XXII. — številka 47 Ustaoovitelji: ob*, konference SZDL ,tSenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka * Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk nJ- — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar GL A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 18.6. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev -ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob siedah in sobotah Gladina o kmetifsivu hm 21. junija bo v Ljubljani republiška problemska kon-enca, ki bo spregovorila o položaju in prihodnosti *jnečke mladine na vasi. Da se je začela zveza mladine Udarjati s problematiko kmečke mladine, je več vzro-v- Eden najvažnejših je prav gotovo ta, da predstav-vaška mladina več kot eno četrtino njenega članstva. ko Ija 8r?'e8.tega ^e bila ^° nedavnega kmečka mladina kot r^c'r>čna skupina mladinske populacije potisnjena ob ra • V VSel* preučevanjih, ki obravnavajo mlado gene-j »jen položaj in vlogo v naši družbi. To opravi-sed poseDno zanimanje, ki ga v tem času kaže pred-kmStV° zveze mladine s problematiko vaške, zlasti jQ ecke mladine. Dejstvo, da se ta prizadevanja ujemali 8 širšo družbeno akcijo za reševanje perečih pro-Pornc°V V kmetiJstvu J|m daJe le še večJ° vrednost in da^C h°eemo oceniti položaj kmečke mladine, je nujno, Ob ? Pr'merjamo z mladino drugih slojev prebivalstva. tem lahko ugotovimo, da slednja živi v razmerah, je »° Ve"ko bolj ugodna od razmer na vasi. Mladina, ki aposlena v drugih panogah gospodarstva, je glede dohodek in pogoje dela v veliko boljšem po-Pust kot kmečka. Proste sobote in nedelje, plačan do-b . a niladina je tudi v neenakem položaju glede obrera*evar,-Ja- Deloma zaradi prezgodnje in prevelike opr„ *nJenosti s kmečkim delom, deloma zaradi ne-tu^j^'Jenostl šol s sodobnimi učnimi pripomočki, pa ka |y,iara<^ pomanjkanja dobrih učiteljev dosega kmeč-ČeSar adina slabše učne uspehe že v osnovni šoli, zaradi nje «.So mnogim zaprta vrata za nadaljnje izobraževana v °znosti za naknadno dopolnilno izobraževanje pa deljm . n*' ^ahko °' naštel še več problemov, ki opre-V odn po'ozaJ kmečke In vaške mladine kot take in Je tr 080 do ostalih slojev slovenske mladine. Vendar niia4j a uS°toviti, da položaj, v kakršnem je kmečka Ugo^j,?3' *zv'ra neposredno iz stanja v kmetijstvu. Ne-Šenib ekonomski pogoji v kmetijstvu in vrsta nere-tiVri0 vpra5anJ samo še bolj pogojujejo brezperspek-kar jj kmečke mladine in njeno odhajanje v mesta, Vanjerez dvorna otežuje kvalitetno in dolgoročno reše-Problemov kmetijstva kot gospodarske panoge. ^oža^t88 tCga izha'a ""J"0«*. da je treba izboljšali •nladin me*ke mladine. Priznajmo si, da ima kmečka *kega a enake želje in potrebe po izboljšanju življenj-*»a. vagf nt*arda kot druga ter enake pravice. Mladini 8t|"°ko tnoramo dati najmanj enake možnosti zaslužka ve ga pa je omenil tudi dosedanje odnose oziroma sodelovanje 'na področju delovne sile, turizma, kulture itd. Delegacija bavarske deželne vlade je v ponedeljek obiskala Ljubljano, kjer so bili na izvršnem svetu začetni pogovori, včeraj pa je obiskala Koper, kjer je bila tudi tiskovna konferenca. Po obisku v Kopru je delegacija odpo-tova v sosednjo Hrvatsko, kasneje pa bo obiskala tudi Beograd. A. t. Žirovci so se odločili za Škof jo Loko Koeka je padla Vroče, vroče In še enkrat vroče. Tako bi lahko označili vzdušje, ki je minulo nedeljo, ob referendumu, prevevalo Žiri ter njene prebivalce. Ljudje so se zbirali po go- stilnah, po domovih prijat©-ljev in znancev, na trgu pred zadružnim domom . . . Razprav, debat, ugibanj in ko (Nadalj. na 2. str.) Internirane! pred Partizanskim domom na Vodiški planini 6725 Predstav^ ljamo vam: DS Železarne je sklepal Odložitev nabave in gradnje peči »Uprava železarne se je odločila, da da pri nadaljnem razvoju podjetja prednost izgradnji finalnih obratov in s tem pravočasno zasede trg s svojimi proizvodi,« je dejal ing. mag. Kune, direktor železarne, na seji delavskega sveta »Ne moremo sočasno investirati in financirati topilnice in finalizacije železarskih izdelkov. Razvojni načrt železarne je bil izdelan na podlagi predvidevanj iz leta 1961. Danes vemo, da so bili pred osmimi leti naši apetiti preveliki. Ta investicija bi po predračunu znašala okrog 250 milijonov N din. Glede na sedanje finančno stanje in finančnih obvez v prihodnjih letih je torej nemogoče, da si kolektiv oziroma ena generacija naveže tako breme kot sta rekonstrukcija topilnic in hladne valjarne,« je pojasnil preusmeritev razvojnega načrta železarne ing. mag. Kune. Delavski svet železarne je namreč na zadnji seji sklepal 0 odložitvi nabave in gradnji visoke peči. Na podlagi programa rekonstrukcije železarne sta bili lani sklenjeni pogodbi z Metalko Ljubljana in Gentrozap Poljska za nakup Peči, vendar pogodba s Poljsko še nima polno pravne ve- ljavnosti. Železarna je prek Metalke že obvestila Centro-zap o preklicu pogodbe. Investicijske naložbe v rekonstrukcijo topilnic so izredno visoke, saj znašajo po predračunih 200 milijonov N din. Glede pomembne odločitve smo na seji delavskega sveta slišali naslednje: »Vsaka železarna, ki živi na račun bram, ingotov ali sla-bov, ne more drugače živeti kot na račun družbe.« »Če gremo s sedanjo usmeritvijo naprej, bomo imeli do- i sti dela, ne bomo pa rentabilni, pa tudi kredit ne bomo mogli odplačevati.« Za rentabilno poslovanje železarne je nujno, da dvignejo poprečno vrednost prodaje železarskih izdelkov. To pa je mogoče le, če bodo denar za investicije vložili najprej v obrate za hladno oblikovane profile. Po sklepu delavskega sveta bo torej železarna dala prednost končnim izdelkom. J. Vidic Kdo bo dobil stanovanje v stolpnici? Nasproti železniške postaje na Jesenicah je SGP Sava zgradilo veliko trgovsko stanovanjsko stolpnico. V pritličju bodo trgovski lokali, ki jih bodo odprli prve dni julija. V prvi etaži bodo delovni Prostori za tehnični biro Jesenice. V drugi etaži bodo ponovni prostori Transjuga in delovni prostori za tehnično službo SGP Sava. V stolpnici je 42 stanovanj. V vsaki etaži je 5 stanovanj in to dve trosobni, dve dvosobni in eno enosobno stanovanje. Za zdaj je znano, da je pet stanovanj naročila carinarnica, pet sta- novanj bo razdelila občinska skupščina, pet občanov je z lastnim denarjem kupilo stanovanje, nekaj stanovanj bo odkupilo stanovanjsko podjetje Jesenice, vendar točna razdelitev stanovanj še ni znana. Morda bo bralce zanimala cena stanovanj. Trosobno stanovanje v stolpnici stane 12,350.000 S din, dvosobno stanovanje 9,950.000 S din, enosobno pa 5,750.000 S din. V stolpnici je dvigalo, centralna kurjava, na vrhu stolpnice pa velika terasa za obešanje perila ali za sončenje. J. V. »Imamo dovolj dela« je dejal Jože Ahačič, direktor SGP Gorenje, Radovljica V letni sezoni je pri SGP Gorenje, Radovljica, zaposlenih okrog 300 delavcev, od tega dva gradbena inženirja in sedem tehnikov. V primeri z drugimi gradbenimi podjetji je pri Gorenjcu zaposlenih več kot polovica domačih delavcev. V podjetju je 20 vajencev in šest štipendistov. Jože Ahačič, direktor Gorenjca, je povedal, da imajo v domači občini dovolj dela. Projekt za vila bloke so odkupili od zavoda za urbanizem Bled za 15 milijonov S din. Sicer pa imajo lastni projektivni biro, ki je pred kratkim izdelal projekt za proizvodno halo v Otočah (za obrat Iskre), pripravljajo pa tudi projekte za predilnico tovarne Sukno Za puže. V zadnjih dveh letih je SGP Gorenje kupil za 200 milijonov S din razne gradbene mehanizacije in opreme, ki je nujna za sodobno graditev objektov. V podjetju imajo tri žerjave, avtobager, štiri tovornjake, kombi, kupili pa so tudi vibrovaljar, vibratorje, motorne žage in drugo opremo. Direktorja SGP Gorenje sem povprašal, kako to, da imajo v gradbeništvu na splošno razmeroma nizke osebne dohodke. Tovariš Ahačič je na vprašanje odgovoril: »Res je, da so v gradbeništvu razmeroma nizki osebni dohodki. Vzrokov za to je več. Gradbeništvo še vedno ni dovolj mehanizirano. Drobne domače opreme za gradbeništvo se ne dobi, z uvozom pa so težave in stroški. Gradbeni material je vsako leto dražji, stroški za projekte veliki, na tržišču pa močna konkurenca. Menim, da je prav nelojalna konkurenca često vzrok za nizke osebne dohodke delavcev v gradbeništvu.« J. Vidic Predsednik Tito odlikoval 42 delavcev V soboto ob 12. uri je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zaiokar v imenu predsednika republike Tita v kranjskem Tekstilin-dusu izročil 42 delavcem odlikovanja za dolgoletno in vestno delo v kolektivu. Odlikovanja so bila podeljena v okviru 40-letnice Tekstilindu-sa, ki jo je podjetje praznovalo lani. Tovariš Zaiokar je uvodoma poudaril, da je Tekstilin-dus danes eno največjih tekstilnih podjetij v naši državi. »Prav zato naj bi bila ta odlikovanja spodbuda vsem članom kolektiva za nadaljnje delo,« je dejail tovariš Zaiokar. Hkrati pa je v imenu občinske skupščine, občanov in organizacij kranjske občine čestital od li kovancem in vsemu kolektivu. Nazadnje pa se je za odlikovanja v imenu od!ikova ki govori o položaju in perspektivi kmetijstva. V nadaljevanju pa v tezah obravnavajo Razmere na vasi, Izobraževanje in Samoupravno delovanje ter politično organiziranje. Skratka, gradivo je skrbno obdelano in pripravljeno in kaže na plodno ter temeljito razpravo. A. žalar Ustanovna skupščina gorenjskih telesnih invalidov Na Gorenjskem je okrog 2000 zaposlenih telesnih invalidov Maja letos so bila v vseh petih gorenjskih občinah posvetovanja telesnih invalidov. Na posvetovanjih so se vsi zavzemali, da bi na Gorenjskem čimprej ustanovili tudi medobčinsko društvo. Le-to bi ram reč lahko močno pomagalo telesnim invalidom, zaposlenim v manjših delovnih organizacijah, kjer nimajo socialnih in drugih služb, na katere bi se invalidi lahko obračali. V sredo popoldne pa bo v prostorih kranjske občinske skupščine ustanovna skupščina medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjsko. Povabljenih je 107 dekretov z vse Gorenjske in dvajset gostov. Tako je pripravljalni odbor za ustanovitev medobčinskega drušLva povabil na ustanovno skupščino predstavnike gorenjskih občinskih skupščin, sindikata, SZDL in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Na seji skupščine pa bodo izvolili izvršilni odbor medobčinskega društva ter sprejeli statut in okvirni prograinv Po podatkih, ki jih je zbral pripravljalni odbor,, je na Gorenjskem trenutno okrog 2000 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBLNA7 SKLADIŠČE KRANJ (bivš: Bekscl) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: # kokoši nesnice in piščance # krave molznice In tele ta #> prašiče # koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra Kam p in g Z RESTAVRACIJO pri BLEDU Idealen kam-ping, prostor s kopališčem, mini golfom in restavracijo, domača in mednarodna kuhinja, izbrane pijače. S o B C Za obisk se priporočamo. invalidov, ki so zaposleni v različnih delovnih organizacijah. Vsem tem invalidom bo v prihodnje društvo skušalo pomagati na različne načine. Tako bodo pomagali invalidom, ki niso zaposleni, skušali jim bodo najti zaposlitev, zaposlenim pa bodo na voljo pravni nasveti, pomoč pri rehabilitaciji itd. Hkrati pa se bo medobčinsko društvo zavzemalo, da bi vsi zaposleni invalidi imeli takšne osebne dohodke, da ne bi imeli prevelikih težav s preživljanjem družine. Medobčinsko društvo telesnih invalidov Gorenjske, ki bo imelo sedež v Kranju, bo dobivalo sredstva od zveze telesnih društev in od članari- ne posameznikov ter delovnih organizacij. Tako bo kranjska tovarna Iskra že nakazala kot pomoč sto tisoč starih dinarjev. Društvo pa bo v prihodnje skušalo dobiti tudi imena vseh nezaposlenih telesnih invalidov na Gorenjskem. Menijo, da je teh tudi precej. Zato bodo pri zbiranju teb, podatkov zaprosili za sodelovanje krajevne skupnosti J posameznih gorenjskih občinah. Razen tega pa bo društvo v prihodnje sodelovalo tudi z drugimi organizacijami invalidov: zvezo vojaških vojnih invalidov, zvezo slepih, športnim društvom Borec v Kranju in drugimi. A. Z. Sprašujemo direktorja osnovne šole Davo-'• rina Jenka v Cerkljah, tovariša Antona Umeka »V petek, 30. maja, smo v časniku Delo prebrali, da so čkini upravnega odbora na osnovni šoli v Cerkljah z dviganjem rok prepovedali predsedniku izvršnega od bova sindikalne organizacije, da bi prisostvovali seji, na kateri so obravnavali osnutek pravilnika o razdeljevanju osebnega dohodka. Tovariš direktor, kako vi, kot predstojnik šole in varuh zakonitosti, gledate na ta postopek, ki je nedvomno ozka povezan s samoupravljanjem? »Sem odločen zagovornik samoupravljanja in sem trdno prepričan, da. imajo pravico na sejah samoupravnih organov sodelovati tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij v kolektivu, zlasti sindikata. Po mojem mnenju lahko sodelujejo tudi vsi člani kolektiva. Kot predsednik šole. sem se trudil, in se bom tudi v bodoče, da bo tako sodelovanje omogočeno. Glede prepira na seji upravnega odbora, ko je ta izglasoval, naj sejo zapusti predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije, pa menim, da je imel upravni odbor za taik postopek nekaj opravičljivih razlogov, čeprav sem se sam kot član upravnega odbora glasovanja vzdržal. Povod za sklep je dal predsednik sindikalnega odbora s svojim prepirom, s katerim je pravzaprav popolnoma onemogočil delo upravnega odbora. Predsednik sindikalnega odbora na seji upravnega odbora ni nastopal s stališčem in v imenu sindikalne organizacije, ampak samo v svojem imenu in samo v zaščito svojih osebnih koristi. Tudi tako stališče je po mojem mnenju lahko zastopal, vendar bi ga moral zastopati dostojno ali vsaj tako, da bi še kak drug član upravnega odbora mogel priti do besede. Ker pa je, kot rečeno, prišlo do prepira, jc upravni odbor sprejel sklep o odstranitvi njega osebno in ne njega kot predstavnika sindikata. Menim, da ima upravni odbor vedno pravico za>-radi vzdrževanja reda na sejah disciplinirati vsakega udeleženca seje, "pa naj bom to jaz, član upravnega odbora ali pa kateri koli udeleženec. Jaz sem se glasovanja vzdržal samo zato, ker sc mi je zdelo, da je razpoloženje na seji tako vroče, da ni moč duhov pomiriti. Ce bi zavzel svoje stališče, pa sem pričaikovaJ, da ga lahko kdo zaradi trenutnega razburjenja nepravilno razlaga. Pripominjam, da se je stanje sedaj z medsebojnim dogovarjanjem upravnega odbora in izvršnega odbora sindikalne organizacije in ob sodelovanju občinskega sindikalnega sveta Kranj in republiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti zboljšalo. Domenili smo se, da bomo nastalo problematiko rešili v kolektivu na demokratičen način z medsebojnim dogovarjanjem in sodelovanjem.« A. žalar Trgovino je treba približati potrošniku Veletrgovina Živila Kranj je na Bledu odprla preurejeno samopostrežno trgovino V zadnji številki našega časnika smo zapisali, da je Veletrgovina Živila Kranj v petek zjutraj na Ljubljanski cesti na Bledu odprla preurejeno samopostrežno trgovino. Ko smo popoldne ta dan obiskali Bled in si jo ogledali, smo bili nemalo presenečeni, že prvi hip se nam je porodil občutek, da je to ona najlepših samopostrežnih trgovin na Gorenjskem. Čeprav se trgovina po založeino-sti oziroma izboru ne razli- kuje od drugih tovrstnih trgovin, pa je zanimiva njena notranja ureditev. Ko so se namreč v podjetju odločali, da bodo klasično trgovino na Bledu preuredili v samopostrežno, so se rta predlog gradbenega mojstra tovariša Perka odločili, da izkoristijo gradbeno ureditev stavbe. Stara trgovina je imela namreč obokan strop. Zato so strop odkrili in ves prostor prilagodili tej poseb- nosti. Tako jim je z majhnimi stroška in v rekordnem času (tri tedne) uspelo urediti moderno trgovino, ki je dopolnila in polepšala ta del Bleda. Da je podjetje Živila s takšno odločitvijo doseglo svoj namen, pa potrjuje tudi obisk v trgovini, saj jo je v petek obiskalo veliko domačinov in tujcev. lin že prvi dan je promet v trgovini nemalo presenetil. Ko smo se v petek popoldne pogovarjali z direktorjem poslovne .enote Veletrgovine Živila tovarišem Jožetom Žemvo, nam je povedal, da pravkar odprta trgovina pomeni del prizadevanj, da bi Veletrgovina Živila trgovino čimbolj približala potrošniku. Zato bo podjetje tako na Bledu, kot v drugih krajih Gorenjske, stremelo, da čim-bolje uredi še nekatere klasične trgovine. Razen tega pa bo tudi v .prihodnje povečevalo trgovsko mrežo v kranjski občini in drugih krajih Gorenjske. Nazadnje pa povejmo še to, da bo Živila zraven sedanje preurejene samopostrežne trgovine uredila na Bledu tudi lokal za prodajo spominkov. A. ž. Ena najlepše urejenih samopostrežnih trgovin na Gorenjskem: Samopostrežna trgovina Veletrgovina živila na Ljubljanski cesti na Bledu. — Eoto: F. Perdan OBIŠČITE HOTEL TRISLAV Bled Nizke cene penzio-nov in prehrane. Izbrana nacionalna jedila in pijače. Senčnat vrt telefon 77-365 OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. HIŠNIKA KURJAČA v centralni šoli 2. ČISTILKE v podr. Soli Gorice Pnjave zbira uprava šole 15 dni od dneva objave tega razpisa. Anketa o medsebojnih odnosih v tržiškem TRIU Za boljšo pripravo in organizacijo dela V tržiški industriji obutve in konfekcije so pred nedavnim izvedfi zanimivo anketo. Zanimivi so predvsem rezultati oziroma odgovori vprašanih, saj je bila anketa izvedena v r»e preveč rožnatem položaju podjetja. Osebni dohodki namreč niso bili najboljši, imeli 90 nekatere težave v proizvodnji in tiuH precej sredstev so nameniti za investicije. Omenjeno anketo — bila je anonimna — povzemamo zaradi tega, ker bi lahko mnogim drugim delovnim organizacijam pomagala Pri rešitvi nekaterih težav, ki se mijno porajajo pri proizvodnji. Anketiranih je bilo 112 oseb °e! 127, kolik/)!' jih je zaposlenih v Triu. Že iz odgovora na •Prvo vprašanje, ki je zadevajo dobo zaposlitev v Triu, je fraz vidno., da je to zelo mlad kolektiv, saj je večina anketiranih delavcev v podjetju fraanj kot štiri leta. Naslednje vprašanje je imelo namen T^gotoviti zadovoljstvo ali pa nezadovoljstvo z razporeditvijo na delovno mesto. Več kot polovica vprašanih je zapisala pritrdilen odgovor, negativen odgovor pa 19 vprašanih. Mnogim, ki so zapisali, y GLAS * 11. STRAJI Prvi brigadirski »horuk« v Kamniku V sredo zjutraj so na športnem stadionu prvič zapeli krampi in lopate v rokah mladih Kamničank in Kamniča-nov, ki sodelujejo v mladinski delovni akciji. Mladinsko delovno akcijo, v kateri bodo uredili športni stadion v Mekinjah v Kamniku, je organizirala občinska konferenca fcMS Kamnik. Vsak dan bo »a gradbišču okoli 40 brigadirjev in brigadirk, dela pa naj bi potekala ves mesec. Zanimali so nas vtisi mladih Kamničanov o brigadirskem delu, zato smo jih obiskali na njihovem gradbišču, čeprav smo jih zmotili ravno Pri prijetnem opravilu — pri dopoldanski malici, so radi | Pristali, da pokramljajo z na-mi. Sonja Homar, ki je v tej ; brigadi prevzela vlogo »ku- j narja« — ko smo prišli, je j favno delila toplo malico svojim brigadirskim kolegom in *plegicam, obiskuje tretji let-n,k kamniške gimnazije. »To Je moja prva delovna akcija ,n čeprav delamo šele dva dpi. sem navdušena. Pri delu, klv se mi niti ne zdi preveč t^zko, nas ovira le voda na igrišču.« *AH so v brigadi samo dl-,ak| iz gimnazije?« smo bili radovedni. . --Trenutno smo iz gimnazije m 'z mladinskega aktiva Stol, kasneje pa se nam bodo priključili še vajenci iz drugih plovnih organizacij in tudi k™ečka mladina.« . Tl'di za Veroniko Cevec, ki Je vajenka v tapetniškem oddelku tovarne pohištva Stol 12 Duplice pri Kamniku, je to Prvo srečanje z brigadirskim "ačinom dela in življenja. *vidi se, da nisem vajena lo-P,ate, saj imam že dva žulja. Yendar mi je kljub temu to delo vseč in če bi bila še kje *kdinska delovna akcija, bi 5e gotovo odločila zanjo.« »ŠIBKEJŠI« SPOL PREVLADUJE .Sploh je sedanji sestav b«mniške mladinske delovne ■gade pretežno ženski. In čeprav je predstavnic »šibkega« spola več kot fantov, so že prvi dan prekoračili delovni plan. Študenta fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Lado Kiš in Miha Golob, ki nadzorujeta delo, sta mi povedala, da tako marljivih brigadirjev že dolgo nista videla. Kamniški gimnazijci - brigadirji so me opozorili tudi na trojico brigadirk iz kamniške gimnazije, ki že nekaj let niso zamudile tudi ene ure pouka. Zato moram vsekakor zapisati njihova imena: Danica Tomšič iz Volčjega potoka, Mija Bizjak iz Radomelj in Martina Bernot iz Kamnika. Res je, da je v kamniški mladinski delovni brigadi le nekaj fantov, toda kljub temu ne smemo mimo njih. Eden izmed njih, postaven fant z očali, se mi je takole predstavil: »Ciril Oblak, dijak prvega letnika kamniške gimnazije. Kot večina mojih kolegov sem tudi jaz prvič v brigadi in sama zamisel o organizaciji mladinske brigade se mi zdi zelo posrečena.« Cirila sem pobaral, kaj dela v prostem času in iz njegovega pripovedovanja sem ugotovil, da je navdušen ladijski modelar: »Doma imam svojo sobo in če mi le čas dopušča, se prepustim izdelovanju modelov čolničkov in ladij. Za ta konjiček me je navdušil oče, izpopolnil pa sem se v modelarskem krožku, ki smo ga imeli na osnovni šoli. Sedaj imam 4 modele, naredil pa sem jih okoli 12. Rad bi tudi tekmoval s svojimi modeli, vendar je ta »šport« precej drag. To velja zlasti za pogonske motorčke.« Kamniške brigadirke in brigadirji so hitro pospravili izdatno malico, čeprav jih ni nihče priganjal na delo, so pograbili lopate in krampe in se niso pustili preveč motiti pri svojem opravilu. Sicer pa, kako bi se tudi pustili, saj so sedaj pravi brigadirji in pravi brigadirji zmeraj tekmujejo med seboj, kdo bo več napravil. V. Guček Kamniške brigadirke in brigadirji se zavedajo načela: »Več nas je, hitreje nam bo šlo delo od rok.« Da je to res, pove že podatek, da so že prvi dan napravili toliko kot so imeli v načrtu za dva dneva. — Foto: F. Perdan Za delo in trud — p.*»a nagrada ^ Prav je videti, kot da smo vsi komaj čakali malico, pa le ho * °" Sicer pa> dober prigrizek se vsakomur prileze, poseb-1 to8e> če imaš prej v rokah kramp ali lopato. — Foto: perda»- 7. junija je bila v Idriji zaključna svečanost — podelitev nagrad najboljšim športnim društvom srednjih šol Slovenije. Tekmovanje je lani jeseni organizirala republiška konferenca ZMS prvo mesto sta osvojili šolski športni društvi Janez Peter-nelj iz Škofje Loke in Enotnost iz Murske Sobote. Obe sta prejeli pokal in denarno nagrado v znesku 2750 N dim. Prvonagrajeno gimnazijsko športno društvo Janez Peter-nelj iz Škofje Loke bi vam ob tej priliki radi predstavili nekoliko pobliže. Ustanovljeno je bilo v šolskem letu 1962/63 na gimnaziji v Škofji Loki. Imenuje se po znanem kolesarju, državnem repre-zentantu Janezu Peternelju, doma iz Poljanske doline, ki je med vojno postal žrtev okupatorja. Doslej je v svojih vrstah vzgojilo že veliko dobrih športnikov, čeprav je škofjeloška gimnazija razmeroma mlada, športno društvo pa še mlajše, se je letos prebilo na sam vrh tovrstnih klubov v Sloveniji. Nekaj več o delu in poti do nagrade sta povedala profesor telesne vzgoje Ivan Kri-žnar in predsednik upravnega odbora ŠŠD Janez Peter-molj, Boža Mezeg. »Dejavnost našega športnega društva je zelo pestra,« smo zvedeli od profesorja Križnarja. »V njegovem okviru deluje sedem sekcij, kar je precej, če po-misilimo, da imamo na sodi Je nekaj čez dvesto dijakov. Od teh je bila najbolj množična sekcija orodne telovadbe, v kateri je vadilo kar petdeset dijakov. Tudi za odbojko in košarko je letos vladalo precejšnje zanimanje, tako da smo lahko organizirali celo šolsko ligo. Moška in ženska ekipa pa tekmujeta tudi v Gorenjski košarkarski ligi. Na željo dijakov smo v minulem šolskem letu ustanovili tudi judo sekcijo, za zdaj sicer še bolj maloštevilna, ven- dar pa so se njeni člani, ki jih je treniral oficir JLA, mnogo naučili.« Največjo tradicijo na škofjeloški gimnaziji pa ima nedvomno atletika. O njej je spregovrila dijakinja Boža Mezeg. »Naši atleti so si doslej priborili celo vrsto nagrad. Moška in ženska ekipa sta lani na tekmovanju Po poteh partizanske Ljubljane osvojili prvo mesto. Dekleta so bila druga na državnem srednješolskem prvenstvu v Varaždinu, ponovno pa so zmagali tudi na letošinji športni prireditvi Po poteh partizanske Ljubljane, in sicer v štafeti, še in še bi lahko naštevali, uspehov in lovorik je veliko.« Boža Mezeg, predsednica upravnega odbora, je potem pristavila, da so tolikšni uspehi predvsem plod tesinega sodelovanja s kranjskim Triglavom, ki jim da trenerja. Za vrnitev usluge pa se člani šolskega športnega društva vključujejo v njihove vrste. »Posebna značilnost našega društva je tudi tesna povezava z delovnimi kolektivi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi,« je pripomnil Ivan Križnar. »Sko raj je ni ustanove v škofji Loki, ki ne bi tako ali drugače sodelovala z društvom. Predvsem, velja omeniti splošno gradbeno podjetje Tehnik, ki je prevzelo patronat nad društvom in s tem pripomoglo k izboljšanju finančnega stanja. V zameno pa smo prevzeli organizacijo ob-činskega sindikalnega prvenstva v odbojki.« Vsi dijaki, od prvega do zadjnega, so člani športnega di-uštva. Stalno aktivnih je 120, občasno aktivnih 40, ostali pa so se telesne vzgoje oproščeni. Za slednje j"e društvo v okviru rednih ur telesne vzgoje organiziralo posebno vadbo. Upoštevajoč dejstvo, da se dobršen del dijakov vozi v šolo iz oddaljenejših krajev, je podatek o številu aktivnih več kot zado-vol j iv. Zanimalo nas je tudi, kako je s športnimi objekti. O tem je spregovoril profesor Križnar. »Lastne telovadnice nimamo, vadimo v sposojeni dvorani TVD Partizan škof j a Loka. Ker je objekt precej oddaljen od šole, dijaki na poti do tja izgubijo precej časa, tako da so skopo odmerjene ure telesne vzgoje še krajše. Nič bolje ni s športnim igriščem. Do sedaj smo uporabljali telovadišče v Puštalu, letos pa je odpadlo tudi to, saj so nam že tako slabo tekaško progo posuli s peskom. Zato hitimo z gradnjo lastnega igrišča. Gradimo ga v sodelovanju s Poklicno in osnovno šolo, stalo pa bo v neposredni bližini gimnazijskega poslopja.« Vzporedno s športnimi tekmovanji je vodstvo društva letos organiziralo tudi več drugih akcij. Razpisali so tekmovanje za najboljšo fotografijo, tekmovanje v »fair plavu« ter se lotili akcije z nazivom DESET ŽOG (vsakemu podjetju je šola poslala prošnjo za nakup ene žoge). Letos nameravajo izvesti tudi taborjenje v Rovinju. Prav te dni pobirajo prijave. Cena ne bo velika, saj bodo dobršen del stroškov krili z denarjem iz društvene blagajne. Že ta bežen in nepopoln zapis priča, da so si člani gimnazijskega športnega društva Janez Peternelj iz Škofje Loke prvo mesto na tek m vanju vseh slovenskih srednjih šol krvavo zaslužili. UspJi je plod marljivega dela trenerjev, profesorjev in dijakov, ki jim ni žal znoja ter porabljenih ur. Upajmo, da bodo s trudom pridobljeni sloves potrdili tudi V prihodnje. I. K rž iš rt i k Kako živijo poravnalni sveti Če mali v sinovi postelji dobi ženske hlačke? »Se hlačke je pozabila ta grdoba,« se je jezila mati, ko je pri postiljanju sinove postelje v njej dobila ženske hlačke. Hlačke so bile dokaz, da ain skozi okno sprejema ljubico. Mati je to zaupala sosedi, soseda sosedi itn. !Le katera naj bi to bila, je tuhtala mati, z mnenji pa so na pomoč priskočile tudi sosede. V ulici je stanovala lepa Ziilka. Fantje so se radi 'ozirali za njo. Prav gotovo je ona pozabila hlačke, je menila mati, sosede pa so prikimale. Kmalu sc je po ulici šušljalo, da je Zaika v fantovi postelji pozabila hlačke. Govorice so prispele tudi do Zalkc, ki je zagrozila s tožbo vsem obrekovalcem. Besna je j>«trkala na vrata pisarne j poravnalnega sveta m nevšeč-no zadevo prijavila predseđ- : niku sveta. To zgodbo mi je pripovedo- , val Rudolf 0?rin, ki je že deset let predsednik poravnal- j nega sveta pri krajevni skupnosti Javornik—Koroška ■. Bela. »Naše odločitve nimajo zakonske moči,« mi je ondan ' dejal tovariš Ogrin, pač pa ! skušamo z dobrimi nasveti vplivati na stranke, da medsebojne spore uredijo brez so- | dišea.« j Število zadev, ki jih obrav- ; navajo poravnalni sveti, iz»k, leta v leto opada. Tovariš Ogrin je povedal, da je poravnalni svet na Javora i ku 1960. leta obravnaval 44 zadev, 1961. leta 38 zadev, nato pa vsako leto manj. Lani 60 obravnavali samo šest zadev, letos pa dve. Tovariša Ogrina sem vprašal, katera je bila -prva zadeva, ki jo je obravnaval poravnalni svet. »Hišni svet se je pritožil, da v pralnici nimajo pravega vrstnega reda,« je dejal tovariš Ogrin. »Poklicali smo predsednika hišnega svela in mu naročili, naj izda vrstni mm red pranja za stranke v pralnici. "Na obravnavi so bile prisotne tudi stranke. Lepo amo se sporazumeli in zdaj je že deset let v tisti hiši red in mir. Vzroki sporov med Občani so najčešće razžalitve, otroci, kokoši, nepravimi odnosi do podnajemnika ipd.« s kakšnim uspehom rešujete sporne zadeve?« »Na Javomiku smo z uspe hom poravnalnega sveta zadovoljni. Skoraj SO odstotkov zadev je bilo rešenih v zadovoljstvo sprtih strank,« je odvrnil tovariš Ogrin. Poravnalni svet na Javorni-ku ima vsak torek popoldne v pisarni krajevne skupnosti vpeljano dežurno službo. Tam sprejemajo prijave pa tudi obravnave so tam. O poteku obravnave napišejo zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani poravnalnega sveta in stranki. »Včasih take zgodbe slišim, da mi gredo lasje pokonci,« je izdahnil Ogrin in zaprl vrata, kajti tisto popoldne za poravnalni svet na Javornik n ni bilo dela. J. Vidic Gumarske športne igre v Letos je tovarna Sava Kranj prireditelj tretjih gumarskih športnih iger, ki bodo 21. in 22. junija v Kranju. Sodelovanje med tovarnami gumijevih izdelkov je sicer že dolgoletno, pred tremi leti pa so se odločili za sodelovanje in srečanje v drugačni obliki. Letos bo sodelovalo v Kranju sedem gumarskih podjetij iz Jugoslavije: Borovo, Dimi t rov grad, Gazela iz Skopja, Rekord iz Rakovice pri •Beogradu, Ris iz Zagreba, Vulkan iz Niša in Savn Kranj. Pomerili se bodo v osmih športnih panogah. Skupaj bo nastopilo okoli 500 športnikov. Med njimi je tudi nekaj znanih imen kot 14 ran i u so Milek, državna rep reze n- ! tanta v streljanju Peternelj i in Požene!, državni reprezen-tant v kegljanju AnsbroSč in 1 drugi. ! Ekipe bodo nabirale točke ! za osvojitev prebodnega pokala. Obenem prireditelj po j de! j u je tudi pokal za fair I play — za športno obnašanje. Ekipa kranjske Save ga je dobila na prejšnjem srečanju gumarjev. j Tekmovanja bodo večinoma na terenih športnega parita v Kranju. V scfcoto zvečer pa bo v delavskem domu prireditev, na kateri bodo sodelovale kulturno-umetniške skupine omenjenih tovarn. L. M. Lovske šege Triglav : E. {1:1, O:O, Kranj, 17 .junija — V letnem kopališču je bila sinoči otvoritvena tekma v vaterpolu v novi se/.oni. Odlični kranjski vaterpolisti so za uvod premagali tretje najboljše moštvo ZRN i/. Offen-bacha s 7:6 (1:1, 0:0, 2:2, 4:3). Pred več kot 1000 gledalci je srečanje vodil Oman iz Kranja. Strelci za Triglav so bili: J. Rebolj 3, Nadižar, Balder- O. S. C. 7:6 2:2, 4:3) i man, Chvatal in Velikan je po enega. Kljub sorazmerno hladni vodi so igralci za začetek pri kazali kar zadovoljiv vaterpolo. Tekma je bila zlasti v zadnji četrtini izredno razburljiva in so Kranjčani v zadnjih sekundah dosegli zmagoviti zadetek. J. Javornik Pri vsakem poslu aH delu, ki ga človek opravlja, se sčasoma izoblikujejo značilni pojavi, svojstveni običaji kot tudi posebno izražanje. Tudi lovci niso izvzeti od vpliva svoje tovariške družbe, svojega opravka z divjadjo in nararo, v kateri prežive dobršen del svojega prostega časa. že dejstvo, da je lovec ob vsakem času in vremenu v lovišču, da skuša biti divjadi čim manj viden, je povzročilo posebnost v njegovem i oblačilu. Zelena in siva .barva njegove obleke, lovski klobuk s pod repkom jereba, usloče-nhni krivci, gamsovim čopom ali drugim spominkom na uplenjeno divjad, izdajajo lovca pa čeprav nima puške I na rami. Tudi puško nosi drugače kot vojak, na levi rami z navzgor in naprej obrnjenimi cevmi, tako da mu je desnica vedno prosta za strel. Nasploh je lovcu leva ! stran bo;j priljubljena. Na eni strani klobuka -nosi znamenje lovca, z levico nazdravlja lovskemu blagru itd. Zla- ; sti je pa pri lovcih \ čislih zelena vejica — stanovski Tnali lovcev. To je krajši vršičelt iglavca ali -hrasta, zataknjen za itrak lovskega klobuka. Ob lovskih *lovesno-stih, pogrebih lovskega e' . gamsovo kri v pitje, drag *e krstitelji našemi jo. Pravega lovca spoznal di po njegovem izrazoslovJ zakaj marsikje iziaK, ** v0. rabi lovec v navadnem S0 ru, ni običajen ali celo V° ^ ni nekaj drugega. *n kaj: lovcu nikar ne v°5'' ^ sreče, zakaj lovec ne ?r^il( loterijo, kjer odloča Jf \ marveč se gre ^ ftfo divjadjo v spretnostih' ' ^ lovcu voščite dober V°l0fl ravne cevi itd., ali °v sre# G ognja, nikakor pa ne sr- ^ Ribiška tekmovanja Maj in junij sta meseca ribiških tekmovanj. Vrstijo se vsako lepo nedeljo. Tako smo tudi v Kranju imeli v zadnjem času nekaj takih športnih srečanj. V nedeljo, 3. VI., je bilo na bajarju pri Bubov-ku mladinsko tekmovanje v ulovu rib. Udeležilo se ga je 17 mladincev. V idciii;-iem vremenu za ta šport . gorenjske ribiške oi\'P' Vendar je svoje ckipc^ p? le RD Bled, ostale P* j£ f razumljivih vzrokov n- -j^v, slale svojih jo re-dstav j-čeprav je to tekniovaOJ^iI ločalo, kdo se bo v. republiškega tekmova0-1^^ Rezultati: člani: k-ii" V' Hinko 75, 2.-3. Puh *J t1 2. -3. Mamut Dane «*< šte Vili 41 točk. pfl Mladinci: 1. Dolina1".. IH> 42, 2. Komovec M^jjlc. j 3. Simunac Tomaž 'L-rjji.i ( Ekipe (člani): 1. r, W 135, 2. Kranj II 130, * i 48 točk. Tl tU),'' Kranj U; Mladinci: 1. Kranj I 85, 3. Bled \^ Po rajonskem tek ^ b je bil ribiški piknik 0 p° jarju v Bobovku, kJ^jn I°V* leg zabave na proster" ■, laPj rib v bajarju udeleJ^gdP1 ko dobili tudi pečenj |f. in dobro pijačo. že v prvih minutah E. Perdan Kranjčani povedli proti zahodnonemškim vaterpolistom. — Foto: Za lovce lir rijbič^*'' CCREinfl t u r i s ti g n c p f ometu o p o d j e t j te.;.,. K K A !ST d in* Prodam prvo in drugo koš-nj0- St. Loka 69, Škofja Loka 2979 v.Tprodam vprežni OBRAČAL-iK- Plemenskega BIKA si-ei^talca za našo in motor "ldK0LO paso DKW. Selo 20, 2980 lQor0llarn mešalec betona ko Ski> nemški s priključ-7 D}> 220 W, popolnoma nov, pa 2800 N din. Sodja Cvetka, ^hom 52, Zg. Gorje 2981 fi.£rodam 5 rabljenih dvodel-V]^A^KEN in več rabljenih (O' 1 • Kutinova 3, Kranj-T^ek 2982 jProdam mizarsko PO-B]lvNALKO (50x250). Sitar *2- Visoko 70 2983 Hftffi*01 40 kg te/.kega Hri, ,rXA- Pičman Andrej, p of 78, Kranj 2984 faanTte11" mal° rabljen tro-ICo,! v ELEKTROMOTOR Rade to'v - 5'2 Kw- 1420 obra- 3 Minuti sta 4 iw • zamenjam za trofaz-1 KW, 2800 obratov v • Galjot, Savska ce-Ki'ani 2985 dler^ani KOSILNICO sta-5jKsL?e»na Viktor, Dovje 40, ^trana 2986 So^0?3111 dobro ohranjen vi-^CpvPortni OTROŠKI VO-Xran- Bre8 ob Savi 9< p J 2987 avtonCni pro(lani novo češko, % '^tično FILMSKO KA-HlK ' ^ektrični STEDIL-(ve]jkln c'va na trdo gorivo % R°St električnega in ma- Skofi l1,k Jože, c- talccv 9< ^Loka 2988 hčen WK- visok, nemški, od-VJrsv' 2?T4 do 5 oseb, in klasov HARMONIKO - 60 ba-W * p0ceili prodam. Ortha-y °.iektivno podjetje, p ' Nebotičnik) 'lin acr»as 16 S EJEM TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE CREINA PRIREJA V SODELOVANJU Z GORENJSKIM SEJMOM OBISK ZNANEGA TRŽAŠKEGA SEJMA 21. 6. 1969 Prijave in informacije: turistična poslovalnica Creina, Kranj, V TRSTU Koroška c. 4, tel. 21 022 Ugodno prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Dreca, Britof 24, Kranj 2991 Motorna vozi Ugodno prodam odlično ohranjen ZASTAVA 750, letnik 1961. Pristava 31 pri Tržiču 2992 Prodam NSU maksi 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 2993 MOPED T-12 v slabem stanju ali nekompleten kupim za nadomestne dele. Zevnik Julij, Ljubljanska 21, Kranj 2994 Prodam dobro ohranjen DKW MOTOR 250 ccm. Tone jc, Sp. Gorje 39, Zg. Gorje 2995 Kupim rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem od*-delku 2997 Kupim OBRAČALNIK za seno. Naslov v oglasnem oddelku 2998 Kupim vprežni OBRAČALNIK za seno. Cerklje 35 2999 Sprejmem VAJENCA takoj ali po dogovoru. Soboslikarst-vo in pleskarstvo Zupan Janez, Jezerska c. 93, Kranj 3002 Starejša zakonca bi rada mlajšo upokojenko za skupno življenje, imava svoj dom. Naslov v oglasnem oddelku 3003 Ostalo KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ — SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča vse kmetijske proizvajalce, da prodaja prvovrstni krm i Ini ječmen Cenjenim strankam se priporočamo! TAPETE, TAPISOME POLAGAM. Kranj, telefon 22-630 2973 15-odstotne obresti dam, kdor mi posodi za dobo 3 mesecev 3000 N din. Ponudbe poslati pod zanesljivo 3004 Zaposli Iščem dve DEKLETI za pomoč na mali kmetiji. Lahko delavki, ki delata na dve izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 3000 Iščem zidarja za zidavo hiše. Naslov v oglasnem oddelku 3001 Komisija za sprejem in prenehanje dela LESNE INDUSTRIJE KRANJ razglaša PROS "\ DELOVNA MESTA ZA VEČJE ŠTEVILO nekvalificiranih delavcev — moških, od starosti 18 do 30 let. PREDNOST IMAJO KANDIDATI IZ PREDDVORA IN BLIŽJE OKOLICE. Prijave oziroma prošnje je treba vložiti v splošni sektor LIK Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. . 2989 stoječo TRAVO v Kne Valentin, , Cerklje 2990 Kuplrn.' Kupim dobro ohranjen vprežni OBRAČALNIK. Ko-selj Franc, Bodešče 26, pri Bledu 2996 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Exoterm kemična tovarna Kranj TaZpiSUje r>rosto delovno mesto kemijskega tehnika Pogojic 1. dovršena tehniška srednja šola 2. 3 leta prakse v anorganskem analitskem laboratoriju Stanovanje ni na razpolago. Pismene prijave z opisom dosedanje zaposlitve sprejema Splošni oddelek, Exoterm Kranj, Struževo 66 do 26. junija 1969. -ftMS IIJI.UIIHU »II—UMI,I II Občani KOKRICE in njene okolice H* 9 1 8 H ! Obiščite razstavo ^ PRODAJO SODOBNEGA POHIŠTVA, STANOVANJSKE OPREME TER TEHNIČNEGA BLAGA OD 12. DO 22. JUNIJA 1969 V KULTURNEM DOMU NA KOKRICI PRI KRANJU. RAZSTAVA BO ODPRTA VSAK DAN, TUDI OBNEDELJAH OD 9. DO 18. URE U G O P R P O P Velika N D O T O E D A ROS SOJ .M J N A K U P ANA I Š K A I L A , BREZPL A C -NA D O -STAVA. Mercafop Za obisk in nakup se priporoča MERCATOR PE Preskrba Tržič V ponedeljek so zaprli pošto v Stari Fužini — Foto: F. Perdan Pošta v Stari Fužini zaprta V ponedeljek dopoldne je v Stari Fužini zadnjikrat poslovala pošta. Nekaj pred dvanajsto uro so poslovanje prekinili in poštni inventar zaceli seliti. Takšen je bil epilog pravdanja med Podjetjem PTT Kranj in lastnikom hiše, v kateri je imelo podjetje najete prostore. Podjetje PTT je sicer sedanje prostore oziroma pro- j stor v Stari Fužini 97 nameravalo izprazniti, ko bi bila ob jezeru zgrajena nova pošta. Žal pa se je gradnja ,vendar ne po krivdi podjetja PTT (to ima namreč že dlje časa zagotovljen denar za gradnjo nove pošte), zavlekla. Tako je lastnik zgradbe dosegel prisilno izselitev in do zgraditve nove pošte bodo morali Bohinjci uporabljati pošti v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici. Razen tega pa je Podjetje PTT že odprlo sezonsko pošto v Ukancu, ki so jo sicer nameravali odpreti 1. julija. Ker kot kaže novo poštno poslopje še ne bo kmalu zgrajeno (z gradnjo še namreč začeli niso), bo sezonska pošta odprta v Ukancu dokler bo potreba, kasneje pa bodo morali prebivalci Bohinja uporabljati pošti v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi. A. Ž. Vlom v stanovanje V soboto, 14. junija zvečer je neznanec skozi okno prišel v stanovanje Ivana Vendlinga iz Žano-ve ulice v Kranju. Prila- stil si je 800 N din, denarnico, etui, osebno izkaznico ter prometno in vozniško dovoljenje na isto ime. Kino Kranj CENTER 18. junija amer. barvni CS film SOS — ZAKONOLOM ob 16. in 18. uri, amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KA-TANGE ob 20. uri 19. junija amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 16., 18. in 20. uri 20. junija amer. barv. film ZADNJI VLAK IZ KATANGE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 18. junija franc.-ilalij. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 16., 18. in 20. uri 19. junija amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 16., 18. in 20. uri Prepir s stresanjem V ponedeljek, 16. junija, ob pol polnoči sta se na Delavski cesti v Kranju stepla Edvard Kle-menčič, star 21 let in Marjan Novak oba iz Kranja. Novak je imel pri sebi pištolo baretta. [z nje je trikrat ustrelil, tako da je en strel zadel Klemenčiča v desno nogo. Novak ni imel orožnega lista. Vlom v vikend hišico V noči od 14. na 15. junij je neznanec vlomil v vikend hišico v Gozdu, last Janeza Cegnarja iz Ljubljane. Vlomil je tako, da je najprej razbil polk-no na straniščnem oknu, nato pa še steklo. Odnesel je le alkoholne pijače. 20. junija angl. barv. film SMRT V OČEH ob 16. in 18. uri, premiera italij. barv. CS filma TRI LJUBEZENSKE NOČI ob 20. uri Kamnik DUPLICA 18. junija amer. barv. film DOLINA LUTK ob 19. uri 19. junija amer. barv. film DOLINA LUTK ob 20. uri škofja Loka SORA 18. junija slov. barv. film SEDMINA ob 18. in 20. uri 19. junija nemški barv. CS film DOKTOR FU MAN ČU ob 20. uri 20. junija nemški barv. CS film DOKTOR FU MAN ČU ob 18. in 20. uri Radovljica 18. junija amer. film PEKEL PACIFIKA ob 18. uri, amer barv. film OBRAČUN NA SV. VALENTINA ob 20. uri j 19. junija franc. barv. film ČLOVEK, KI JE BIL VREDEN MILIJONE ob 20. uri 20. junija amer. barv. film OBRAČUN NA SV. VALENTINA ob 20. uri Jesenice RADIO 18. junija amer. barv. CS film VELIKI MAC LINTOCK 19. junija amer. barv. film SHANE 20. junija amer. barv. film BOBNI VZDOLŽ MOHAWKA Jesenice PLAVŽ 18. junija amer. barv. film SHANE 19. — 20. junija franc. barv. film USODEN PLEN Žirovnica 18. junija mehiški barvni CS film VELIKI UPOR Dovje-Mojstrana 19. junija mehiški barvni CS film VELIKI UPOR Kranjska gora 19. junija amer. barv. CS film VELIKI MAC LINTOCN cs Bled 18. junija amer. barv. film NENAVADNA TATViNA ob 18. in 20.30 19. junija amer. barv. & film NENAVADNA TATVIN* ob 18. in 20.30 20. junija amer. film ClMA' RON KID ob 18. in 20.30 l\esreće zadn ih dni 14. junija nekaj po drugi uri je zaneslo s ce* prvega reda na Polici osebni avtomobil, ki ga je voz1 Alojzija Rotar iz Villacha. Nesreča se je pripetila 20 radi neprimerne hitrosti in zaviranja. Voznica in potnica sta bili laže ranjeni, škode pa je za 4000 N d g Na cesti prvega reda med Mojstrano in Belce- j v soboto zvečer voznik osebnega avtomobila nem* v registracije Johan Friderich Enders zaradi vožnje j** levi strani ceste v nepreglednem ovinku trčil v naLPrjZ ti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Drago Krame t Ljubljane. Sopotnica Slavica Kramer je med prC ^ zom v jeseniško bolnišnico umrla. Huje ranjena tudi Drago Kramer in sopotnik v Endersovem av mobilu. Škode na avtomobilih je za 25.000 N din- V nedeljo, 15. junija, popoldne je voznik osebn^o avtomobila Franc čampa iz Zapotoka pri Ribnik^ ovinku na cesti četrtega reda med Gradom in Šen ško goro trčil v moped, ki ga je vozila Ana Drolc Sidraža. Drolčeva je bila pri tem huje ranjena. ^ Na eesti prvega reda na Laborah v Kranju J° v v. deljo popoldne voznik osebnega avtomobila ^n bni ski Dane iz Skopja zaradi nepazljivosti trčil v °sC e, avtomobil, ki ga je vozil Anton Bartolj iz Ljub^t(>. Huje ranjena je bila sopotnica Albina Hribar v a mobilu Andreevskega. Laže je bil ranjen tudi vo Bartolj. škode je za 4000 N din. L Kranj, 17. junija — Na cesti Staneta Žagarja * fl ob 15.30 voznik osebnega avtomobila LJ 713-90 ■ Slokan iz Hrastnika zaradi neprimerne hitrosti z .j v stoječi osebni avtomobil KR 163-06, ki ga Je ^\ Janez Vehar s Planine 18. Voznik Vehar je narnCa}jeh zaviti v Tekstilno ulico. Materialna škoda na vozilih znaša okrog osem tisoč novih dinarjev- T Program XVIII« mednarodne regate na Bledu * Sobota, 21. junija, ob 15. uri Mednarodna regata (predtekmovanja z nastopom vseh ekip) Nedelja, 22. junija, Vabi REGATN1 ob 15. uri Mednarodna regata — finale sodelujejo kvalitetne ekipe iz Avstrije, Italije, ĆSSR, Romunije, Poljske, Zah. Nemčije, Bolgarije in Jugoslavije ODBOR Bh$Q Obisk pri naših telesnovzgo jnih organizacijah Uspešen občni zbor ObZTK Jesenice Občni zbor občinske zveze za telesno kulturo Jesenice je bil zelo uspešen. Po prebranih poročilih, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo v preteklem obdobju doseženih precej uspehov, se je razvila plodna razprava. Večina diskutantov je govorila o udejstvovanju mladine v športu. Na Jesenicah je fizično in zdravstveno stanje mladine zelo slabo, celo kritično. To pa ima svoje korenine v šolah, kjer je še vedno pouk telesne vzgoje na zadnjem, namesto na prvem mestu, kot je to v nekaterih razvitejših deželah. V Športne organizacije bi bilo zato treba vključiti čimveč delavske in šolske mladine. Opozorili so tudi na malo telovadnic v jeseniški občini, ki pa so poleg tega še slabo opremljene, športni delavci bi zato morali doseči, da bi se za Titovim domom zgradila telovadnica in športno igrišče, kjer bi se lahko udejstvovali vsi športniki občine. Po mnenju navzočih bi morala skrbeti za vključevanje mladine v športne organizacije tudi mladinska organizacija na Pšenicah. Ta pa je premalo aktivna. Mladina je, ni Pa mladinskih funkcionarjev, ki bi jo usmerjali. Na zboru je spregovoril tudi predsednik ZTKS {ov. Arriglcr. Povedal je, da ObZTK Jesenice sodi v tisto vrsto zvez, ki imajo precej jasen koncept in dobro ^oblikovano smer svojega delovanja. Pohvalil je jesenske športne delavce, ki kljub finančnim težavam ne Popuščajo v svojem uspešnem delu. Pridružil se je mnenju navzočih o kritiki ligaških tekmovanj strokovnih zvez, ki so zelo draga. Načelno Je te probleme obravnavala tudi že ZTKS. V jeseni Pa bo 10 ZTKS konkretno pregledal tekmovalne sisteme. Seveda je za stimulacijo športnikom tekmovanja t^ba obržati, ne pa za vsako ceno, glede na finančni Položaj. Povedal je še., da se tudi ZTKS bori s kadrovskimi težavami. Marsikaj bi se dalo izpeljati, če bi bl|o dovoli ljudi. Lahko pa smo še zmeraj zadovoljni, da v naših vrstah dela toliko delavcev. Več športnih delavcev pa bi moralo biti na tistih mestih, kjer se °dloča o važnejših zadevah. Sprejeli so tudi spremembo statuta Zveze, športna 2veza bo imela namesto dosedanjega izvršnega odbora ~~ 9 članov, sedaj predsedstvo občinske konference 2 19 člani, namesto dosedanjega upravnega odbora * 19 člani pa občinsko konferenco s 47 člani, da bi "elo potekalo bolj demokratično in na bolj samo-uPravni osnovi. Z. Felc Gorenjska košarkarska liga Basket prvak Mcvf moški ligi so bili doseženi naslednji rezultati (5. kola): KlaHVodc : Kr«Pa 55:49 (24:16), Basket : Kranj 49:32 (24:20), ^•■aivar : Radovljica 50:43 (22:19) in tekma 4. kola Kranj : ^vode 49:46 (35:19). bre tem je končan spomladanski del prvenstva. Basket je Kr poraza osvojil prvo mesto. Največ košev (67) je dosegel k* ko,u) v tekmi s Kladivarjem, ki je izgubil le za prv °čko. Najmanj košev so dosegle Medvode prav tako v ko§e k?lu v tekmi z Basketom (28). Ekipe so dosegle 1454 Ka;J[ au poprečno 96,9 na tekmo, kar je sorazmerno malo. 36:37 Sn' košev Je bil° na tekmi 4. kola — Radovljica : Basket Ha " Kladivar je najbolj napredoval, saj je bil po 3. kolu še ie nadniem mestu, po obeh dobljenih tekmah zadnjih kol pa «kin^ z.el° dobrem tretjem mestu. Vsi trije novinci so pred £.arrii, ki so igrale že lani. &a?nčna lestvica: k *et Kla Svode Cov,Jica °Pa 263:181 273:254 254:261 232:264 216:237 216:257 ^of°beana je tudi ženska liga, v kateri so igrale le tri ekipe. Vstj 2!°ške gimnazijke so premočno zmagale. Obe mladi h triglava in Trate pa za njimi precej zaostajata. S Sl*at!:_Tri8lav : Trata 44:26 (24:15), J.Peternelj : Tri- Ktf« <35:13), Trata : J.Peternelj 16:55 (6:30). 105na lestvica: ŠE JE Č za oskrbo z I za soncem greje najceneje , velenjski lignit 117:52 80:88 42:99 Ljubljanska conska rokometna liga Kranj spet v republi- i ' i ligi Z odločilno tekmo v preteklem kolu so si kranjski roko-metaši spet priborili mesto med najboljšimi slovenskimi rokometnimi ekipami. Po zelo razburljivi igri so premagali največjega konkurenta za prvo mesto — Krmelj. Za zmago so vsekakor najbolj zaslužni vratar Černigoj ter Gros in Leskovec. Rokometa-ši Kranja so napravili velik i podvig v spomladanskem de- j lu prvenstva, saj so se iz 9. 1 mesta v jesenskem delu po- j vzpeli na prvo mesto. Rezultati: Kranj : Krmelj j 13:11, Križe : Duplje 7:18, Radovljica : Št. Vid 21:19. Po predzadnjem kolu je v vodstvu Kranj z 29 točkami, Radovljica je na tretjem mestu, Križe na četrtem in Duplje na šestem mestu. V zadnjem kolu gorenjski predstavniki igrajo takole: Novo mesto : Kranj, Zagorje Križe in Duplje : Radovljica. J. Kuhar Šport v kratkem ODBOJKA - V slovenski odbojkarski ligi so gorenjski predstavniki minulo nedeljo dosegli naslednje rezultate: moški — Novo mesto : Kamnik 1:3, ženske — Celje : Jesenice 2:3, Kamnik : Fužinar 0:3. KOŠARKA — V republiški ligi je kranjski Triglav dosegel že šesto zaporedno zmago. Rezultati: Nanos : Triglav 61:70, Kroj : Jesenice 57:69, ženske — Konus : Jesenice 20:92, Ilirija : Kroj i 44:36. V nedeljo prvenstvo v speedwayu z mopedi Prihodnjo nedeljo, 22. junija, ob 10. uri se bodo mladi tekmovalci v speedwayu z mopedi tretjič in s tem zadnjič v letošnji sezoni pomerili za naslov gorenjskega prvaka. Največ možnosti za ta naslov ima nedvomno Kranjčan Jože Zupan, ki vodi pred drugouvrščenim Pernušem iz Tržiča 8 točk. Med ekipami pa je na 1. mestu prvo moštvo AMD Kranj, ki je doslej zbralo 177 točk in ima torej 7 točk prednosti pred ekipo Tržiča. Na osnovi rezultatov vseh treh dirk bodo zbrali organizatorji skupino najboljših, ki se bodo jeseni pomerili za naslov republiškega prvaka. Iz gorenjske regije bo na republiškem prvenstvu nastopilo najmanj 8 najboljših udeležencev končne razvrstitve tekmovalcev po nedeljski dirki. Na prvenstvu SRS, ki bo bržkone na dirkališču v Stra-žišču v septembru, bodo nastopili najboljši tekmovalci s področnih tekmovanj, ki so bila, oziroma še bodo v Kranju, Krškem, Ljubljani in Mariboru. Končni zmagovalec oziroma gorenjski prvak bo prejel v nedeljo pokal in moped darilo AMD Kranj, ki je organizator gorenjskega prvenstva. Najboljši uvrščeni tekmovalec iz Kranja pa bo prejel klubsko čelado z grbom Kranja. Kranjsko AMD že četrto leto organizira taka tekmovanja za mlade tekmovalce in bo nedeljska dirka že 11. po vrsti, kjer je nastopalo poprečno več kot 40 tekmovalcev iz devetih društev. Kranjski klub mopedistov šteje okoli 40 članov, predvsem mladincev, ki so v zadnjih dveh letih precej napredovali, predvsem po zaslugi prizadevnih funkcionarjev kranjskega avto moto društva. Za novo disciplino v avto moto športu je med mladino vedno večje zanimanje, saj je delno tudi razumljivo, ker jc to od ostalih avto mo- to disciplin najcenejša, hkrati pa bodo iz vrst mladih tekmovalcev, ki sedaj tekmujejo z mopedi lahko zrasli bodo či tekmovalci za speedway dirke z normalnimi motorji. Pionirsko delo, ki ga opravlja na tem področju kranjsko avto moto društvo, vsekakor zasluži vse priznanje, saj je znano, da število kvalitetnih tekmovalcev v speedvvavu z normalnimi motorji v Jugoslaviji močno pada in, če bo šlo tako naprej,'bodo v Jugoslaviji kmalu prenehali gojiti speedvvav. Le z vzgojo mladih tekmovalcev, ki bodo v začetku tekmovali v speedvvavu z mopedi lahko pričakujemo v prihodnjih letih nov kader tekmovalcev, seveda le, če bodo tudi ostali klubi oziroma društva po državi enako skrbela za mlad naraščaj kot AMD Kranj. Pred nedeljsko dirko je vrstni red po dveh dirkah v posamični konkurenci naslednji: 1. Jože Zupan (AMD Kranj) 63 točk, 2. Janez Per-nuš (AMD Tržič), 55, 3. Pavel Pintar (AMD škofja Loka) 54, 4. Jože šajn (AMD Kranj) 47, 5. Janez Razinger (AMD Tržič) 46, 6. Marjan Stamcar (AMD Tržič) in Marko Pintar (AMD škofja Loka) 44, 8. Janez Pirih (AMD Kranj) 40 točk itd. Ekipno: 1. AMD Kranj I 177 točk, 2. AMD Tržič I 179, 3. AMD škofja Loka I 138, ?. AMD Tržič II 121, 5. MOD Kranj II 117, 6. AMD škofja Loka II 82. J. Javornik G Iv A S SREDA — 18. JUNIJA 1969 Slavnostna povorka je bila eno samo prelivanja raznobai vnih zastav, narodr.ih noš, mladostne razigranosti in veselja, ki ga ni mogla pregnati niti kratka popoldanska ploha. — Foto: F. Per- Predsednik prireditvenega odbora tradicionalnega osmega športnega tedna v Krizah Kristjan Kokalj je v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen te prireditve, spregovoril pa je tudi o uspešnem delu TVD Partizan Križe. — Foto: F. Perdan Za prijeten uvod v pestro popoldne v Križah so najprej poskrbeli letalci in padalci iz alp. letal, centra iz Lesc. Med Štirimi padalci, kolikor jih je skočilo iz transportnega letala, je prav gotovo najbolj navdušil znani Janez Brezar, ki je skočil točno v sredino kroga pred slavnostno tribuno. — Foto: F. Perdan Končan je 8. športni teden Veličasten nastop v Križah pri Tržiču V veliki povorki Je sodelovala tudi godba na pihala iz Borovelj na Koroškem, ki je gledalce presenetila j #\ o j hiU ii*ftl»ai;vuimfc.narodnhni nošami. — Foto: F. Perdan Križe pri Tržiču so v nedeljo doživele veličasten zaključek tradicionalnega osmega športnega tedna. Potem, ko so od pretekle srede naprej tekmovali namiznoleniški igralci, šahisti, rokometaši in taborniki, je na zaključnem telovadnem nastopu sodelovalo okoli 800 udeležencev. Res je, da je kratka popoldanska ploha povzročila organizatorjem in številnim gledalcem tudi nekaj jeze, zato pa so nastopajoči s svojim pestrim programom kasneje pregnali vso jezo na muhasto vreme. Za nedeljski nastop v Križah pri Tržiču lahko rečemo, da je bil prava paša za oči in da tako množične prireditve že dolgo ni bilo na Gorenjskem. Za dobro razpoloženje so najprej poskrbeli letalci in padalci alpskega letalskega centra iz Lesc, še posebno pa je navdušil znani padalec Janez Brezar, ki je s svojim padalom skočil točno v krog pred slavnostno tribuno. Nato so se v dolgi povorki zvrstili člani TVD Partizan Križe in Tržič, podmlad karji RK, gorenjski taborniki, cicibani, telovadci, atleti, folklorne skupine, pripadniki JLA, kadeti šole Franca Rozmana iz LJubljane pa gorski reševalci, gasilci, lovci i* godbi iz Tržiča in Borovelj. Vse točke telovadnega nastopa so bile pestre in zd° dobro izvedene, kljub term* pa so poželi največ aplavza vojaki s svojo vajo z orožjem in miličniki—kadeti s svoje vožnjo na motorjih. V. G.