112
Politični pregled.
v
Deželni zbori. — Stajarski in češki deželni zbor sta sklicana na 6, deželni zbor tirolski na 12, deželni zbori kranjski, goriški, dolenje- in gorenj e-avstrijski, bukovinski in predarlski na 20. in gaiiški na 24. dan aprila. Deželni zbori solnograški, dalmatinski, tržaški, isterski, rnoravski, šleški in koroški se pa letošnjo pomlad menda ne snidejo. D ž^lni glavarji dotičnih dežel so menda vladi naznanili, da ni nobene potrebe za d želnozbor^ko zborovanje. V Trstu so pa bas sedaj razpisane nove volitve. Češkemu deželnemu zboru se je določila menda zaradi tega najdaljša doba za zborovanje, da bode imel čas za nadaljevanje čtškonemške sprave. V štajarskem deželnem zboru bode pa letos na dnevnem redu jezikovno vprašanje pri deželnih uradih.
Shod deželnih maršalov in glavarjev, ki je bil na
Dunaji, je sklenil obrniti se do vlade, da da deželnim zborom vsako leto dosti časa za zborovanje. Skličejo naj se deželni zbori v decembru in potem zborujejo še v januvariji in febru-variji. Ker pa v nekaterih deželah zimski čas ni ugoden za zborovanje, naj se pa tudi pomladi po sklepu državnega zbora odloči nekaj časa deželnim zborom. Tedaj naj zborujejo deželni zbori tistih dežel, ki se ne skličejo v decembru. Deželni odbori bodo pri prvem zborovanji vprašali deželne zbore, kdaj da žele zborovati, potem pa bodo se pogodili z vlado. Potrebno je, da se določi kak gotov čas za zborovanje deželnih zborov, da deželni odbori potem lahko pravočasno piipravijo potrebno gradivo.
Dr. Adolf Fischhof. — V Emmersdorfu pri Celovci je umrl jeden najpoštenejših nemških politikov dr. Adolf Fischof. Mož je pripadal k onim že precej redkim politikom, ki so že 1848. leta se udeleževali političnega delovanja. On je nekak glavni voditelj tedanjega svobodnostnega gibanja. Idejam, katere je tedaj gojil, ostal je zvest do smrti. Ker je hotel svobodo za vse, ne le samo za Nemce in žide, so ga nemški liberalci pozneje nekako prezirali. Voliti ga niso hoteli v noben parlament. Leta 1878. je njegovo ime se nekaj bolj imenovalo. Tedaj so se v Emmersdorfu dr. Fischhof, dr. Eieger in glavni vrednik „Neue Freie Presse" Etienne posvetovali, kako bi se dala poravnati narodna nasprotja v Avstriji. K tem posvetovanjem bil je povabljen tudi dr. Herbst, ki pa ni prišel, kar je tudi krivo, da ta posvetovanja niso imela praktičnega vspeha. Pri tem posvetovanji so se tudi popolnoma sporazumeli. Sklenili so delati na to, da se vpelje popolna narodna jednakopravnost in razširi avtonomija dežel. Ta program ni obsegal nič pretiranega. Etienne je povabil Herbsta, da naj k njemu pristopi, pa ni hotel. Menda se je bal drugih liberalnih politikov. Etienne je pa vzlic temu ostal zvest temu dogovoru do smrti. Njegov list je potem do njegove smrti 1879. leta delal za narodno spravo. Potem se je vse zopet na slabše obrnilo. Leta 1882. je dr. Fischhof poskusil zopet v zvezi z baronom Waltershirchenom osnovati liberalno ljudsko stranko, ki bi bila delala za narodno spravo. Toda nemški liberalci so s svojim uporom vso stvar spridili. Mož je tako šel v grob, ne da bi bil dočakal, da bi v Avstriji zavladala jednakopravnost in prava svoboda, po kateri je toliko hrepenel.
Srbija. — Pri volitvah v skupščino oddanih je bilo 130.556 radikalnih, 91.340 liberalnih in 14.793 naprednih glasov. Te številke kažejo, da je veČina srbskega prebivalstva na strani radikalcev. — O tem, bodo li radikalci vstopili v skupščino, še ni gotovega poročila.
Nemčija. — Drugo branje vojaške predloge ne pride v državnem zboru pred 1. majem na vrsto. — Cesar in cesarica prideta v Eim h kraljevi srebrni poroki dne 20. aprila in se vrneta nazaj v Berolin dne 1. maja. — Pri razpravi državnega   proračnna   bila   je   huda   debata.   Znani   antisemit
113
Ahhvardt je strogo prijemal vlado, ker se je dala od tovarnarja Lowe-ja podkupiti in je nakupila  od  tega   slabih  pušk.
—   Kakor znano, bil je Ahhvardt zaradi te svoje trditve svoje dni obsojen v ječo, a potem voljen v dižavni zbor, ker se je ljudstvo prepričalo o resničnosti njegove trditve. Te dni je Ahhvardt to svojo trditev utemeljeval v dižavnem zboru. Ugovarjalo in psovalo se ga je mnogo, a trditev njegovih ni mogel nobeden popolnoma ovreči. — Krojač Dowe iz Wiesba-dena iznc šel je neko maso, s katero je treba le prevleči obleko in nobena krogla je ne prodere. Poskusi so se jako dobro obnesli. Neki konzorcij kupil je za velike denarje to iznajdbo od Doweja. — Te dni se Čita po novinah, da je cesar poklical Dovveja k avdijenci.
Italija. — Avstrijskega cesarja zastopal bo pri srebrni poroki kraljevske dvojice nadvojvoda Eainer. — Prav ednake preiskave kakor pri panamski čferi na Francoskem vršile se bodo tudi v Italiji glede znanih bančnih škandalov. Ker je prizadetih pri teh škandalih celo število politikov, predlagalo se je v zbornici, da je sestaviti posebno komisijo, ki bi pregledala vse dotične listine. Ministerski predsednik Griolitti se je temu močno ustavljal, pa je naposled propal, kajti zbornica volila je komisijo 7 članov. — Ko se je v soboto popoludne kralj Umberto peljal k neki slavnosti, vrgel je slabo oblečen človek na kraljev voz s prstjo napolnjen zavitek. Napadnika so prj»li takoj, ga odvedli na policijo in ondi preiskali. Preiskava je dognala, da je napadova^ec blazen človek, ki je bil zadnji čas v Ameriki v novojorski llaznici.
Francija. — Minoli teden končala je pred porotnim sodiščem pariškim kazenska obravnava vršivša se zaradi panamske afere zoper panamska upravitelja Lesseps in Fontane in zoper več bnših ministrov, oziroma poslancev. Obsojeni so bili le trije in sicer Lesseis na jedno leto, bivši minister Baihaut na pet let in povrnitev zneska 750.000 frankov in bankir Blondin na dve leti zapora in povrnitev svote 375.000 gld.
—   Vladini nasprotniki niso bili zadovoljni z razsodbo, češ, da je vlada vplivala na oporotnike in da je obsodba sploh pre-milostna, ker nekateri prcščenci so krivi in bi zaslužili kazen. Boulanžist Millevoye interpeliral je vsled tega vlado, pod kakšnim vplivom so porotniki oprostili nekatere zatožene in zakaj so bili Floquet, Frevcinet in Clemenceau zaslišani samo kot priče, doČim bi jih bilo tožiti radi podkupnosti. Tudi je očital inteipelant Eibotu, da je za tajne fonde jemal denar od nekega bankirja. Eadikalec Hubbard je predlagal razpust zbornice. Pravosodni minister Bourgeois je odgovarjal takoj interpelaciji in pojasnjeval vso s var. Zbornica je odobrila vladno pojasnilo in zavrgla Hubbardov predlog. — Presednikom senata voljen je mesto umrlega Fenvja Challemel-Lacour in ne Con-stans, kakor se je od začetka pričakovalo.