Efiile znaiNi iicsrcCs. V kotu, kjer zavijc afrikanska vzhodna obal proti jugu, se raztega v notranjost Afrike predvojna nemška kolonija Kamerun, ki je danes angleškofrancoska last. Pokrajina je dva in polkrat tolika nego je Nemčija in radi izredno ugodnega podnsbja rodovitna na: kavčuku, kakau, olju ter lesu. Pri pametnem izrabljanju naravnih bogastev bo Kamerun kmaiu odločujoč tudi na svetovnom trgu. Po koloniji se razteza pogorje, ki sega do morske obali in je najvišja gora visoka 4700 metrov. Afriški pragozd sega do morja, kjer je bajno Icžeča izvozna luka Victoria. Kakor smo že omenili, je Kamerun hribovit in t-o gore izrecno vulkanskega izvora. Glavni ognjenik se imenuje Fako, je visok 3200 mctrov in so sa stene žrela že davno — davno zrušile. Znanstveniki trdijo, da je najstarejši vulkan kamerunski Etinde (1715 metrov), ki je začcl po desetletnem mirovanju z izbruhi leta 1909. Zopet se je umiril in do nove strašne ognjeniške nezg^de je došlo leta 1922. Poročilo o tej nezgodi je malo znano po Evropi, ker edini, ki je opisal izbruho, je bil Šved G. Woldau. Februarja 1922 so pričeli naznanjati delovanje ognjenikov potresi ter podzemeljska bučanja in gromenja. Do izbruha je prišlo v noči od 2. na 3. februarja. Dne 21. februarja se je odprlo več žrel v pragozdu med Debundscha in Bibundi, dobrih 10 km od morja. Najprej so se dvignili iz žrel do 1000 metrov visoki stebri iz pepela, katere so razsvetljevali bliski. Vmes je vrela iz žrel Iava ter se raziivala po pobočjih in uničevala vse, kar""iej je prišlo na pot. Pogled na bruhanje gorečih ter bliskajočih ognjeniških sestavin je bil v noči nekaj ¦nepopisno groznega, Cclih 40 km od obali je padal pepelni dež. Reke lave so uničile skrbno obdelane nasade oljnatih palm, kakao je bil ravno v cvetju, ko se je usul nanj pepel, orjaška drevesa so padala in vsi vrtovi najbolj skrbno obdela^e Bibunde farme so bili uničeni. Pred strašnimi naravnimi prizori so bežale izpragozdov: antiiope, opice ter sloni. Vse je drlo proti inorju. Dne 8. marca je dosegla lava morje ter se pognala vanj. Začel se je strahoviti boj ognja ter vode. Oblaki vodne pare so se dvignili kvišku. Vedno nove reke lave so vrels iz novih žrel in 11. marca je drvela lava po vrtovih v širini 300. do 400 metrov in dosegla še isti.danj morje, ki se je razgrelo takoj na okoli-; co 1 km na 40 stopinj. Na nekateritt mestih se je porinila lava v morje kotl nekak 1000 mctrov širok jezik, fci je, segal do 200 metrov in dosegel višina šest metrov. Izbruhi so se polegli toliko, da je bi-; lo mogo5e pregledati kraje grozne ne^ sreče še le 19. aprila. Maja je bilo vse uverieno, da so izbruhi končani in da se bo že vendar enkrat umirilo vul« kansko ozemljc. A pričakovanje o po mirjenju se ni uresničilo, ampak sa. ravno nasprotno ognjeniki zbirali-no« ve zaloge pepela ter lave. Prišlo je da ponovnih groznik prizorov ter opustoSenj in je vrela lava v morje 18. junija. Še le po 6 mesečnem bruhanju koncem avgusta so se ognjeniki umirili in počivajo do danes. Komaj js minula ta nesreča, je pri§la deževna doba od junija do novcmbra. Strašno je lilo in je padlo toliko dežja, da bi stala voda na zemlji, ako bi ne odtekala in ne izhlapela 7 in triSetrt m visoko. Kar sta pustila lava in pepel, to so odnesle povodnji in je bilo popolnoma uničenih 225 hektarjev naj-j bolj skrbno obdelans zemlje. m Kamerunska ognjeniška nesreCa ter, povodenj sta bili tako silni, da so se; upali nemški kolonisti na svoja po-j sestva še le leta 1925. • 1 Zgorajnemu poročilu je še dodjatv da so poginile pri vrvenju lave v morja neizmerne količine rib, na milijarde jih je pometala para na suho, iiprj je povzročil smrad kužne bolezni. ;.| Lava je porušila na tisoče in tisoCa delavskih ter gosposkih hi§, odnesla moste in poljske železnice po svetovno znanib nasadih v Bibundi.