v celjskem Narodnem domu. Na njem bodo nastopili ansambel Franca Miheliča in ansambel Mesečina iz Ljub- ljane ter več humoristov. Pokrovitelji koncerta so Aero, Cinkarna, gostilnica Friderik, Reklama Celje in Kompas Celje, ki prispeva tudi nagrado za žrebanje vstopnic. Letovanje černobilskih otrok v Sloveniji lahko pomagate omogočiti tudi s prostovoljnimi prispevki na žiro račun 50101 - 678 - 65807, s pripisom za černobilske otroke. Pust Mozirski se pripravlja na praznik Prvo slovensko pustno društvo. Pust Mozirski, se že pri- pravlja za obeležitev stoletnice delovanja. Pustni program bo trajal ves naslednji teden, poleg godbe Boj se ga pa bodo mozirski Pustnaki pripravili razstavo Pust Mozirski skozi 100 let, pustno maškarado, tradicionalno ofiranje, budnico in še kaj. Osrednja prireditev se bo začela na pustni torek ob 8- uri, ko bodo Pustnaki prevzeli oblast na mozirski občini, nato pa krenili v podjetja v Mozirju in v Nazarjah. Popoldne bo pustni karneval, prireditev pa bodo zaključili v sredo, ko bodo pusta pospremih k zadnjemu počitku U.K. Hitri bodo požrli počasne »yiaaa bo naredila izpit ali padla na gospodarstvu,pravi Branko Pavlin Zreški Comet je lani povprečno iz- vozil 60 odstotkov flzične prodaje, v zadnjih mesecih celo 70 odstotkov oziroma za več kot milijon dolarjev mesečno. Ker jih tolikšen izvoz ni ta- ko hudo prizadel kot številne druge izvoznike in ker že od nekdaj vedo, kaj hočejo, smo za pogovor o aktual- nih gospodarskih dogajanjih zaprosi- li njihovega glavnega direktorja Branka Pavlina. To dolžnost opravlja šele od 1. okto- bra lani, ko je iz Zreč^na Malto odšel dolgoletni direktor Štefan Nemeš. Branko PavUn je torej eden novih, s preteklostjo neobremenjenih direk- torjev, ki mu okoliščine še niso imele časa pobrati vizije jutrišnjega dne. V Cometu in v našem gospodarstvu ter družbi v celoti. »Jugoslovanske vlade so v očeh go- spodarstvenikov že leta krive za vse tegobe gospodarstva. Pričakujete, da bo vlada Republike Slovenije uspeš- nejša? < B. Pavlin: »Mislim, da bo naša vlada naredila izpit ali pa padla na gospodar- stvu. Samo dobro, uspešno gospodar- stvo lahko ustvarja klimo, ki daje po- goje za uspešno politiko. Politiko, ki ima za sabo nezaposlene in nerešena gospodarska vprašanja, je težko vodi- ti. Vsaka vlada mora imeti odgovor, kako naprej v Republiki Sloveniji. Sa- mostojnost je edina pot nadaljnjega razvoja, saj se moramo sami odločati o stvareh, na katere doslej nismo imeli vpliva.« »Kaj bi morala vlada pri tem pred- vsem upoštevati?« B. Pavlin: »Trenutno imamo 5600 dolarjev dohodka na prebivalca. Tej številki se moramo prilagoditi. Deset- letja je bil naš cilj doseči blagostanje in temu smo prilagodili splošno in skup- no porabo. Ker materialne osnove ni bilo, smo morali denar najemati tam, kjer je bil - pri bogatih. Prišel je čas, ko moramo celotno gospodarjenje v Republiki Sloveniji prilagoditi na- rodnemu dohodku in vsaj nekaj časa s tem tudi živeti.« »Kako lahko to naredimo?« B. Pavlin: »V prvi fazi moramo pri- lagoditi naše gospodarjenje. Zadovo- ljiti se moramo s tem, kar je. Tu torej ni napredka. Vzporedno s to prvo fazo, torej s prilagajanjem ekonomski moči republike, bi morali pričeti z drugo fazo. To je izdelava strategije razvoja republike, ki ima za končni cilj pove- čanje narodnega" dohodka. Za koliko, to pa je stvar dobre ocene izdelovalcev programov glede na prostorske in dru- ge možnosti.« »Katere druge?« B. Pavlin: »Mishm, da je predvsem človeški potencial premalo izkoriščen. Slovenija je že dokazala, da se lahko razvija tudi s skromnimi sredstvi. Kar poglejte, kakšne hiše so si ljudje zgra- dili ob popoldnevnih. O neizkorišče- nih sposobnostih pričajo tudi uspehi naših ljudi zunaj meja.« »Kdo pa naj bi opravil najprej pri- lagoditev in nato razvojne načrte?« B. Pavlin: »Prilagoditev je naloga podjetij, občin in repubUke. Strategijo razvoja pa bi morala prevzeti za svojo nalogo repubUška vlada in izdelati ok- virje, v katerih bi lahko občina, podjet- je ali družina načrtovali.« »Priče smo vrsti sprememb v naši družbi. Kako gledate nanje?« B. Pavlin: »Če bi se to, kar se dogaja sedaj, zgodilo pred desetimi leti, bi bi- la Slovenija veliko dlje, kot je. A kaj ti pomaga ogrevanje hiše, če so okna od- prta? Odločili smo se za tržno ekono- mijo. Tržišče ni le pri prodaji izdelkov, ampak tudi v drugih odnosih v družbi. Sistem, ki ga imamo sedaj, omogoča hitrejši razvoj dobrih, sposobnih. Od- ločili smo se za družbo bogatih in rev- nih, zaposlenih in nezaposlenih, uspešnih in neuspešnih. Toda v tem trenutku še mislimo, da mora biti čim več zaposlenih. To onemogoča možno- sti za dobro stimulacijo uspešnih. Sa- mo to pa je pogoj, da izkoristimo ljudi, od katerih danes v podjetjih že tako več zahtevamo, kot so bili navajeni.« »Tudi za izvoz gospodarstveniki pravite, da družba zahteva preveč. Comet pa vendarle ostaja pretežno izvoznik. Kaj vas k temu vzpod- buja?« B. Pavlin: »Interes za izvoz je lahko samo dohodkovni. V začetku leta 1990 je bil naš interes velik. OceniH smo, da bo povpraševanje na domačem trgu manjše in da se bo istočasno povečala ponudba, očitno-pa je tudi bilo, da bo s spremembami zakonodaje na po- dročju plačilnega prometa težko do denarja. Potem pa se* je iz meseca v mesec dohodkovni interes zmanjše- val. Vseeno smo vztrajali in leto zak- ljučili s 60 odstotki povprečnega izvo- za fizičnega obsega prodaje. Pričeli smo s 40 odstotki na začetku leta in zaključili s 70 odstotki, s tem, da smo v enajstih mesecih povečali celotno prodajo za več kot 10 odstotkov. Veči- no, kar 95 odstotkov, smo izvozili na konvertibilni trg. Tako smo ravnali kljub nespremenjenemu tečaju in 120- odstotni inflaciji, kljub velikim obre- menitvam in ohranjeni polni zaposle- nosti. Mislim, da je vredno, saj smo s tem obranih možnosti, da pri ugod- nejših pogojih dosežemo z izvozom tu- di boljše finančne rezultate. Če se s tr- ga enkrat umakneš, se nanj težko vrneš.« »Pričakujete, da bo dala ekonom- ska politika v letu 1991 ugodnejše po- goje?« B. Pavlin: »Vezanje tečaja dinarja za celo leto in napoved 40-odstotne infla- cije ne dajeta veliko upanja. Za lani je bila napovedana inflacija 12-odstotna, dejanska preko 120 odstotkov. Letos ne bo nič bolje, če - to je res že pravi refren - ne bomo naredili bistvene spremembe.« »Katere?« B. Pavlin: »Comet ima v tujini po- djetja, ki proizvajajo artikle z enako tehnologijo kot v Zrečah in jih tržijo na istih tržiščih. Ko smo naredili anali- zo obremenitev, smo ugotovili never- jetne razlike. Neto osebni dohodki so pri nas obremenjeni s 150 odstotki, v Avstriji s 70 in na Malti le z 22 odstot- ki. Tu ležj ključ uspeha gospodarske reforme. Če ne bomo imeli enakih po- gojev za gospodarjenje, kot jih imajo zunaj tista podjetja, ki izvažajo več kot polovico proizvodnje, dolgoročno ne bomo konkurenčni. Istočasno zaradi pomanjkanja družbenih sredstev ne moremo voditi nikakršne investicijske dejavnosti. V normalnih pogojih ob normalni ceni kapitala bi tudi mi lah- ko izpeljali nekaj projektov, ki čakajo v predalu.« »Sama sprememba tečaja dinarja torej očitno ni dovolj?« B. Pavlin: »Slovenija bistveno več uvaža kot izvaža, torej so se s spre- membo tečaja povečale obremenitve. S spremembo tečaja naj bi stimulirah izvoz. Toda. če bo zopet tak pritisk na cene na domačem trgu, in očitno po- staja, da bo (cene nafte, cene v Crveni zastavi...), bomo spet v inflacijski spi- rah. Comet ima pri kupcih precej terja- tev in njihova vrednost bo s tem raz- vrednotena. Mislim, da bo že v enem do dveh mesecih interes za izvoz upa- del. Edina rešitev je, ponavljam, da se vsa poraba omeji na lansko raven. S tem bi bil efekt spremembe tečaja večji. Vsem zagovornikom spremem- be tečaja, ki jih pri nas ni bilo malo, pa mora biti jasno, da je vezava nacional- ne valute na neko drugo valuto le ok- vir, ki ga postavimo, in v tem okviru se moramo obnašati gospodarno. Gospo- darstvo moramo prilagoditi okvirom makroekonomije in ne obratno.« »Pa se je gospodarstvo sposobno prilagoditi?« B. Pavlin: »Ravno naša skromna prilagodljivost je naša največja po- manjkljivost. Včasih je bila resnica, da veliki nadvladajo majhne, danes drži, da hitri žro počasne. Saj to so znane reči! Comet je danes največji proizva- jalec bru?ov v Jugoslaviji in velik pro- izvajalec tudi za evropske razmere. Or- ganizacijo poslovanja smo že pred uki- nitvijo Zakona o združenem delu spre- menili v smeri večje učinkovitosti. Or- ganizacija je izdelana po tržnih kriteri- jih in ne več po proizvodnih. Poudarja- mo tržno, poslovno funkcijo in razvoj- no tehnološko delo ter izkoriščanje no- tranjih potencialov, predvsem kadrov- skih. Pripravljamo pa projekt spre- membe organizacije podjetja, tako da bo prilagojena novi zakonodaji o pri- vatizaciji podjetij. Ocenjujemo, da je najbolj pomembno, da najdemo v po- djetju končni interes in predvidimo pravilen postopek spreminjanja lastni- ka firme. Želimo si lastnika firme, ki bo razmišljal drugače kot mi danes.« »V čem bo razmišljanje lastnika drugačno?« B. Pavlin: »Predvsem bo dobil dru- gačno vrednost profit podjetja. Profit direktorju osebno nič ne pomeni in ne prinaša. Še vedno se samoupravno od- ločamo o tem, kako bomo porabili de- nar. Ali za plače ali za nove naložbe, ki pomenijo krepitev podjetja v daljšem časovnem obdobju. Profita na koncu leta seveda ni. Lastnik, ki bo hotel imeti profit, bo tudi drugače razmišljal o stimulaciji. Danes je naša družba obremenjena z zahtevki po izenačeva- nju plač. To je nevzpodbudno za ustvarjalne kadre. Tudi to že dolgo ve- mo, pa ničesar ne spremenimo. Še vedno vse preveč ljudi gleda nazaj, v preteklost, in prešteva grehe in napa- ke, namesto da bi gledali naprej. Ne- hajmo že enkrat ugotavljati, česa ni- smo naredili, in se odločimo, kaj bomo naredili.« MILENA B. POKLIC Držimo pesti za Blaža V ponedeljek zjutraj je na operacijo v London odpotoval štiriletni Blaž Skornšek iz Laškega, v spremstvu staršev in dr. Janeza Tasiča, celjskega kardiologa. Pred odhodom v Lodnon je Vera Skornšek, Blaževa mama, dejala: »Občutki so mešani. Presrečni smo, po drugi strani pa nekoliko nervozni. Upam, da bo vse v redu in da se bomo vrnili z zdravim otrokom. Profesor Stark bo gotovo naredil vse, kar je v njegovi moči. V sredo ga bo ob 12. h sprejel, v četrtek pa ga bo pregledal dr. Taylor. Predvidoma prihodnji teden bo Blaž operiran. Z mano vred držite vsi pesti, jaz mislim, da bo uspelo, mora uspeti!« Operacijo v Londonu bo spremljalo tudi naše uredništvo, ki je sprožilo akcijo zbiranja denarja za Blaževo operacijo, zato bosta v London odpoto- vala jutri, v petek, fotoreporter Edo Einspieler in novinarka Nataša Gerkeš. 14. STRAN - 24. JANUAR 1991 Spori v Poreču za prvo ligo Rokometaši Pivovarne prizadevno vadijo Od 18. januarja so rokometaši Celja Pivovarne Laško na pripravah v Po- reču, kjer pod vodstvom trenerja To- neta Tislja prizadevno vadijo za na- daljevanje prvenstva v 2'. ZRL zahod. Prve dni so bili zelo nezadovoljni glede terminov vadbe v poreški dvora- ni, sedaj pa so se že privadili nevsak- danjemu ritmu. Pred zajtrkom opravi- jo razgibavanje, lahkoten tek in moč- nejšo aerobno obremenitev. Od 11. do 13. ure so v dvorani, po kosilu pa so prosti do 19. ure, ko se znova prične trening v dvorani. Trener Tiselj pravi, daje želja po napredovanju in pridobi- tvi mesta v ekipi tako močna, da delo kljub urniku poteka povsem normal- no. Prvič imajo maserja, tako da so za vsak trening dobro pripravljeni. Vsi so zdravi, nekatere pa mučijo lažje po- škodbe. Glede prizadevnosti naj bi iz- stopal levi zunanji igralec Čater, ki je v jesenskem delu slabše nastopal. Uvi- del naj bi, da mu le delo lahko prinese vrhunsko igro in boljši status. Sicer pa je Tiselj pohvalil celo ekipo, tako starejše kot mlajše. Slednji so z mladinsko vrsto v letošnji sezoni pri- stali šele na četrtem mestu v republi- škem finalu. Sedaj imamo slabši rezul- tat, tudi zaradi psihološkega pritiska, ki je »visel« nad moštvom. Kljub sla- bemu rezultatu pa vliva optimizem dejstvo, da imamo tri oziroma štiri igralce, ki lahko sežejo do vrhunstva,« je dejal Tiselj. Njegova primarna želja je, da v igri članske ekipe vzpostavi red, disciplino in določeno organizaci- jo. Ko bodo uresničeni ti dejavniki, naj bi si ekipa tudi priborila udeležbo na kvalifikacijah za 1. ZRL, kar pa naj bi bil drugi cilj. Celjani so v nedeljo odigrali prvo prijateljsko tekmo in sicer z umaško prvoligaško ekipo Istraturistom. Sre- čanje so izgubili z rezultatom 24:21, potem ko je njihova glavna težava bila premagovanje nasprotnega vratarja Valenčiča. »Pivovarji« bodo s pripravami v Po- reču zaključili jutri. Že v nedeljo pa naj bi se predstavili domačemu občin- stvu, ko celjski klub načrtuje organiza- cijo manjšega turnirja ob sodelovanju dveh gostujočih prvoligaških ekip. Za- greb Chromosa in reškega Zameta. Pr- vo tekmo v spomladanskem delu 2. ZRL zahod pa bodo Celjani odigrali 9. februarja v Karlovcu proti ekipi Jugo- turbine. DEAN ŠUSTER Konec žalskih delavskih športnih iger V soboto je bila v hotelu Pre- bold zaključna prireditev 27. de- lavskih športnih iger, ki sta jih la- ni pripravila komisija pri Občin- skem svetu ZSS Žalec in ZTKO Žalec. Na podelitvi pokalov je zbranim najprej spregovoril se- kretar Občinskega sveta ZSS Ža- lec Forto Turk, nato pa še pred- sednik komisije Vinko Banovšek, kije dejal,^da so 27. sindikalne igre v občini Žalec uspele. Na njih je sodelovalo več kot 2 tisoč udele- žencev iz 39 organizacij združene- ga dela. V tekmovalnem delu so se pomerili med letom v osmih disci- plinah, za množičnost pa v šestih. Največ uspeha so imeli športniki in športnice iz SIP-a Šempeter pred TT Preboldom in Juteksom ' Žalec. Na slovesnosti so podelili tudi dve plaketi, ki sta jih prejeli Vera Čretnik in Marija Satler. Na sliki: S podelitve pokalov naj- boljšim. T.TAVČAR PANORAMA Košarka 1 B ZL: ženske Topolčanka - Kozmetika Afrodi- ta 74:73 (39:32) SL: moški Celje - EME Bistrica 92:75 (32:32), Comet - Rogaška 91:90 (77:77, 43:40), Jezica - Elektra 84:72 (38:26) Streljanje Črn dan strelcev v predzadnjem kolu v vseh re- publiških ligah z zračno puško so strelci celjske regije doživeli sa- me poraze. V 1. ligi so v Žalcu strelci Juteksa klonili proti ekipi Tišine. Za Žalčane so nastopili: Jani Pukmajster 353, £ernard Martinovič 368, Justin Smrkolj in Mladen Melanšek oba po 369 krogov. V Storah je Kovinar iz- gubil s Franc Lešnik-Vukom iz Hotinje vasi. Franc Hočevar 353, Jože Cesnik 355, Ivan Kočevar 364 in Vili Ravnikar 364, V 2. ligi je Slavko Šlander v Šempetru moral priznati premoč Janeza Kovačiča iz Šentvida pri Stični. Domačini so nastopili v postavi: Iztok Hanžič, Dani Zagoričnik in Alojz Zagoričnik ter Štefan Ošep, ki je bil s 363 krogi najbolj- ši med Šempetrani. Celjani so doma po bledi predstavi za tri kroge izgubili proti SOP Lesko- vec. Matej Dobovičnik 345, ki vsaj doslej še ni dokazal, da bi lahko dostojno zamenjal celjske veterane, Jože Jeram 359, Bran- ko Malec 365 in Ervin Seršen 366. TONE JAGER Ženske na »reverz« v Zagrebu je strelska družina Medveščak organizirala močan turnir z zračno puško. Ekipe so morale biti sestavljene iz deh čla- nic in dveh članov. Nastopila je tudi ekipa Celja, ki so si ženske »sposodili« pri Uniorju iz Zreč. Takšna kombinirana ekipa Celja je osvojila 2. mesto (Saša Lamut, Irena Voler, Branko Malec in Vili Ravnikar). Ekipno je zmagala Mladost iz Zagreba. Med posa- mezniki je velik uspeh dosegel Vili Ravnikar, ki je osvojil zlato medaljo, Branko Malec pa je bil 6. TONE JAGER Hokej 1. B ZL Jesenice II - Cinkarna 6:2 (4:1, 0:1, 2:0) odbojka v ponedeljek je bila v prosto- rih OŠ Slavka Šlandra skuščina odbojkarskega kluba Celje, ki ga sestavljata ženska in moška sek- cija. Slednja si je pred kratkim zagotovila sponzorja in se pre- imenovala v OK Vizura Celje. Prejšnji nosilec skorajda vseh funkcij v klubu Franc Kovačič, ni bil pripravljen na sodelovanje oziroma delitev zadolžitev z dru- gimi, zato so predvsem po pobu- di igralcev in igralk pripravili skupščino kluba. Izvolili so nov 10 kluba, sestavljajo pa ga nek- danji igralci in bivši odbojkarski delavci. Za predsednika 10 klu- ba so izvolili Rada Planteua, kije poudaril veliko vlogo Franca Ko- vačiča pri dvigu kvalitete celjske odbojke, v svojih načrtih pa na- kazal zelo optimističen pogled glede nadaljnjega razvoja celj- skih moštev. j-jg TOP FOTKA Nova snežna »norost« snowboarding je, tako kot vse ostale, k nam pri- šla iz Amerike. Seveda z zamudo. Le redki so, ki. že upajo po eni smučki delati to, kar večina poč- ne še na obeh. Tegale predstavnika modne dis- cipline, ki smo ga ujeli na »Rogli, so gledali kar malo po strani, čeprav je bil bolj na smučki kot na tleh. foto: EDO EINSPIELER, Območno prvenstvo v telovadnici v Žalcu in Šem- petru je bilo minulo soboto ob- močno prvenstvo v odbojki. Pri pionirkah je zmagala ekipa Bra- slovč, pri mladinkah Toplšica, pri pionirjih in mladincih pa eki- pi iz Šempetra. X. T. umetnostno drsanje Na prvenstvu za pokal repu- blik in pokrajin v umetnostnem drsanju, ki je bilo v soboto in nedeljo v Zagrebu so predstavni- ki Slovenije ponovno osvojili prehodni pokal. Republiške bar- ve je zastopal tudi mladi drsalec iz Celja, Janez Špoljar. Po origi- nalnem delu je bil celo prvi, ven- dar so nekateri sodniki precej pristransko ocenili njegov drugi program in prvo mesto prisodili tehnično šibkejšemu Karlu Pož- gajčiču METKA HLADIN ŠPORTNI KOLEDAR KOŠARKA 1. B zvezna liga: ženske Sobota, 26. januarja: v Mariboru Apis - Kozmetika Afrodita SL: moški Sobota, 26. januarja: v Slovenski Bistrici EME Bistrica: Comet, v Rogaški Slatini Rogaška: Jezica, v Šoštanju Elektra: Mavrica Ilirija, v Domžalah Helios: Celje SL: ženske Sobota, 26. januarja: v Slovenskih Konjicah Comet: Mavrica Ilirija HOKEJ IL ZL: moški Sobota. 26. januarja: v Kranju Triglav: Cinkarna REKREACIJA V okviru programa Športnih iger Celja in v sodelovanju z ZTKO Celje Smučarsko društvo Unior razpisuje odprto prvenstvo v vele- slalomu za naslednje kategorije: moški I do 30 let, moški II od 31-39 let, ženske I do 30 let, ženske II nad 31 let in starejši člani nad 40 let. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje. Pravico nastopa imajo vsi tekmovalci, ki so starejši od 16 let in so zaposleni oziroma stanujejo v občini Celje, razen aktivnih tekmovalcev. Tek- movanje bo na Rogli 8. februarja. Pričetek tekme bo ob 15. uri na progi Jasa ob sedežnici pri hotelu. Štartne številke lahko dvignete pred startom od 14.30 do 15. ure. Pri dvigu številk morate pokazati 5. del vplačila štartnine in položiti kavcijo 500 dinarjev, ki vam jih ob vrnitvi številk seveda povrnejo. Štartnina za posameznika je 50 dinarjev. Prijavnico izpolnjeno pošljite na naslov SD Unior, Celje, Aškerčeva 13 do 30, 1. 1991. Rok velja tudi za vplačilo štartnine. Vplačate jo lahko na žiro račun SD Unior: 50700-678-46257. Prijavite se lahko tudi na dan tekmovanja, vendar prejmete zadnje štartne številke v posamezni kategoriji. POGLEDI Šport v novih časih v dobrem letu dni seje porušil realsocializem in s tem model športa v vzhodnoevropskih dr- žavah, ki je imel v delu ti. vrhunske športne ustvarjalnosti veliko prednost pred drugimi državami. Izhajajoč iz Le- ninove koncepcije športa, je bil podprt z ideologijo partije in močjo države. Prav zato smo največkrat govorili o državnem špor- tu v tem delu Evrope. V dobrem letu dni pa se je porušil tudi samou- pravni socializem našega tipa in z njim tudi model športa, ki je nihal med modelom vzhoda in razvi- tega zahoda: ni bil niti eno niti drugo. Ali je sploh imel prednost pred enim oziroma drugim, je v tem trenutku težko reči. Vsekakor je zasledoval podružbljanje športa, ki pa je v tej zasnovi, v mno- gih segmentih, bilo dra- go, neracionalno in orga- nizacijsko razbohoteno. Vendar: rezultatov, ki jih je v poslednjih letih dose- gla Jugoslavija v vrhun- skem športu, še zlasti pa izjemni rezultati Sloven- cev (upoštevati je treba, da nas je vendarle samo dva milijona, torej kot je prebivalcev Dunaja) tako v pogledu možičnega uk- varjanja ljudi kot tudi vr- hunske športne ustvarjal- nosti svetovne vrednosti, ni mogoče zanikati. Svet seje torej spreme- nil oziroma se spreminja pred našimi očmi. spre- menile so se politične, družbene in gospodarske razmere v svetu in pri nas, z njimi pa se bo spre- minjal tudi šport. To velja tako v svetovnih razsež- nostih, kjer bo po vsej verjetnosti prišlo do še večje komercializacije, profesionalizacije in mi- gracije športnikov v vr- hunskem športu in večje- ga prodora »športa za vse« v zahodnem razvi- tem svetu kot civilizacij- ske potrebe ljudi. Enako velja za šport pri nas s tem, da se bodo v pri- hodnje še bolj spremenili odnosi na tem področju v Jugoslaviji, seveda od- \ visno od ustavno politič- ] nih sprememb v doseda-^ nji Jugoslaviji oziroma bodoči suvereni in svo-; bodni Sloveniji. Piše: dr. Rajko Šugman, predsednik Športne zveze Slovenije Šport bo delil enako usodo kot druge družbe- ne dejavnosti, ne bo v no- benem boljšem položaju kot je bil doslej. Izrazimo lahko celo bojazen, da bo tudi v novi pluralni in de- mokratični družbi ponov- no na margini. Res je, da bo določeno skrb za šport v prihodnje prevzela dr- žava (prej samoupravne interesne skupnosti, ki so bile dejansko podaljšana roka države) s t. i. naci- onalnim programom športa, ki naj bi ga finan- cirala iz javnih financ (tu- di v prejšnjem sistemu je bil del programa zagotov- ljen izrednih virov-BOD), vendar bo to ponovno največ (če sploh bo) okrog 20 do 25 odstotkov vseh potrebnih sredstev. To pomeni, da bodo mo- rali številni amaterski (in profesionalni) delavci si- rom Slovenije še naprej zbirati denar (okrog 80 odstotkov vsega), da bi zadržali doseženo na vseh ravneh. To pa bo v da- nanšnjih razmerah go- spodarstva na eni stani, na drugi strani pa zaradi velike prednosti, ki jo bo- do dobili naši tekmeci v svetovni areni (pri tem pa ne mislimo samo na vrhunski šport) izjemno težko. V naslednjih letih mo- ramo storiti vse, da zadr- žimo današnje stanje in ga, če bo le mogoče, obo- gatimo z novo kakovost- jo. To bomo dosegli le, če bo promocija športa kot prvina kakovosti življe- nja tako močna, da bo od- prla nove nosilce (pred- vsem šole, privatno inici- ativo itd.), nove možnosti financiranja (trženje na enakopravni osnovi) in obogatila vsebino dru- štev kot zgodovinsko po- gojenost in potrebo po druženju ljudi. ŠPORT - FOTOREPORTAŽA 24. JANUAR 1991 - STRAN 15 Zapostavljenost športnih društev v primerjavi z lanskim letom bo žalska Zveza telesnokul- turnih organizacij dobila za tretjino manj sredstev. Z njimi bodo zelo težko gospodarili, saj je društev več kot štirideset, vprašljivo pa je tudi, kako bodo vzdrževali razne domove in športne objekte. To so med drugim povedali na posvetu s predstavniki športnih društev žalske občine, ki ga je zadnjo soboto pri- pravila žalska ZTKO. Na posvetu so se pogovarjali o smerni- cah za bodoče delo ter o njihovih ciljih. Bruno Randl, pred- sednik ZTKO je dejal, da je ta čas za športno dejavnost zelo negotov in si je zato tudi težko postavljati naloge, še zlasti kakšne obsežnejše. Zelo so razočarani, ker na ravni repu- blike niso dobili svojega ministrstva in menijo, da so zato, v primerjavi ^Jculturno dejavnostjo na primer, zapostav-. Ijeni. T. TAVČAR! Športne počitnice Odbor za telesno kulturo in ZTKO Celje prirejata v sodelovanju z Zavodom SRC Golovec in športnim društvom Park program športnih aktivnosti za os- novnošolsko in srednješol- sko mladino v času zimskih počitnic. Vse športne aktivnosti bo- do od 28. januarja do nedelje, 3. februarja. Na športnih ob- jektih zavoda Golovec bo mogoče od 9. do 12. ure do- poldan plavati, kegljati in za razne športe uporabljati dvo- rano A, njeno avlo pa za na- mizni tenis. Dvorana C z ena- kim namenom pa bo na voljo od 7. do 9. ure. Rekreacijsko drsanje bo vsak dan od 10. do^l2. ure. Če bo zapadlo dovolj sne- ga, bo možna tudi smuka na Celjski koči in Svetini. Smu- čišča bodo za šolarje rezervi- rana od 9. do 13. ure. Smu- čarske karte se bodo lahko kupile na ZTKO Celje, Uhca 29. novembra 2 ali na samem smučišču, za 100 dinarjev pa bodo veljale 5 dni. Vse ostale športne aktiv- nosti bodo brezplačne in pod strokovnim vodstvom. Skrivnostni gost Hrvoje Horvat ' Prispelo je 109 dopisnic, od tega 68 pravilnih odgovorov. Pravilni odgovor se je glasil Emanuel Lasker. Nagrade je izžrebal Marko Jugovič, vodja grosistične prodaje Pivo- varne Laško. ' Dobitniki: 1. nagrada Nežika Antlej, Na lipico 3, 63230 Šentjur, 2. nagrada Vih Rebarnak, Kosarjeva 37 d, 62000 Maribor in 3. nagrada Stojan Arnuš, Sestrže 4, 62322 Maj- šperk. Skrivnostni gost v oddaji je bil dolgoletni kapetan roko- mente reprezentance Jugoslavije Hrvoje Horvat. Odkril ga je Mišo Cilenšek, Petrovče 284. Vse nagrade nagrajenci osebno dvignejo v oglasno naročniškem oddelku, v 30 dneh. ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 133 Le dve ekipi iz naše regije sta osvojili naslov republiškega prvaka in nastopili v 2. zvezni ligi. Leta 1974/75 je to uspelo celjski ekipi, devet let kasneje pa še kateri od navedenih ekip: VELENJE ROGAŠKA SLATINA ŽELEC Nagrajuje Keramična industrija Liboje. BENETKE Foto: Edo Einspieler 16. STRAN - 24. JANUAR 1991 Konjiški Carrington piše drugačno Dinastijo Denar leži povsoti - Franc Riemer si ga ie nakopal z bagrom Pravijo, da je eden naj- bogatejših Slovencev. Pravijo, da je njegova hi- ša kopija vile Nickyja La- ude. Pravijo... Vse mogo- če in nemogoče pravijo o možu, ki je malo pred Slovenskimi Konjicami postavil vilo v stilu ame- riške industrije sanj in ki se meni nič tebi nič vozi naokaoli z enim izmed svojih mercedesov. Prav nič ne skriva, da ima de- nar. Hvali se pa tudi ne. Pa bi se lahko, saj mu ga ni nihče podaril. Kdo je ta mož? »Halo! Gospod Ajtič?« »Gospoda Ajtiča ni. Je pa tukaj gospod Riemer.« »Oprostite, a sta to dva človeka?« »Ne, samo eden je.« Krasno. Tako se je pri- čel telefonski pogovor, ki naj bi me pripeljal do last- nika zavisti vrednega pre- moženja. Le s kom imam opraviti, sem se spraševa- la še isti dan, ko sva se s fotoreporterjem odpra- vila na brez težav dogo- vorjen zmenek. Še danes ne vem, zakaj sem priča- kovala precej rejenega možaka v poznih zrelih le- tih. Človek, ki je skočil iz športnega avtomobila, sploh ni ustrezal pričako- vanjem. Šmenta, pa še poznam ga. To je ja tisti Ajtič, ki je hodil leto za mano v osnovno šolo! Nekje iz hribov, iz Polen je bil doma. Pa slab uče- nec je bil. Kaj je sedaj to? Zaplet z imenom je v nekoliko majhni in pre- natrpani pisarni rešen ta- koj. »Sem Franc Riemer,« pove. »Res pa sem se še pred dvema letoma pisal Ajtič. Priimek Riemer sem povzel po stari mami, ko sem se z delom ustalil v Avstriji. Po domače pa se je tako pri nas vedno reklo pri Riemer.« Prav nič ne skriva, da je ti,gti Ajtič iz Polen, ki ni bil kaj prida učenec. Zakaj tudi bi, saj ni on kriv, če niso ne v šoli ne potem pri pr- vih zaposlitvah znali poi- skati njegovega bogastva. »S šolo je tako. Ni dovolj, da nekaj veš, da nekaj znaš. Treba je narediti. Če delaš, tudi nekaj zaslužiš in ko imaš denar, lahko ustvarjaš naprej.« Kako preprosto. Kubik na kubik Večina nas nekaj dela, večina nas nekaj zasluži, večina nekaj tudi ustvari. Kako je lahko Franc Ri- emer ustvaril toliko več od nas? Odgovor je spet nadvse preprost: Denar leži povsod. Treba je samo dobro opazovati in prave- ga trenutka ne moreš zgrešiti.« Zanj je bil pravi trenu- tek nakup neuporabnega gradbenega stroja. Z de- narjem, ki gaje imel, gaje popravil in začel na svoje. Samo 22 let je bil star, de- la pa se ni bal. Tudi ovire ga niso zaustavile. V do- mači, konjiški občini, ni mogel dobiti obrtnega do- voljenja. Na Hrvaškem pa ga je. V Buzetu, tako kot številni drugi. Naprej pa je šlo po znani poti: dinar na dinar, kamen na ka- men, kubik na kubik... Riemer bi rekel: delo na delo, pa spet delo. Seveda se je zraven tudi znašel. Nekako je vedno vedel, kdaj je pravi trenutek za eno, kdaj za drugo. Pred štirimi leti je odšel na delo v Avstrijo. »Celo leto smo delah zastonj, da smo se naučili vse, kar je bilo tre- ba.« Potem ni bilo več tež- ko vzdržati tamkajšnje konkurence, ujeti njiho- vega stila. Ostal je tam, prevzel slovenski del ob- veznosti pri gradnji elek- trarne v kraju Sopot in ostal tudi potem, ko so bi- la ta dela končana. Tam še vidi perspektivo, pri nas pa je sedaj zatišje, pravi. Vseeno je že drugo leto obrtnik z dovoljenjem v konjiški občini. Tega, da je bil svoj čas nezaželen in da so mu dobesedno hodi- li gledat v lonec, ne zame- ri. Menda pač niso mogli razumeti, da lahko človek z delom in smislom za tr- žišče tudi zasluži. »Tisto, kar delaš, moraš vzljubiti, videti v tem svoj ponos, svoj uspeh,« enostavno povzame svojo življenjsko filozofijo. Bonetijeva, ne Laudina vila Franc Riemer je pono- sen na tisto, kar je ustva- ril. Ni pa res vse, kar pra- vijo ljudje. Denar res ima, navsezadnje je 30 buldo- žerjev, bagrov in druge težke gradbene mehaniza- cije nekaj vredno in tudi hiša ni od muh, pa vikend v Portorožu, domača hiša na Polenah... Verjetno pa zaradi tega (še) ni eden najbogatejših Slovencev. Za hišo, ki naj bi jo preko- pirali po vili avtomobil- skega dirkača, pa pravi: »To je Bonetijeva, ne La- udina vila.« Kilometre in kilometre je prehodil po svetu z odprtimi očmi, pri tem marsikaj videl in mar- sikaj mu je bilo všeč. Ti- sto, kar sije želel, sta učin- kovito oblikovala arhitek- ta Slavko in Borka Boneti iz Ljubljane. Dobro delo sta opravila. Vse je kot iz pravljice. Pravljičnim bit- jem privoščimo srečo, kaj Franc Riemer je posloven mož, ki zlepa ne zgreši prave priložnosti. pa ljudem? »Ljudje več govorijo, kot je res. Ampak ne smeš biti občutljiv in ostati mo- raš človek. Čim pa ti de- nar stopi v glavo, si uma- žeš značaj. Potem se sre- čaš z zavistjo.« Tako pravi mož, ki je za- čel iz nič, ki je bil vesel vsakega kubika zemlje, ki ga je obrnil, ki danes stal- no zaposluje pet ljudi, po potrebi pa dvajset, ki je, kot pravi, vsega vajen in se tudi kriznih časov ne boji. »Trdo bo,« pravi, »kruh bo treba zaslužiti z delom. Tisti, ki so vse, kar imajo, dobih na lahek način, se ne bodo znašli. Kdor pa je dela vajen, se bo.« »Bogastvo me ne obre- menjuje. To ni bil moj cilj. Denar ni vse. Moja sreča je v mojih otrocih,« pravi žena bogatega Konjičana. Ob našem obisku je sku- hala kavico, potem pa nas je povabila v svoje kralje- stvo, v hišo. Ker se je okrog nas radovedno mo- tal kratkohlačnik, ki mu je plenička dišala čisto ze^ meljsko, prav nič pravljič- no, je bilo skoraj konec resnega pogovora. Bogataševa gospodinja - je srečna? Bralke se bodo gotovo strinjale, drf ni preprosto biti gospodinja v hiši, veli- ki tisoč l(y trov, in polJ ni s štirimi ( sti od 14 rf, let. Gospod, niča gor ali koč se je p, in bila dom] bogastvo nf. ko. Prederj Franca Riei> govka del;- Tkanini. K la. Ljudi n:. cesti in v t.' tudi pri svf stvu. Poten, enkrat konb preselili na', bila vedno: samo delii v dolino ( Včasih se m že kar mešal lo do pred ti pričeli gradi šo v dolini j: obljubljal. ( iskala, doklf vem trenutl; mestu srei človeka. Po zidovih star! me začela u: Ija. Z vehko: očitno pri gradnja, no Ijanje stano: Ko so na p izmed pod> s tožbo, čer obljubljene/, odgovor ZH- te, če nas t. Bomo nehai Veliko po.- lo potrebn«- ničili svoje;! zamisli. »Vž podarjeno. 1 imaš, nihče' dal.« Ko to^ misli le nate nji. Misli nr čuti prenef^ ki ostaja do" le dneve, pil pokazati in- me, da ima' dovolj. Ne? zavidajte b" lim si drut" nja. Zavidii kjer sta oče' skupaj z otr sem imela tf sem si želel« denar...« Pa vendar lini, življenjt prihajajo, ma. Otroc: njene dnevf vrsta dorna koze imajo, jaka, kokoši celo krava kravo sem" njala za čis? nja. Kdo 1" okolju pri«^ lepo vas pr^ da se bodo^ pasli tudi k' namreč ži^, Nanje se je. otrok, saj J*: starosti izg^. pogrešal dr- sester. VeD". po petih v zgodnja \ Franc pa j^ • ki svojih ampak jih' mu zavida'' nje sem malo. J MIL# edo' Družina Riemer: mama Edita in oče Franc, Klementina in Miša Marija, mali Franc in prvorojenec Primož. »To ni Laudina ampak Bonetijeva vila.« Vsekakor pa Riemer jeva. Okolica še ni povsem urejena, pa že sedaj pritegne pogled vsakogar, ki se pelje mimo. Ko se bodo tu poleg malih domačih živali sprehajali še konji, bo slika še bolj podobna pravljici. Marmor, medenina, freske... Edita in mali Franci pred vhodom v nekdanjo kurjo farmo, kjer so danes urejeni štirje apartmaji. Da otroci ne bodo imeli težav, če bodo hoteli ostati doma. Sedaj še ne živijo v hladnem razkošju. Mali Franci spi v mamini spal- nici, večji sestrici in brat pa skupaj. Zaradi družbe. Sicer pa si po tem posnetku lahko predstavljate druge prostore v vili. Kopalnice, kot jih imajo Riemerjevi, niti v vskem filmu o visoki družbi ni mogoče videti. Ob vsem tem pa najbolj preseneča toplina dnevnih bivalnih prostorov, zlasti kuhinje, kjer je našla mesto prava krušna peč, dolga miza in klop ob njej. 24. JANUAR 1991 - STRAN 17 Žička kartuzija po grafiki iz 18. stoletja. Za tančico umirajoče icartuzije Skrivnosti v doiinici olt Žičnici odgrinja župnik - pomaga društvo za varstvo okoija Do Špitaliča ne vodi no- ben kažipot. Ne iz ene in ne iz druge smeri. Dolinica ob Žičnici se zdi od boga in lju- di pozabljena in odmaknje- na. Žička kartuzija s krajem in čudovito cerkvico se zdi zato še bolj zavita v skriv- nost. Redki prišleki, več tujcev zaide v dolino kot domačih ljudi, ostrmijo nad tem edinstvenim spomeni- kom v Evropi in skimavajo z glavami, ko vidijo, kako malobrižni smo pri nas. Kot da je zadnji beli menih za seboj zagrnil tančico skriv- nosti o življenju v kartuziji in kot da ne bi želel, da dan- danes brskamo po njiho- vem življenju. Pa vendar je bila njihova dediščina tako bogata, da da- nes strokovnjaki in ljudje, ki jim ni vseeno, da je kup raz- vahn vsak dan večji, odkri- vajo detajl za detajlom tihe- ga življenja v samostanu. Eden takih je špitalski žup- nik gospod Stane Mežič, ki prebira debele bukve in od- kriva zgodovino kartuzije in cerkve v Špitahču, drugi pa Jože Kuzman, predsednik mladega društva za varstvo okolja v konjiški občini. Oba sta mi oni dan razgrinjala resnico o žički kartuziji in kraju brez kažipota, zato, da bi vam jo popisala, dragi bralci... Pripoved o nekoč in danes Stane Mežič je izvrsten vodnik. Za leseno mizo v ku- "inji župnišča, kjer je v peči prasketal ogenj, makadam špitalski cesti pa je spiral dež, se je odvijala pripoved , o nekoč in danes. Kartuziji pogosto reče kar \ >>ona:« »Najti jo je res bolj '•ežko, saj ni kažipota ne v Konjicah, ne v Žicah, niti iz celjske smeri na Frankolo- vem. Zato jo v glavnem poiš- čejo študentje arhitekture in strokovnjaki Zavoda za var- stvo kulturne in naravne de- diščine iz Celja, tu m tam kakšen tujec. Pet let sem v tem odmaknjenem kraju, ki ponuja še vehko drugih zgodb o zapuščenosti, in v tem času se res ni kaj prida naredilo. O tem pričajo za le- ta nazaj tudi porumeneli ča- sopisni izrezki, ki sem jih na- šel in kjer se je vselej pisalo, kako ne smemo dovohti, da spomenik prve kategorije propada.« Tudi kdo ve koliko stro- kovnega gradiva o žički kar- tuziji ni na voljo. V Celju sem komaj komaj našla drobno knjižico Marijana Zadnikarja o kartuziji, ki mi bo na poti skozi reportažo tu- di služila za verodostojen vir. Prejšnji, žal že pokojni žup- nik v Spitaliču, Ivan Zelko, pa je v samozaložbi in s po- močjo kartuzije Pleterje leta 1984 izdal z izvirnimi foto- Ko je redovništvo na evrop- skem zahodu v visokem sred- njem veku doživljalo svojo pravo zlato dobo, je leta 1084 na novo nastali kartuzijanski red iz doslej še ne povsem po- jasnjenih razlogov okrog leta 1160 naselil žičko kartuzijo. Bila je prva, ki je posegla v tuj svet, daleč od matične dežele reda, Francije. grafijami opremljeno knjiži- co, posvečeno žički kartuziji. Stane Mežič pravi, da je gradiva o kartuziji seveda veliko več, a ne pri nas, tem- več je raztreseno v tujini. Za- to želi vsa pričevanja, vse, kar je kakor koli povezano s kartuzijo, postaviti v red v posebni sobi župnišča in njeno usodo popisati za dok- torat. »Moti me, da večina ljudi, ko govori o kartuziji, pozablja na bratovsko cer- kev v Spitaliču, grajeno v istem obdobju. Delali sojo isti mojstri in je še do danda- nes ohranjena.« Krajevni leksikon navaja, da je to ena najlepše ohranjenih roman- skih stavb pri nas sploh. V cerkvi je še precej stvari iz kartuzije, ki so jih prenesli tja, ko so razpustili kartuzijo. Kulturni greli Zakaj je kartuzija nastala prav v tej tihi, ozki dolinici? Glavni vzrok tiči v miselno- sti kartuzijanov. Niso iskali stika z ljudmi, ampak mirne kotičke za meditacijo, pre- mišljevanje in molitev. Kar- tuzija in špitališka cerkev sta zgrajeni na takem kraju, da ju ni mogoče videti z nobe- nega vrha tu naokoli. Danes bi moralo biti dru- gače. Bisera bi morala biti bolj odkrita ljudem, dostop- na pa boljši cesti z označba- mi in predstavljena v litera- turi! Ustaviti bi morali pro- pad spomenika brez primere pri nas. Pa ne z majhnimi posegi, ki jih v nekaj dneh preraste robidovje, temveč s temeljito sanacijo kot za- puščino bodočim rodovom. Župnija ima štiristo duš in ne zmore sama obnoviti ne cerkve ne kartuzije. Zadnje čase se v občini bolj zanima- jo za ta kulturni greh, vendar je tudi to premalo. Če bi ho- teli dolino odpreti turistom, bi morali narediti vsaj tako široko cesto, da bi na nej lah- Žičko ustanovo, ki je bila prva v srednjeveški nemški državi, v katero so bile tedaj vključene tudi slovenske de- žele, je začel štajerski mejni grof Otokar, dokončal pa jo je njegov sin istega imena. Av- strijski cesar Jožef II. je leta 1782 kartuzijo skupaj z mno- gimi samostani v avstrijskih deželah razpustil... in tedaj se je začel njen flzični propad. ko obrnil avtobus, in posta- viti gostilno, ki bi nahranila in napojila popotnika. Ker za to še dolgo ne bo denarja, ne v republiki ne v občini, se zdi obnova kartuzije spet vse bolj odmaknjena in prepuš- čena neusmiljenemu zobu časa. Že zdaj je je ena sama velika škrbina, ki pa vendar- le še jasno nakazuje, kako bogato duhovno življenje se je včasih tu odvijalo. Novoustanovljeno društvo za varstvo okolja s svojimi akcijami vsaj opozarja, da je potrebno nekaj ukreniti z ukleto princeso in krajem. »Ko so društvo ustanavljali, meje prešinila misel,« se da- nes spominja gospod, »češ, še eno društvo v občini, ki bo imelo lep načrt, pa nič de- narja. Tako kot nekdanja kulturna skupnost, pa Za- vod in tako naprej. Saj so vsi videli vrednost v tem spome- niku, pomagati pa ni mogel nihče. V zelenem društvu pa so se lotili stvari, ki jih lahko sami organizirajo in naredi- Del cerkve žičke kartuzije. jo. S pomočjo učencev Kovi- narske šole Zreče so temelji- to očistili okolico kartuzije, razmišljajo o prospektih, tu- di o kažipotih. To bi bilo že kar nekaj.« Tudi domačini bodo mora- li spremeniti miselnost in odnos do tega spomenika. Več kot štiri desetletja so jih namreč prepričevali, da ob- jekt ni nič posebnega, kako naj torej danes čez noč spre- menijo mišljenje? Prej kot za obnovo se bodo zavzeli za boljšo cesto in druge potreb- ne objekte. Počutijo se od občine pozabljene in odri- njene, o kulturni vrednosti spomenika pa že ne shšijo več radi. Tako je pač. Povrhu vsega pa se še dogaja, da kle- sani kamni in kapiteh iz po- kopališke kapele v kartuziji izginjajo neznano kam. Ne- kaj kamnov, ki so jih našli okoli špitahške cerkve, hra- nijo tam, a to samo detajli, ki so jih našli ob raznih čišče- njih, saj pravega arheološke- ga izkopavanja kartuzija še ni dočakala. Prav tako ne Špitalič, kjer naj bi bila po predvidevanjih v tedanjih časih tudi opekarna in samo- stanski hospital (od tod tudi ime kraja, Špitalič). Okoli župnišča so tudi še vidni Kartuzijani so bili vneti po- speševalci zdravstvene služ- be. Torišče njihovega delova- nja je bil v srednjem veku »hospital«. Zgradili so ga v prvi dobi gradbenih del v spodnjem samostanu, saj se omenja že leta 1185. Leta 1610 je hospital še obstojal in so v njem prebivale tri družine. ostanki zidov, ob suši pa so na njivah vidni pasovi, kjer je potekal zid. Ker je bilo tam manj zemlje, se na po- sevkih pojavi rumena barva. Naša generacija in najbrž tudi prihodnja, kot vse kaže, ne bosta dočakali obnovlje- ne kartuzije. Njena prihod- nost, zaznamovana v petlet- nem načrtu, napoveduje kvečjemu ohranitev obstoje- čega. Porumeneli listi Vsak čas piše svojo knjigo. Gospod Stane Mežič rad pre- listava staro latinsko masno knjigo iz leta 1872, ki je zelo lepo ohranjena, prepolna umetniškega tiska je, barv- nih risb in inicialk. Uporab- ljali so jo v cerkvi, saj je bil klošter tedaj že razpuščen. Iz različnih hstin pa je danda- nes mogoče ugotavljati, kaj vse je bilo v kloštru. »Če na primer v krstni knjigi piše: Janez, sin mlinarja iz kloštra, je lahko sklepati, da je bil tam tudi mUn. Tako se ugo- tavlja zgodovina kraja in kar- tuzije. Hranimo še hstine o pokopaliških redih, bolni- ške liste, dopis o nastavitvi organista, volilne imenike, rekrutni imenik in še in še. Vse to bo potrebno zbrati, urediti in ohraniti.« Stane Mežič potihoma razmišlja še o izdaji kakšne knjige in tudi razglednice o kartuziji in Spitaliču in si želi, da bi se vse to, o čemer danes govori- mo in pišemo, kmalu uresni- čilo. Žeh preveč? Kler tišina šepeta »Ne, nikakor ne,« se je za veliko mizo zavzel predsed- Žički samostanski lekarnar je imel v dobi do leta 1700 gotovo več strokovne in nara- voslovne literature kakor redki meščanski lekarnarji v istem času. Seznam samo- stanskih knjig vsebuje izmed vseh doslej znanih in odkritih seznamov v Sloveniji največ knjig medicinske in naravo- slovne vsebine. nik društva za varstvo okolja Jože Kuzman. »Za stranko Zelenih, ki ji pripadam, sem izdelal ekološki program. Ta zajema tudi varovanje narav- ne in kulturne dediščine. Po- tem sem ga prenesel na dru- štvo, v katerega želimo včla- niti vse tiste, ki sta jim mar naše okolje in kulturna de- diščina. Meni je žička kartu- zija močno pri srcu, čeprav vem, da nam po Pohorju propadajo tudi drugi spome- niki, kot so stari mlini in ža- ge, pa tudi celi kraji, Vitanje, na primer, in staro mestno jedro Konjic. Stari grad nam bo vsak čas padel na glavo! Jezi me, da znamo zidati no- ve objekte, nove spomenike, starih pa ne znamo ohranjati.' Za primer naj dam Roglo. Saj je lepa, a takšnih objek- tov, kot so tam gori, je po Evropi veliko, takih, kot je kartuzija, pa zelo zelo malo. Tega bi se morali ovedeti! Ves ta čas so deževale ideje, kaj bi lahko bilo tukaj: od zamisli, da bi v kartuzijo spet naselili menihe, do številnih drugačnih predlogov. Nova vlada ima več razumevanja za ta objekt, kot ga je imela Na obhajilu ob 600-letnici kartuzije so našteli več kot 16 tisoč obhajancev. Prišli so mnogi verniki iz drugih žup- nij. Videti je bilo, da je to za- četek nove dobe v delovanju stare kartuzije, a je bil v res- nici zadnji utrinek pred pre- nehanjem redovniškega živ- ljenja. prejšnja, na nas je zdaj, da ne popustimo. Zaenkrat smo z našim programom sposob- ni narediti toliko, da bi na- mestili kažipote proti dolini in vanjo pripeljali, ne meni- he, ampak turiste, ki bi po- slušaU tišino, kot sojo nekoč menihi. Urediti je potrebno cesto, poskrbeti za vodiča in okolje kartuzije urediti vsaj toliko, da si turist ob razvali- nah ne bo zlomil noge in da ga ne bo pičila kača. Si želi- mo preveč?« Odgovor zdaj pozna tudi bralec! MATEJA PODJED Gospod Stane Mežič pod gotskim hod- nikom. Predsednik društva Jože Kuzman. 18. STRAN - 24. JANUAR 1991 PISMA BRALCEV ODMEVI Na rob Opravičilu Na javno postavljeno vpra- šanje brezimenega »koordi- natorja internističnih strok«, kaj sva naredila za tisto bolj- še v celjski bolnišnici, brez sramu priznavava, da niče- sar. Na žalost ničesar, saj so dosedanji monopolisti druž- bene lastnine na Internem oddelku sproti in v kali zatrli vsako pobudo, ki bi lahko prispevala k boljši organizi- ranosti strokovnega dela in demokratičnemu dialogu v ustanovi. Zavedali so se, da bi organizacija oddelka na strokovnih principih ogrozi- la njihovo absulutno in nele- gitimno oblast, s pomočjo katere so si uredili Interni oddelek po svoji podobi. Ne čudiva se, da so to po- čeli cela desetletja v času re- alsocializma; takrat je to bilo samoumevno. Preseneča pa naju predrznost, s katero se ta mutacija boljševizma v zdravstvu, repenči še sedaj v dobi parlamentarne demo- kracije in soli pamet kritično mislečim. Tokrat se pred- stavlja v podobi »koordina- torja internističnih strok«, ki se v lokalnem tedniku ne upa podpisati z imenom in priimkom. Najbrž se zaveda, da je le nekakšen ščit pravih oblastnikov, ki so se ob pri- hajajočih valovih demokra- cije umaknili v ozadje, ne iz- postavljajoč se direktno jav- nosti, vendar pa trdo odloče- ni zadržati status quo. Zato so pač izrabili servilno ose- bo, ki v vlogi »koordinator- ja« vdano izpolnjuje njihove ukaze, v skrbi za kontinuite- to stanja, ki je dobro utrjeno in trasirano pod njihovo di- rektivo. Ta kontinuiteta je nadalje- vati ali pa vsaj zadržati ne- enakomerno stopnjo razvoja in opremljenosti posamez- nih vej interne medicine po principu diskriminacije ba- zične interne. Egoizem zlasti dveh manipulatorjev druž- bene lastnine na Internem oddelku je privedel do eks- tremnih razlik v opremljeno- sti, saj sta ta dva subjekta z monopolom nad uporabo sredstev za modernizacijo bolnišnice, zagotovila sebi standarde, ki prekašajo ame- riške, ob tem pa potisnila ostale (bazične) dejavnosti proti nivoju srednjeveških bolnišnic. To jima je uspeva- lo zaradi permanentnega onemogočanja formiranja osnovnih in najpomembnej- ših diagnostičnih vej mterne medicine, kot kardiološke, reumatološke, nefrološke, endokrinološke in hematolo- ške službe. Namesto teh, ki so temelj vsakega Internega oddelka pri nas in v svetu, so ti izprijenci formirali defor- mantne tvorbe, kot Nuklear- ni, Splošno interni in Exten- zivno-intenzivni oddelek. (18 postelj. 6 zdravnikov), ki so kot neke vrste kolhozi v zdravstvu, predstavljali le njihove interese. Njihovega nepotizma ni omajal niti dopis Republi- škega strokovnega kolegija internističnih strok, kije leta 1986 v pismenem obvestilu akceptiral in priporočal veči- no najinih predlogov kot npr.: formiranje enotnega Internega oddelka sestavlje- nega iz enakopravnih odse- kov, formiranje strokovnega sveta iz predstavnikov vseh vej interne medicine, uved- bo dokumentiranih strokov- nih sestankov, organiziranje specialističnih ambulant preko matičnih odsekov itd. Ničesar od tega se do danes ni uresničilo! Kar se tiče »drugačnih po- gledov«, ki nama jih očitate, gospa »koordinator«, s pono- som priznavava take pogle- de, kijih nikakor niste mogli spraviti v kalup podobnih, servilnih in kimajočih, ka- kršne ste si, oziroma so vas vzgojili na celjskem Inter- nem odd. Kljub vsem priti- skom naju niste uklonili v železnih časih realsocializ- ma, menda ja ne mislite, da vam bo to uspelo v demokra- ciji? Kar se tiče težav pri orga- niziranju in izvajanju inter- nističnih dejavnosti, očitno pretiravate. Midva z vami enostavno nisva sodelovala, vendar vaših izvajanj nisva ovirala. Svoje delo sva opravljala v abnormalnih po- gojih, cesto namerno otežko- čcno z dvema obveznostima ob istem času. Ob tem pa so bili pripadniki »klana« zašči- ten pred ambulantnim de- lom kot kočevski medvedi pred strelom. Toda časi se počasi spre- minjajo. Približuje se dan, ko bo tudi zdravstvo prišlo pod nekakšno kontrolo titu- larja, oziroma ustanovitelja in s tem, upajmo, bo konec manipuliranja z družbeno lastnino. Končno bo lahko nekdo, ki bo uradni lastnik sedanje družbene lastnine v zdravstvu, terjal odgovor- nost za napake svojih usluž- bencev. Vprašanje, ki pa se postavlja, je, kdo bo odgo- varjal za do sedaj storjene krivice in zlorabe »nikogarš- nje lastnine« v celjski bolniš- nici? ELMIR dr. BOHAR ROMANA dr. GUNZEK Interni B oddelek Bolnišnica Celje izjava poslanslcaga Ifluba v naši stranki smo seveda razpravljali o novi davčni za- konodaji, saj smo nenazad- nje tudi odločali o njej. Zav- zeli smo se za evropski način urejanja tega področja. Lah- ko zatrdimo, da v okviru teh pogovorov in nastopov v skupščini Marko Stadler nikoli ni razpravljal tako, da bi to bilo v škodo sloven- skim kmetom ah pa tako, da bi iz tega izhajalo iskanje osebnih koristi. Upamo, da bo to pismo pripomoglo, da ne bo priha- jalo do nepotrebnih govoric in nadaljnjega načrtnega raz- širjanja laži ter zavajanja na- ših kmetov. MARJAN PODOBNIK, Poslanski klub SKZ - Ljudska stranka Žal vam bodi! Resnično mi je. Žal mi je, da sploh nisem vedela za obisk dr. Alojzija Šuštarja v hotelu Evropa, saj bi ga z veseljem predvsem pa z ve- doželjnostjo (spoštovana av- torica omenjenega članka, lahko mi verjamete, da mi je poznano dejstvo, da je po- trebno za naslov metropolita ogromno delati, se izobraže- vati, ob tem pa razvijati tole- ranco, ki ni ravno aktualna lastnost »prelubih« Sloven- cev) prišla poslušat. Žal mi je, da organizatorji Celjskih večerov tako malo ali pa skoraj nič ne naredijo za njihovo popularizacijo (odmislimo obiske dr. Dr- novška, Kučana in Tudma- na, pa še mogpče Janše saj lahko predvidevamo, da je bil obisk na teh razgovorih tudi produkt pretirane poh- tizacije Slovencev in Slo- venk, ki so še verjetno vedno prepričani, da je pohtika do- minantna sila družbe, ki bo lahko sama po sebi, brez drugih temeljnih vrednot re- šila nakopičene in tudi seda- nje probleme). Žal mi je, daje organizator- jem pretežko poslati vabila tudi šolam (navsezadnje jih Celje nima toliko, da bi orga- nizator zato obubožal), da tu- di druga sredstva javnega obveščanja te naloge ne izve- dejo korektno. Žal mi je, da nato za delno tudi svoje na- pake, napadajo druge. Zal mi je, ker je omenjeni članek iz- zvenel v smislu indiferent- nosti kulturnih in prosvet- nih delavcev Celja. Žal mi je, da za Celjske večere vedo le izbranci, drugi pa izvemo še- le takrat, ko je le-teh prema- lo 07. nimajo dovolj interesa, da bi prisostvovali sreča- njem, ki nimajo v prvi vrsti političnega predznaka. Žal mi je, da tudi drugačni časi (namenoma jih ne bom imenovala bolj demokratič- ni, svobodnejši ali kako dru- gače) niso prinesli več objek- tivnosti v informiranje, saj se nekatere stvari prikazujejo tako, kot je pač nekomu všeč. prof. MAJA KRAJNC, Žalec Kmetje, ne nasedajte provokacijam! Izvršni odbor SKZ - Ljud- ske stranke, Podružnice Šmarje pri Jelšah, je na svoji seji 14. 1. 1991 obravnaval tu- di zadnjo provokacijo naših političnih nasprotnikov. V časopisu Nova doba je bil v 7. številki objavljen čla- nek z naslovom Poslanec udaril po svojih, v katerem nepodpisan avtor med dru- gim trdi, da se naš podpred- sednik in poslanec šmarske občine v republiški skupšči- ni Marko Stadler zavzema za višje davke v kmetijstvu. Cilj takega pisanja je vnesti raz- dor in razprtije med naše kmete. To dokazuje dejstvo, da so fotokopije tega članka nalepili na skoraj vse_ zbiral- nice mleka v občini Šmarje. Verjetno so to storili v pre- pričanju, da kmetje, ki jim je bil članek namenjen. Nove dobe večinoma ne berejo. To dejanje ocenjujejo kot načrtno provokacijo. Člane in zagovornike SKZ - Ljud- ske stranke pozivamo, naj takšnim in podobnim provo- kacijam ne nasedajo! Marko Stadler ni zahteval višjih davkov v kmetijstvu, kar lahko poleg poslancev SKZ - Ljudske stranke potr- dijo tudi ostali poslanci Zbo- ra občin Skupščine Republi- ke Slovenije, kjer je edino pristojno mesto za tovrstne razprave. Za podkrepitev te trditve prilagamo izjavo po- slanskega kluba SKZ - Ljudske stranke. FRANC POTOČNIK, SKZ - Ljudska stranka Podružnica Šmarje PREJELI SMO Protestno pismo Lojzetu Peterletu Predsedniki društev upo- kojencev, krajevnih skupno- sti in iniciativni odbor De- mokratične stranke upoko- jencev Celje zbrani na se- stanku 17. I. 1991, ostro pro- testiramo proti sklepu, da se nam upokojencem 18.1. 1991 ne izplača razlika pokojnin za november in december 1990. Sklep o izplačilu je bil sprejet pred plebiscitom. Ogorčeni smo zaradi takš- ne metode strankarskih in državnih ukrepov, ki povzro- čajo negotovost državnega sistema. Z danimi obljubami smo plebiscit uspešno izved- U. Po plebiscitu pa ugotav- ljamo, da obljube niste izpol- nili. Poplebiscitna država nam je dolžna zagotoviti zahtevo, kar pričakujemo od vlade, ki vodi našo samostojno drža- vo. V celoti smatramo, da smo upokojenci pri ukrepu izplačila razlike pokojnin ogoljufani zaradi naše naiv- nosti, kajti vlada ni zagotovi- la pokojninsko-invalidske- mu zavarovanju potrebna fi- nančna sredstva. Zelo nas moti in vznemirja izplačilo razlik in povišanje plač vo- dilnih državnih, bančnih in finančnih struktur brez vsa- ke osnove in morale, istočas- no pa naša vlada zavira izpla- čilo razlik pokojnin, ki še vedno imajo zakonito os- novo. Postavljamo vprašanje vsem vodilnim strukturam vlade in poslancem, kaj so po volitvah napravili za iz- boljšanje gospodarskega po- ložaja delovnih organizacij, da bi bilo čim manj nezapo- slenih in da bi bil pritok fi- nančnih sredstev v pokoj- ninsko-invalidski sklad tak- šen, da bo lahko kril sprotno vse zakonite obveznosti do upokojencev. Menimo, da vlada nima go- spodarskega program.a, ki bi zagotavljal normalno gospo- darsko rast in s tem tudi red- ni dotok finančnih sredstev v pokojninsko-invalidski sklad. Opravičilo, da federa- cija ni izpolnila obveznosti do republike, ne more biti izgovor, da so zmanjkala fi- nančna sredstva za upoko- jence. Če bi vlada imela potr- jen program, bi zanesljivo lahko pripravila, kako nado- mestiti nekrita sredstva iz fe- deracije v pokojninsko-inva- lidski sklad. To nastaja samo zaradi tega, ker nimate spre- jetega razvojnega programa in ste primorani, da situacije rešujete iz dneva v dan. V imenu celjskih upoko- jencev zahtevamo, da oblju- bo do takojšnjega izplačila razlik pokojnin in pokojnine redno izplačuje SPIZ, ki mo- ra dobiti od vas finančna sredstva za vse obveznosti, ki ste jih prevzeli. V kolikor se bo še nadalje- valo tako zavajanje, povzro- čanje socialne negotovosti in medsebojnega obtoževanja, kdo boljše živi v naši državi, v samostojni Sloveniji, bo- mo primorani v bodoče upo- rabiti vsa tista sredstva, ki nam jih prinaša demokrati- čen sistem in končno tudi uporabiti zahtevo, da vlada odstopi. JOŽE BEVC, Zveza društev upokojencev Celje Protestna izjava Predsedstvo socialdemo- kratske stranke, občinskega odbora v Celju je v zvezi z grobim napadom na Litvo, sprejelo naslednjo izjavo: Najostreje protestiramo proti uporabi vojaške in vsa- ke druge sile proti litvanske-, mu ljudstvu. Litvansko ljudstvo seje po prvi svetovni vojni že osvo- bodilo izpod jarma carskega imperija in zaživelo v svo- bodni, samostojni in suvere- ni državi. Litvansko ljudstvo je v času velike sovjetske in boljševistične revolucije uvi- delo zmoto takratnega novo- nastajajočega režima, vendar je kot moteč pojav postalo prva žrtev Stalinovega totali- tarnega režima v času pred novo svetovno vojno. Boljševistična sovjetska oblast se želi obdržati z re- presijo, nad ljudstvi, ki jih je pokorila bivša carska oblast na vzhodu in jugu Evrope. S tem sedanja sovjetska oblast grobo krši ne le os- novne pravice narodov do samoodločbe ampak tudi že- li zadržati tisto, kar si je pri- dobila z okupacijo že obliko- vane litovske države. Celjski socialdemokrati zahtevamo, da takoj preneha kakršnakoli represija proti litvanskemu ljudstvu, da se nova okupatorska vojska ta- koj umakne iz Litve in da slovenska oblast prizna su- vereno, neodvisno in samo- stojno državo Litvo. SDZS Občinski odbor Celje Kako se zavarujemo pred nesrečo v atomski elektrarni Černobil in njegove posledice so še vedno prisotne, j nas pa nismo še ničesar storili, da bi pripravili prebivalce n morebitno novo nesrečo pri nas ali drugod. Raje srno s? vdali v usodo in mirno čakamo, kaj bo. Drugače je v Švici kjer so prebivalci dobro obveščeni, kaj morajo storiti, da sej obvarujejo najhujšega žarčenja. Prav tako tudi v Avstriji kjer se atomskih elektrarn najbolj bojijo. Po jedrski nesreči živimo kot pod stalnim rentgenoir, Škodljive posledice pa so dolgoročne: vse vrste raka ij, genetske poškodbe. Takoj po morebitni nesreči je dovolj, q^ ostanemo doma, stanovanje zatesnimo in poslušamo radio. Doma moramo ostati tako dolgo, dokler je nad nami radio, aktiven oblak ali če dežuje. O stopnji nevarnosti namreč ne odloča bližina reaktorja, temveč razširjanje radioaktivnosti Če nese veter radioaktivne delčke do nas, potem pada radio- aktiven prah, koncentriran z dežjem, na tla. En hud naliv prinese 97 odstotkov aerosolov na tla, brez dežja pa samo 8 odstotkov. Proti posledicam nesreče pomaga samo stalno merjenje obremenitve. Posebno kritično je mleko, pa tudi sadeži, sir, solata, gobe in orehi. Na prostem se z obleko ne moremo varovati pred sevanjem. Posebne obleke pomagajo samo pred prahom. Ob nesreči v Černobilu je bil beton petkrat do desetkrat bolj radioaktiven kot travnate površine, zemlja ali les. Majhnih otrok ne smemo pustiti, da se takrat igrajo na tleh. Pozorni moramo biti tudi, katere obleke bomo nosili na prostem. Obleke iz umetnih snovi so bile ob černobilski nesreči tudi po desetkratnem pranju radioaktivne, kar pa ri; veljalo za bombažna oblačila. Po nesreči je nujno zmanjšati razvoj prahu. Pri obleki je, treba paziti, da prah z nje ne bi čistili v stanovanju, enako' velja za čevlje. Bolje je tudi stanovanje brisati z mokro krpo,' da se prah ne dviguje izpod suhe krpe ali sesalca. Psi in mačke, ki so bili ob nesreči zunaj, imajo na sebi veliko radioaktivnega prahu, zato se jim majhni otroci ne smejo pribhžati. V primeru, da stanovanja ne bi zapustili dva tedna, je treba nabaviti nekaj hrane, ki ima daljši rok trajanja. Po osebi predlagamo: količina: rok trajanja v mesecih 1/2 kg sladkorja 60-70 1/4 kg medu 12 2 kg krompirja 2-8 1/2 kg riža ali testenin 12-24 1 kg moke, zdroba 6 1/4 kg ovsenih kosmičev 6 1 kg kruha (zapakiranega) l/2-i 1/2 kg keksov ali slanih keksov ah prepečenca 6-10 1/4 kg kondenziranega mleka 15 6 kom topljenega sira 4-6 10 kom jajc iy2 1/4 kg zamrznjene ribe 6-12 1/4 kg ribjih konzerv 24-36 1/2 kg fižola, graha 24-36 1/4 kg prekajenega mesa, slanine 1/2-1 1/4 kg suhe salame 3 1/2 kg mesa v dozi 48 1/8 kg margarine ■ 3 1/4 kg masti ali olja 9 1/8 kg masla 1 To je povzetek iz avstrijskega Die ganze Woche št. 31, leto 1990. Navodila so zlasti povezana z moralo zaposlenih v nukle- arki, ki bi morali pravočasno posvariti prebivalce. Službe pa naj bodo vselej v pripravljenosti, da bodo merile sevanje in nas sproti obveščale ter vsaj delno zavarovale. MARINKA OBU, Šaleško ekološko društvo KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE - CELJE Po sklepu koordinacijskega odbora z dne 19. 11. 1990 razpisujemo: JAVNO LICITACIJO Za odprodajo: POČITNIŠKE PRIKOLICE - MALIC IMV Adrla CZ LA II., leto izdelave 1984. Prva registracija dne 11.4. 1985 IZKLICNA CENA: 20.000,00 din Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni Keramične indu- strije Liboje. Javna licitacija bo dne 11.2. 1991, s pričetkom ob 10.00 uri, na dvorišču Keramične industrije Liboje. V ceno ni vračunan prometni davek, ki se obračuna naknadno. Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred pričet- kom javne licitacije. Licitacijska komisija PISMA BRALCEV - ROMAN 24. JANUAR 1991 - STRAN 19 Novoletni koncert v soboto 5. 1. 1991 so učen- ci glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur pripravili svoj tradicionalni koncert. To je bil lep večer, saj je po- pestril skromno kulturno ponudbo v mestu Ipavcev, hkrati pa bil prikaz delova- nja glasbene šole in lepa pri- ložnost za uveljavljanje mla- dih glasbenikov. Vsi nastopi so bili lepo izvedeni, posebej pa je lepo izvenel harmoni- karski zbor in pihalni orke- ster, zlasti še zadnji, ki naka- zuje, da bo mlado mesto Šentjur le imelo prepotreben pihalni orkester. Edina pripomba je ta, da ni bila izvedena nobena sklad- ba domačih ustvarjalcev Ipavcev, od katerih bo imel letos dr. Gustav 160 letnico rojstva, dr. Josip pa 70 letni- co smrti. Ne glede na te obletnice pa bi bile lahko skladbe Ipavcev sestavljale tradicionalni program novo- letnega koncerta. Velika pomanjkljivost koncerta pa je bila slaba ude- ležba meščanov in okoliša- nov ter neosebna in neproto- kolarna izvedba koncerta. Scena je bila prazna, brez de- koracije, napovedovalka pa je bila samo učenka - debi- tantka. Ta je sicer lepo napo- vedovala, na koncu pa le ni- • smo vedeli, da je koncerta konec. Pogrešali smo nastopa predstavnikov glasbene šo- le, prosvetnega društva in mesta, saj bi se spodobilo, da se nekdo zahvali za obisk, še bolj pa bi bilo potrebno reči zahvalo izvajalcem progra- ma in učiteljem, ki se trudi- jo, da v mestu Ipavcev glas- ba ne bo zamrla in da se tra- dicija ohranja. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur PRITOŽNA KNJIGA Antireklama K pisanju meje spodbudi- la novoletna reklama trgov- skega podjetja POTROŠ- NIK. Potrošnik ima veliko poslovalnic v Celju. Nekate- re so zelo dobre, druge pa malo manj. Ker se dobro bla- go samo hvali, bom tokrat omenil slabšo stran. Ne bom našteval vseh poslovalnic, v katerih sem doživel nepri- jetnosti. Takšno pisanje bi bilo predolgo. Lahko bi ome- nil slabo in nestrokovno strežbo v poslovalnici Espresso, prijazno postrežbo v znani Štručki in podobno. Vendar bi se tokrat rad usta- vil pri trgovini SOČA. V teh prednovoletnih dneh sem s svojim mladolet- nim sinom opazoval sejem- ski vrvež v centru Celja. Na cesti naju je ustavil skromno opremljen vendar prijazen dedek Mraz. Na kapi je imel viden napis Potrošnik. Sinu je ponudil bonbon, meni pa listič z reklamnim sporoči- lom. Zelo primerna in okus- no izpeljana poteza Potrošni- ka. Na reklamnem sporočilu, ki ga mnogo Celjanov pozna, nam Potrošnik ponuja širo- ko paleto prehrambenih arti- klov po »ugodnih« cenah. Poleg tega nam ponuja pri nakupu nad 500,00 din DA- RILNI BON. Kot žrtev rekla- me sem se 26. 12. 1990 popol- .dan podal v nakupovanje v potrošnikovo trgovino Soča. Moram omeniti, da sem v tej trgovini že nekaj let red- na stranka. Enkrat mesečno pa nabavljam večjo količino artiklov in sicer na naročil- nico. Ob teh nakupih naložim zvrhan nakupovalni voziček artiklov in jih odpeljem v pi- sarno poslovodkinje. Tam mi cene artiklov lepo sešteje- jo ter izstavijo dobavnico in račun. Poleg pisarne je skla- dišče, kjer kupljeno blago mirno spakiram in skozi zad- nji izhod trgovine znosim v avto. Do sem bi bilo vse v redu. če ne bi bila poslo- vodkinja malo samosvoja. Ne morem trditi, daje rojena trgovka. Vsakokrat, ko me zagleda s polnim nakupoval- nim vozičkom, se me skuša znebiti in me pošilja na bla- gajno. Tudi ob zadnjem na- kupu je bilo tako. V trgovini sem zaman iskal »veliko ce- neno ponudbo po reklamnih cenah«, ki so jo reklamirali. Trgovke so mi razložile, daje robe zmanjkalo, iskal pa sem mesne izdelke. Vzel sem pač, kar so imeli in s polnim vo- zičkom pririnil k poslovod- kinji. Neprijazno mi je razlo- žila, da nima časa in me nag- nala k blagajni. Pri blagajni je bil hec. Dolga vrsta ljudi, ki se je nabrala za mojim hrbtom ni opazila mojega polnega vozička. Ko pa se je pričelo izračunavanje, je bilo potrebno seveda dolgo čaka- ti v vrsti. Ljudje so zavijali z očmi in negodovali, neka- teri pa bežali k drugi blagaj- ni. Ko je bil izračun narejen, je znesel nekajkrat po-500,00 din. Pričakoval sem, da bom dobil darilni bon, kot je pisa- lo na reklamnem listku. Pa nisem dobil nič. Zato sem pričel kupljeno blago pakira- ti v kartonske škatle. Pri tem je bilo veliko smeha. Ljudje so se spotikali ob moje škat- le, vrečke in ob mene same- ga. Nekateri so negodovali, drugi so se mi smejah. Še večji hec je bil, ko sem lovil ravnotežje na eni nogi, z dru- go pa odpiral vrata trgovine. Pri tem sem skoraj razbil ste- klo na vratih. Hvala bogu, vse se je srečno končalo. Pri vsem tem pa sem se spomnil reklamnih napisov nekate- rih drugih trgovin. Na pri- mer tisto: »Pri nakupu več- jih količin, vam dostavimo kupljeno blago brezplačno na dom.« Spomnil sem se tu- di trgovinic, kjer ti prijazen lastnik odpre vrata in se ti zahvali za nakup. Če pa imaš v rokah večji zavoj, ti ga vza- me iz rok in odnese do avto- mobila. Vsega tega se bo mo- rala poslovodkinja v Soči še naučiti, če je seveda še čas za to, kajti konkurenca jo je prehitela. Zato sem se odlo- čil, da bom drugič kupoval pri konkurenci, čeprav so ostale trgovke v Soči zelo prijazne in bom pogrešal nji- hovo solidno strežbo. Bivši kupec (naslov v uredništvu) ZAHVALE - - POHVALE Zahvala Golovcu Večkrat sem v časopisih prebrala kritike na račun SRC Golovca in delavcev te- ga centra. Predvsem zaradi tega sem se odločila napisati nekaj besed v zvezi z Golov- cem, tokrat za spremembo pohvalnih. Z večjo družbo smo se od- ločili silvestrovati v hali Go- lovec. Prvo prijetno presene- čenje nas je čakalo v dvora- ni, kije bila čudovito okraše- na. Celoten program je bil profesionalno izpeljan, pa tudi vzdušje je bilo ob mno- žici gostov zelo prijetno. Razveselilo me je predvsem to, da so bile gostinske uslu- ge dobre in po res zmernih cenah. Želela bi še večkrat silvestrovati v Golovcu, saj vidim, da so organizatorji sposobni ljudje. Še enkrat hvala Zavodu Golovec za čudovito silve- stersko noč. Skupaj z mojo družbo vam želim veliko po- slovnih uspehov v tem letu. BARBARA JERŠIČ Celje Transportno podjetje »Prevozništvo-Celje« p.o. Celje, Trnovlje 183/b vam nudi svoje storitve: PREVOZE za vsakovrstne stvari doma in v tujini, ob tem pa vam dajemo 20% popust pri tal